EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Izvršujemo vsakovrstine tiskovine OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIV.—LETO XXXrV. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), DECEMBER 31, 1951 ŠTEVILKA (NUMBER) 254 JVOVf GROBOVI frank dragolich .. Zgodaj včeraj zjutraj je umrl na svojemu domu Frank Dragolich, stanujoč na 17904 Brazil Rd. Bolehal je dalj časa. Doma je bil iz vasi Cerkvica, odkoder je prišel prvič v Ameriko leta 1909. Šel je nazaj v staro domovino, odkoder se je vrnil leta 1912 in ostal tu. Nad devet let je delal za mesto Cleveland pri cestno gradnem oddelku. Bil je član- društva sv. Cirila in Metoda KSKJ in društva Slovenec št. 1 SDZ. Tukaj zapušča soprogo Agnes, rojeno Speh, ki je sestra Špeho-vih iz Glass Ave. in E. 63 St., pet otrok; Mrs. Agnes Lambert, Prank, Mrs. Mary Kovačič, Ed-Ward in Mrs. Eleanor Forten-baugh, devet vnukov in brata Antona na Brazil Rd., v stari domovini pa brata Janeza in sestro Franco. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Grdina in sinovi na 17002 Lake Shore Blvd., v cerkev Our Lady of Perpetual Help na Neff Rd. ' john patrick deighan Naglcma je pfCM-inH. zjutraj na svojemu domu John Patrick Deighan, star 49 let, stanujoč na 15317 Lake Shore Blvd. Podlegel je srčni kapi. Rojen je bil na Škotskem leta 1902. Delal je 27 let kot superintendent oddelka za oskrbo mestne poulične. Zapušča ženo Elizabeth, rojeno McAllon, šest otrok; Mrs. Mary Wloszek, Patrick, Helen, William, Kathleen in Ann, dva vnuka, brata William in tri sestre: Catherine, Mrs. Mary Johnson in Mrs. Anna Campbell. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Jeromija. $ adolph tekancic Danes zjutraj je umrl v Huron Rd. bolnišnici Adolph Te-kančič, (Tekaučič), star 45 let, stanujoč na 550 E. 140 St. Rojen je bil v Clevelandu in je bil član društva Jugoslav Camp, št. 293 Wow. Tukaj zapušča soprogo Anno,\ rojeno Zupančič in brata Louis. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v. torek ob 1. uri popoldne. m lawrence verh Preminil je Lawrence Verh, vdovec, stanujoč na 18515 Ke-Wanee Ave. Star je bil 89 let. V Cleveland je prišel pred 15 meseci iz Onnalinda, Pa., in je živel pri svojem pastorku Frank Turk na Kewanee Ave. Rojen je bil v Jugoslaviji, kjer zapušča hčer Frances. Francetič in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 37 let in je bil član društva št. 60 SNPJ. Tukaj zapušča pastorka Frank Turk in Mrs. Frances Leskovec in sedem vnukov ter Več sorodnikov. Soproga Anna je umrla leta 1930. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St. Na pragu Novega leta.. Ko stojimo na pragu Novega leta, se vprašujemo, kakor je običaj in navada: Bogvedi, kaj nam bo prineslo in kako nam bo teklo življenje v tem novem letu? Ampak v vprašanju, tako enostavnem in človeškem, je več zaskrbljenosti, meječi na hudi slutnji, ki je skoro samim sebi ne upamo priznati, kakor je bilo to v časih, ko so bili pogoji za srečo in zadovoljstvo človeka manjši od današnjih, pa je bilo klub temu več srečnih in zadovoljnih ljudi na svetu kot pa se mora o tem trditi danes. Ali pa se nam to le tako dozdeva—rnorda zato, ker smo starejši, zrelejši, ker vidimo in razumemo'stvari, ki nam so bile nekdaj nevidne in nerazumlj^ive? Slednje utegne biti delno pojasnilo zaskrbljenosti, ki gloda v naših srcih. Polna razlaga pa ni v tem, temveč v stvarni resnici, ki je otipljivo jasna: da preživljamo dneve, v katerih se drobec za drobcem kroji snov velike odločitv?, katera bo, kadar bo padla, začrtala bodočnost sveta in njegovih ljudstev za mnoga stoletja. Veliko protislovje našega časa, ki zahteva razrešitve,' je podano v dejstvu, da triumfi vede in znanosti, človeku niso dali občutka večje varnosti, temveč da se nasprotno človek danes čuti bolj negotovega in bolj ogrožanega kot morda kdaj poprej v pisani zgodovini. Očitno nesoglasje med tem, kar je možno in izvedljivo, in med onim, kar se zdi v okviru obstoječih norm in vidikov skoro neizogibno, je na dnu zlih slutenj, ki strašijo modernega človeka. Bertrand Russell, eden izmed velikih mislecev našega časa, je alternative, pred katerimi se nahaja sedanji rod, ta ko-le predočil: (1) Konec človeškega življenja ali življenja sploh na našem planetu; (2) vojna med narodi sveta, katero bo preživel le majhen del ljudi in ki bo pahnila svet nazaj na stopnjo barbarstva i' (3) združenje sveta pod eno skupno vlado, ki bo imela sredstva in oblast, da vsili mir in red preko vse zemeljske obl« Kogar mika, da bi te tri možnosti zavrnil kot nekaj fantastičnega, naj si samo pokliče v spomin dan 6. avgusta 1945, ko je na prebivalce japonskega mesta Hirošima padla prva atomska bomba! In pri tem ne sme pozabiti, da ona prva atomska bomba je bila ta-korekoč igrača v primeri z atomskimi bombami, ki bodo padale na mesta vseh držav in narodov, a ko ne najdemo pota in sredstva, ki bodo novo vojno med narodi sveta preprečila. Kakšna naj bodo ta pota in sredstva? Mar obstoji kak določen program ali načrt, ki naj bi jamčil nujni cilj? Osnova je bila podana v organizaciji Združenih narodov, katero je zamislil predsednik Roosevelt v spoznanju, da za človeštvo ni rešitve, razen ako narodi izoblikujejo metodo za reševanje nesoglasij v okviru mednarodnega pravnega reda, prav kakor se spori med poedinci posameznih narodov rešujejo v okviru nekega pravnega reda. Ko je šla na kose Liga narodov, je bil to signal za drugo svetovno vojno. Združeni narodi v svoji sedanji obliki so še daleč od ideala svetovne vlade, a vendar so začetek, od čigar nadaljnega razvoja in gradnje zavisi usoda človeštva in njegove civilizacije. V 1. 1952 bomo v Ameriki volili predsednika in vlado, ki bo spričo odločilnega vpliva Amerike na svetovni razvoj, nosila breme skoro nepojmljive odgovornosti. Da bi ameriško ljudstvo pri teh volitvah modro odločilo in poverilo vodstvo vlade v roke najsposobnejših in najdalekovidnejših mož, to mora biti velika in globoka želja vsakogar izmed nas v trenotkih, ko odhaja staro leto in ko po stari lepi šegi kličemo drug drugemu: Srečno novo leto! V. J. C. DOBROTA JE SIROTA— ALI JURISTL POMAGAJTE! SAN FRANCISCO, 30. decembra — Mrs. Theresa K. Butler, stara 60 let, je hotela izvršiti samomor. Za-vžila je močno dozo mamil in je bila najdena v svoji kopalnici v nezavestnem stanju. Prenesena je bilo v bolnico, kjer je bila sicer proglašena za mrtvo, je pa po zdravniški negi skoro na čudežen način prišla k sebi in oživela. Mrs. Butler sedaj toži upravo bolnice in zahteva visoko odškodnino, ker da je bila ožgana po spodnjem delu telesa, po rokah in nogah in po hrbtu in je dobila te opekline vsled tega, ker je bila v bolnici napačno zdravljena. Uprava bolnice sedaj zahteva od mestnega zastopnika in od odvetniške zveze v San Franciscu pravno mnenje: Povejte, vi juristi, kako daleč sme iti zdravnik, da reši življenje bolniku, a da ne bo kasneje radi tega še tožen povrhu! Pevci zbora Jadran Opoz9,rja se vse pevce in pevke zbora Jadran, da so točno ob 6. uri nocoj v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., kjer bodo nastopili na banketu 25-letnice. Pridite v narodnih nošah. Člani bodo dobili brezplačne vstopnice k banketu pri vratih. Mir ali vojna?~zadnji predlogi Združenih narodov komunistom ZAVEZNIKI SO STORILI VSE, DA PRIDE DO MIRU NA KOREJI MUSAN, Koreja, 30. decembra—"Čeprav neradi, srno vendar ugodili vašim pomislekom, popustili pa smo do skrajne točke. Od tega trenotka dalje ne bomo stavi j ali od svoje strani nobenih novih predlogov. Če želite v resnici premirje, vas poživljam, da sprejmete predloge Zdru ženih narodov. Odločitev imate vi v rokah. Na kocki je vse delo in upanje stavljeno na premirje v Koreji. Odločitev je v vaših roka^h." S temi besedami je ameriški general Turner stavil komunistični delegacije končne predloge zaveznikov. Da pospešijo pogajanja za premirje na Koreji, so zavezniki predlagali nasprotni delegaciji svoje končne predloge, ki znači-jo po vsebini omejitev prejšnjih zahtev. Za časa premirja pristanejo zavezniki na to, da se spo-polnjevanje čet omeji, mesto da je to\ število neomejeno, na čemer so vztrajali do sedaj. Komisija, ki bo nadzorovala določbe premirja naj bo nevtralna ne pa mešano zavezniško in komunistična. Zavezniki ne vztrajajo več na tem, da bi ta komisija imela pravico hoditi svobodno po celi Koreji z nalogo, da nadzoruje, kje in če bi bile kršene določbe premirja. Gotova letališča, ki so jih zgradili komunisti v sevenii Koreji, naj se določijo za uporabo v civilne svrhe. Nadaljna letališča v severni Koreji se ne smejo graditi. Ostri ukrepi zoper Madžarsko: dva madžarska konzulata zaprta WASHINGTON, 30, decembra—Državno tajništvo je odgovorilo na obsodbo štirih ameriških letalcev na skupno vsoto $120,000 denarne kazni, katere je Amerika plačala, s tem, da je odredilo, da se takoj zapreta madžarska konzulata v New Yorku in Clevelandu in da je prepovedalo ameriškim državljanom vstop v Madžarsko. Diplomatski odnošaji med obema državama niso prekinjeni. Konzulata v New Уогкџ in Selitvena posluga Mrs. Mary Oblak, soproga poznanega pokojnega Johna Oblak, spv oča, da bo še naprej vodila podjetje, ki ga je pokojnik vodil toliko let. Kadar se želite seliti ah imate kaj za prevažati, se lahko obrnete nanjo za podrobnosti." Postrežba bo kot doslej vedno točna in zadovoljiva. Nahaja se še vedno na 1161 E. 61 St. in telefonska številka je HE 1-2730. Zadušnica Danes zjutraj ob 7.30 uri se je brala zadušnica v cerkvi sv. Kristine v spomin 13. obletnice smrti Mary Gerl. ČE VOŠČIŠ PRAZNIKE .. . DUNAJ, 30. decembra—Kor-poral Donald Putt, ki služi pri ameriški vojaški policiji, je šd mimo sovjetske straže na Dunaju in ji voščil, seveda v angleškem jeziku, vesele praznike. Korporal je bil na licu mesta aretiran od ruske straže, češ, da je izvajal antimarksistično propagando. Puttovo zaslišanje pred sovjetskimi oblastmi je trajalo polni dve uri, predno je mogel tolmač dopovedati, kaj pomeni "Merry Christmas and a Happy New Year . . Clevelandu, ki vršita madžarske konzularne posle, se morata zapreti 1. januarja 1952. Do skrajnosti, to je do prekinitve diplomatskih odnošajev z Madžarsko, kar pomeni, da Amerika ne bi imela nobenih mirnodobskih normalnih odnošajev s to državo, še ni prišlo. Vendar pa ukrepi zvezne vlade z zaprtjem dveh madžarskih konzulatov in s prepovedjo izdaje potnih listov za Madžarsko po vsej verjetnosti ne pomenijo zadnjih akcij, ki jih ima vlada v načrtu v postopanju zoper Madžarsko. Predvsem še ni vrnjeno letalo "C 47,," ki so ga zaplenile komunistične oblasti na Madžarskem. Verjetno se bo izdalo o celi zadevi posebno poročilo in bo imelo s tem incidentom opravka tudi zasedanje Združenih narodov v Parizu. izpraševanja pilotov Iz izpovedb štirih ameriških letalcev, ki so bili obsojeni pred madžarskim sodiščem izhaja: Da se je letalo zgubilo že nad Alpami radi silno goste megle. Izgubilo je orientacijo in tudi radijski pozivi niso dobili odgovora. Če je letalo zašlo na madžarsko ozemlje, je zašlo le pomotoma, ko je hotelo dospeti v Beograd. Komunistične oblasti na Ma- džarskem z ameriškimi letalci niso postopale slabo. Sovjeti so hoteli izvedeti od njih predvsem poročila, ki se tičejo vojaške strani Amerike. Vršilo se jp zasliševanje za zasliševanjem, spraševanje za spraševanjem, toda brez kakih pritiskov. Težave je delal jezik, ker ameriški letalci razen angleščine ne razumejo nobenega dnigega jezika, Rusi oziroma Madžari pa so imeli na razpolago slabe tolmače. Mnenje kitajske delegacije Zavezniški predlogi so bili izročeni komunistični delegaciji v angleškem, kitajskem in korejskem jeziku. Ko je te predloge prebral kitajski general Fang, je izjavil, da pomenijo korak naprej, da pa so v teh predlogih gotovi kamni spodtike, namreč vmešavanje v komunistične notranje posle. Po mnenju zaveznikov so komunisti zgradili kakih sto letališč ali pa so ta letališča še v zgradnji. Ko bodo ta letališča kompletna, je jasno, da bodo v slučaju potrebe v nekaj trenotkih napolnjena lahko z letali, k. bi jih vrgli komunisti iz bližnje Mandžurije. Rad\ se nadaljna gradnja letališč po mnenju zaveznikov ne sme vršiti. Koliko vojaštva in kakšen naj bo ta razpored, ko bo že doseženo premirje, to vprašanje v svoji potankosti naj bo predmet posebnih razgovorov. Glavno je princip, da se število vojaštva za časa premirja omeji. Kako bo mogoče priti v tej točki do končnega sporazuma, je zopet vprašanje. Obe strani bosta postavili zahteve, da naj bo na razpolago toliko osobja ih vojaštva, kolikor ga bo potrebno. Določiti to "potrebno" v številkah, ko naj gre za načelo "omejitev," bo izven dvoma trd oreh nadaljnih razgovorov. Vprašanje ujetnikov ni razčiščeno Glede znanih 50,000 vojnih ujetnikov, predvsem južnih Korejcev, so prišli komunisti z novim ugovorom. Zavezniki trdijo, da morajo imeti te vojne ujetnike v rokah komunisti. Komunisti odgovarjajo, da so že svoje-časno zavezniki poročali Rdečemu križu o 44,205 vojnih ujetnikov. Večina teh so bih po zatrjevanju komunistov južni Korejci, svoječasno res v vrstah rde če armade, kasneje osvobojeni oziroma ujeti po zaveznikih. • Glede zračnega nadzorstva, kako se izvajajo določbe premirja na Koreji, so stali popre je zavezniki na stališču, da smejo delati polete povsod po Koreji. Ta zahteva je sedaj opuščena. Zavezniki nadalje pristanejo na to, da se zgradi le omejeno število letališč v severni Koreji. Princip "omejitve," je sedaj vodilo v pogajanjih. Omejitev čet, omejitev letališč, omejitev polnomočja, kako in kje se lahko giblje nadzorstvena komisija, ki naj nadzoruje izvajanje premirja. Glede vojnih ujetnikov ne bo mogoče priti za časa pogajanj o premirju popolnoma na čisto. Prvotno rigorozno stališče, "dokler ne bo slučaj zadnjega zavezniškega vojnega ujetnika pojasnjen," je padlo. Zdi se, da vprašanje vojnih ujetnikov in njih izmenjava ne bo nadaljna bistvena ovira, da pride do premirja na Koreji. Gotovo je, da je ogromno jtevilo spornih vojnih ujetnikov mrtvih, bodisi iz katerihkoli razlogov. Da so se pa zgodile napake tudi v vodstvu statistike in to na obeh straneh, je spričo občih razmer na Koreji razumljivo. Komisija imenovana WASHINGTON, 30. decembra — Predsednik Truman je postavil posebno komisijo, katere naloga bo preštudirati zdravstveno -.tanje ameriškega ljudstva in lati predsedniku priporočila, ka-':o naj se zboljša to zdravstveno ;tanje. Sestava te komisije nima zna-'aja "socializacije" ameriškega dravljenja potom obveznega za-arovanja zoper bolezen, o kate-em načrtu je bilo že toliko kriti-e in razpravljanja. Predsednik )ri sestavi te komisije sam podarja, da naj se ugotovi dejan-ko stanje ljudskega zdravja in lato dajo priporočila, kako ga v cohkor je dobro ohraniti, v kolikor je slabo popraviti. Vodja te komisije je chicaški :dravnik dr. Paul M. Magnuson, ned člani pa je tudi Cleveland-anka Elizabeth S. Magee, ki je ajnica narodne zveze potrošni-!tov. Avtomobilska industrija nima surovin WASHINGTON, 30. decembra — Avtomobilska industrija je zagrozila vladi, da bo nadaljna omejitev dobave surovin privatni avtomobilski industriji pomenila, da bo samo v Detroitu kakih 125,000 delavcev več brez posla. 2e sedaj se računa, da je v območju Detroita radi krize v avtomobilski industriji 125 do 130 tisoč delavcev nezaposlenih. Po načrtih mobilizacijskega direktorja Wilsona bo namenjenih avtomobilski privatni industriji 20% manj surovin, kohkor jih je bilo nakazanih do sedaj. Ce bo ta politika obveljala, potem je nadaljna brezposelnost v avtomobilski industriji absolutno nujna. Direktor Wilson je nastopil zoper posamezne trditve avtomobilske industrije in je napovedal, da bo padel končni sklep o porazdelitvi surovin za privatno avtomobilsko industrijo kol delež na bakru, jeklu in aluminiju na konferenci, ki se bo vršila 12. januarja 1952. Takrat se bo določila količina tega deleža, toda le za razdobje do konca junija 1952. Direktor Wilson je nadalje podčrtal, da so posvetovanja, kako porazdeliti baker, jeklo in aluminij med vojno in privatno industrijo, na dnevnem redu. Da se odvrne brezposelnost v območju Detroita, se predvideva, da dobi tamošnja industrija več vladnih 1 okvira zakona pravico do pokoj Lep napredek Social Security Clevelandski urad za Social Security je začel s svojim poslovanjem pred 15 leti. Nakazovanje pokojnin upravičenim delavcem in njihovim družinam je rastlo naravnost v bajeslovnih številkah. Podeljevanje pokojnin je narastlo v zadnjih desetih letih za 2000%. Leta 1940 je bilo le 2,550 Cle-velandčanov, ki so prejeli skupno $720,000 pokojnine. Leta 1951 je Social Security izplačal $21,684,000 delavskih pokojnin, upravičenih delavcev pa je bilo 44,5000. V tem številu so zapo-padeni vsi upravičenci, ne samo delavci v strogem pomenu besede. Upokojenih delavcev, ki imajo pravico do te pokojnine, je danes 23,750, kakih 6,800 vdov oziroma otrok in mater pa ima v naročil. ninskih prispevkov. i' kaj je r ' nga med nami tu v Ameriki, pa tudi kaj je novega med ;%jvenci v starem kraju. Če se zamislimo v to nalogo čas opisa, da ti odgovai'ja na vsa ta: Kaj je novega?, je naloga kaj pestra in slikovita, pa tudi obče človeška in hvaležna. Če se poglobimo v sliko, da je ta želja pravzaprav nam vsem skupaj skupna, se končno strnemo v eno veliko slovensko družino v Ameriki, kateri na tem polju odgovorov ne bi smelo v ničemur manjkati. Zdi se, kakor krik raztresenega uda, prepuščenega samemu sebi izven gostih slovenskih naselbin, ko se ta oglasi in hoče imeti zadostitev po svoji potrebi: Povejte mi, kako živite vi, kaj je z mojimi prijatelji! Kdor pa čuti v sebi vsaj najmanjšo povezanost po tej slovenski skupnosti usode v Ameriki, bo gotovo priskočil na pomoč. Kakšna pa je ta pomoč? Da bo sam pisal, da bo sam svetoval, da bo sam zbiral naslove teh raztresenih udov, da bo sam kazal na gotova vprašanja, ki so tipično v interesu nas vseh skupaj, da bo sam val v slovensko-ameriškem, valovanju, pa vzemimo katerokoli polje že. Imamo občutek, da ta VSAKDO med nami naslavlja na svoje sovrstnike nekako sledeč oklic: Vi slovenski delavci, preddelavci, bossi, samostojni podjetniki in trgovci, javni in privatni nameščenci, preskrbite, da bo dovolj poročil v skupnem časopisu,poročajte vsak iz svojega kraja, kako je z delovnim trgom in življenskim standardom, kulturnim in družinskim življenjem! Poglejte okrog sebe in povprašujte pri drugih, ali ni tam slovenski naseljenec, ki je še brez našega časopisa! Vzemite njegov naslov, pošljite ga upravi lista! Vi pedagogi slovenskega porekla, ali ste se zamislili, kaj je z bodočnostjo Slovencev v Ameriki, slovenskega jezika in slovenske mladine, ki gre skozi angleške šole in zaplava v polno angleško jezikovno morje? Kolone v našem listu so vam odprte. Vi slovenski godci, godbeniki in glasbeniki, ki ste kulturno doprinesli v imenu Slovencev ameriškemu življenju največji delež, ko ste presadili slovenske melodije na ameriška tla, jih dali na plošče in jih prenašajo ameriške radio postaje podnevi in ponoči neoziraje se na narodnost, sever ali jug, vzhod ali zapad, tudi vi se morate oglasiti. Prepojili ste slovenskega človeka s petjem, godbo in plesom, da je od teh dobrin prežet, je pa vsaj razorana njiva, kamor lahko polagate nadaljne kleno zrno in je zdravo testo, za katerega vzhajan je se ni bati. Obogatili ste ameriški glasbeni svet in melodijo daleko preko sorazmerja z našim živi jem med Amerikanci. Ali se ne pojavljajo tudi na tem polju novi vidiki, ali ni v starem kraju novih pevskih izrazov notranje narodnega čuvstva, ki bi bili vredni, da se presadijo na ameriška tla? Tudi za vas so kolone našega lista odprte! Progresivne Slovenke izdajajo svojo posebno prilogo. V njej so večinoma društvene stvari. Društveno življenje Slovencev V Ameriki je organizirano enotno na ta način, da lastni zvezni čaSbpis prinaša društvena poročila. Ni re- OD LEVE PROTI DESNI ZGORAJ: Anton Rupnik, Frank Mihelich. Frank Fende, John Habe. John Hrovat in J. F. Durn. — SREDNJA VRSTA: John Lokar, Mike Podboy, Jennie Lampe, Elizabeth Matko, Rose Rujavec, Frank Slreho-vec in Gustav M. Kabay. — SPODNJA VRSTA: Tony Dolgan, John Gorjanc, Louis Pengel, John Rožanc. Vid Jančič, Frank Oblak in Joseph Prestrl. Slavnostna otvoritev Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 1. in 2. januarja 1927. Zbirališče pred Kunčičevo dvorano. Zastavonoše z ameriško in slovensko zastavo; Slovenska godba "Bled;" Slovenski Sokoli v krojih; mladina: dečki in deklice s trobojnicami; zunanja društva; društva-delničarji Slovenskega delavskega doma; odsek Naprednih žena v narodnih nošah; otvoriteljica Slovenskega delavskega doma Mrs. Jo-sie Podboy; vodja povorke Joe Durn. Program: Otvoritev vrat; govor Mrs. Podboy; godba "Bled" zaigra ameriško in slovensko himno; deklamacija "Vam delavcem" (L. F. Trugar), dekla-mira Frank Slejko; glavni govornik Vatro J. Grill, urednik dnevnika "Enakopravnosti;" govorniki: William R. Hopkins, poslovodja mesta Cleveland; Adam J. Damm, mestni blagajnik; John L. Mihelich, John Sulzman in A. R. Haton, mestni odborniki; govori predstavnikov Jednot in Zvez in različnih kor-poracij; Vincent Cainkar, predsednik SNPJ; Frank Somrak, predsednik SSPZ; Anton Zbaš-nik, predsednik JSKJ; John Marn, predsednik Slovenskega narodnega doma; John Grošel, predsednik SZZ; tekma za ples. Igra "Verovšek" orkester; banket. "Naše ognjišče" (Ivan Mo-lek), deklamira Pauline Hrovat; "Kranjske šege in navade," Anton Grum, poje bariton solo Vid Jančič, na klavir spremlja gdč. Balish; "Vasovalec" (Б. Adamič), pojejo: Mike Podboy, Joe Petrich, Louis Pengel in Frank Stanonik. Igra "Verovšek orkester. Spored koncerta v nedeljo, 2. januarja 1927: 1. "March" in "Orpheus," igra godba "Bled;" 2. "Under the Double Eagle" (Wagner), igra Mladinska godba iz Collinwooda pod vodstvom John Ivanuscha; 3. "The White Queen," igra Mladinska godba iz St. Clair Ave., pod vodstvom Louis Uleta; 4. "Triglav" (J. Flaishman), poje zbor "Cvet;" 5. "Peča" (P. H. Satner>, poje Miss Jeanette Perdan, na klavir dr. W. J. Lausche; 6. "Kam?" (F. S. Vilhar), tenor solo Rudolph Perdan, na klavir Jeanette Perdan; 7. Dvospev Josephine Lausche-Welf in Mary Udovich 8. Charles Lausche violin, Harold Lausche, kitara, na klavir dr. W. J. Lausche; 9. "Domovini" (A. Foster), zbor movini" (A. Foerster), zbor "Zvon;" 10. "American Finest" (March), igra "Verovšek" orkester; 11. "Indian Love Call," igrata Frank Gornik in Chas Walter; 12.("The Rosary," saksofon, igra F. McNab, na klavir Stephie Balish; 13. "Nezakonska mati" (F. S. Vilhar), sole poje Mary Grill; 14. "Cvetočih deklic prsa bela," zbor "Zarja," s tenor solo Frank Plut; 15. "Veseli bratci" (Pahor), zbor "Zarja;" 16. "Angel's Serenade" (Braga) violin solo gdč. Savi Milavec, na klavir Miss Germ; 17. "Rddča tvoja lica" (Iva-nusch), četverospev: Frances in Stephie Česnik, Frank Gubane in Vid Jančič; 18. "Sleeping Eyes," havajska godba trio, pod vodstvom John Knificom; 19. "Toe dance," proizvaja Annie Prestrl. 20. "Zarja" (Oskar Dav), poje zbor "Jadran;" 21. "Frigs and Jiggs—Ten Minutes of Fun," Grdina in Matjažič; 22. Kontra-alto, poje Josephine Milavec; 23. "Thou Art Near Me Marga- rita," 'dvospev, Josephine Milavec in Louis Belle; 24. Umetni ples Emilie Fabian; 25. "Nepo-zabljen vrt," pojejo Uršula, Karl in Nace Rotter; 26. "Slovenskim mladenkam," pojeta "Jadran" in "Zarja;" 27. "Vasovalec" (E. Adamič), četverospev: Mike Podboy, Joe Petrich, Louis Pengel in Frank Stanonik; 28. "Return of Spring," piano solo Rose Piškur; 29. "Give me a Little Kiss," umetni ples proizvaja Eleanor Kastelic; 30. "Salute a Pesth" (H. Konalski), march, igra na klavir Stephie Balish; 31. "Planinec" (G. Ipavec), poje zbor "Edinost;" 32. tenor solo, poje Louis Belle; 33. "Ciganska -sirota," duet, pojeti Miss Gabre-ija in Miss Zalokar; 34. "Dijaška" (A. Medved), poje moški :bor "Jaddran;" 35. "Havajska ■jodba," trio, pod vodstvom John Knificom; 36. Glasbena točka s petimi osebami; 37. Umetni ples. Miss Bukovnik. Nadaljevanje programa zvečer z narodno igro "Testament" (Ivan Rozman). Vloge so imeli: Anton Dolinar, Ana Bashel, Josip Birk, Joseph Prestrl, Eva Coff, Joseph Pezdirc, Rozi Bukovnik, Frank česen, Vinko Coff, Ivan Popetnik, Alojzij Volk, Peter Ster, Josip Godec, Vinko Godina, Alojzij Furlan, Henrik Princ, Ivan Sorc, Jerica Božič, Andrej Pirih, Andrej Vi-čič, Leopold Grajzar, Tomaž Ahey, Rudolph Tomšič, Štefan Bajec, Max Mihelich, Franc Oblak, Adolf Golčar, Alojzij Mankač, Marija Blumel, Marija Balish, Alojzija Gubane, Olga Hrovat, Josephine Jerše, Frank Milavec, Julia Globočnik. Igrovod ja ? ? Vstopnina k banketu $2; za, koncert $1 in 75 centov; za igro $1 in 75 centov. Nastop Sokola s telovadnimi točkami. John M. Steblaj. UREDNIKOVA POSTA čeno, da bi ta društvena poročila ne mogla zanimati širšo javnost. Na splošno morda ne. Če pa gre za strani, ki naj bodo posvečena posebno ženskemu vprašanju, doma in po svetu, dajte si odgovor predvsem na tole; Ženska enako pravnost in njena današnja vloga v javnem in privatnem življenju je danes pravzaprav rešena. Kot taka se izživlja v vseh vprašanjih našega življenja. Vzemite v roke katerikoli angleško pisani list, pa boste lahko in morale videti, da je skoraj polovica njegovih strani posvečena ženski, na kateremkoli polju njenega udejstvovanja. Ženska stran kot ženska stran, je vprašanje! Družina, zveze, prijateljstvo, skupna usoda, skupno obveščanje! To so naša čustva! Toda— Vsi vemo, da so v čustvih, ki smo jih zgoraj označili, Judje narod, ki ga ta čustva držijo skupaj v stoletjih njegovih bojev. Zapomnite si pa: Kadarkoli Jud potuje in vidi na poti kaj izrednega, kar bi bilo važno tydi za njegov časopis, telefonira ob prvi priložnosti uredništvu o dogodku. Kadarkoli Jud zazna, da je prišel novonaseljeni v njegov okraj, pošlje uredništvu njegov naslov, da se pošlje časopis vsaj na ogled. Novo leto se vošči navadno z znanimi željami in voščili. Sebi in sedanjim ter bodočim naročnikom in sodelavcem Enakopravnosti velja voščilo: Imeti CILJ in VOLJO! L. Č. Zadružne novice CLEVELAND, Ohio — Leto 1951 gre k zatonu, še danes in že se bomo nahajali v novem letu 1952. Ker sem za voščila božičnih praznikov že prekasen, zato želim tem boljše zdravo, veselo in blagostanja polno novo leto 1952 vsem delničarjem, vsem odjemalcem in vsem zadružnim prijateljem, ki ste skozi vse preteklo leto zvesto kupovali v zadružnih trgovinah ter s tem pripomogli do uspeha, katerega bo ste vsi sami deležni. Kakor že prejšnja leta, tako je direktorij zadruge tudi za leto 1951 razpisal dividende, katere bodo delničarji-odjemalci prejeli. To smo nameravali izvršiti že pred božičnimi prazniki, ker nam pa primanjkuje delovnih moči, se je to nekoliko zakasnelo, prejeli pa boste dividende še tekoči teden, ako se zglasite v zadružni trgovini, v kateri ste odjemalec. Tem več ko ste skozi leto nakupili, tem večje bodo vaše obresti. So nekateri delničarji, ki niso odjemalci. Sklicujejo se na oddaljenost, ko pa sUšijo o divi-dendah, takrat pa pridejo v trgovino povpraševat, koliko bodo oni dobili, saj sem že, od početka delničar, pravijo. Pomnite, da se dividende plačuje po vašemu nakupovanju, ne pa koliko časa ste delničar ali delničarka. V imenu Slovenske zadružne zveze tudi vas vabimo, da postanete odjemalec. Izgovor oddaljenost ne drži, saj imamo dandanes vsak svoje vozilo in dovažamo tudi na dom. Leto 1951 je bilo za podjetje še kar prilipno dobro, tu ali tam smo imeli nekoliko neprilik z, uposlenci; zavedali smo se, da je uslužbenec najbolj važen faktor pri vsakemu podjetju. Vljuden, pošten in priden delavec ni nikdar dovolj dobro plačan. Da se korporacija izkaže hvaležne napram usposlencem, se jih je spomnila za božične praznike s primerni mdarilom. Glavni poslovodja Gus Kabaj in celotni direktorij skuša in želi, da bi bil sleherni odjemalec zadovoljen in to a postrežbo kot tudi z blagom, saj to je geslo Slovenske zadružne zveze. Za direktorij: George Panchur, tajnik. (Dodatno ■— že danes se vas vabi na udeležbo glavne letne ali delničarske seje, katera se vrši v nedeljo, 3. februarja 1952 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.) Silvestrova zabava zbora Slovan EUCLID, Ohio — Kakor vsako leto tako je tudi letos. Prišlo bo novo leto in običaj je, da зв za to priredi razne zabave in Silvestrovanje. Naš pevski zbor Slovan bo tudi imel zabavo na Starega leta /ečer v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Godba za ples bo dobra in mislim, da bo vsak, naj bo star ali mlad, zadovoljen. Imena godbe ne bom omenjal, vem pa, da bo vsak zadovoljen, posebno mi, ki smo bolj trdi v nogah, ker pravijo da dobra godba prežene rev-matizem. Ni dolgo tega, ko sem čital, da je neka 80 let stara ženska trpela na hudem revmatizmu, katerega ji ni mogel noben zdravnik odpraviti. Konečno je začela plesati—in revmatizem je izginil. Le pridite, se bomo vrteli, kar nas bodo noge nesle. Kar se petja tiče, je pa ta-Tone Šubelj je nam zagotovil, da če ne bo šlo drugače, bo šlo pa tako—eden naprej, duugi čez, tretji pa bas in tako bomo peli vsi in bili veseli. Ko bo pa 12. ura odbila, boste pa vsi presenečeni, ko bo staro leto jemalo slovo in nastopilo bo lepo mlado leto 1952. Apeliram na naše dobre prijatelje in prijateljice, da nas obiščete na ta večer zadnjikrat v tem letu, ko nastopi novo leto, si pa prijateljsko podamo desnico in voščimo eden drugemu zdravja in sreče v prihodnjem letu. Na vse zadnje pa se bo morda dobil tudi kakšen poljub v pozdrav novemu letu. Torej, vse to se bo vršilo v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave., kjer Slovan priredi veliko veselic, zabav in koncertov. V imenu pevskega zbora Slovan vas vabim, da nas posetite na Silvestrov večer. Voščim vsem srečno in zadovoljno novo leto! Na veselo svidenje! Frank Rupert. Nove odbornice in uradniki Na letni seji krožka št. 3 Progresivnih Slovenk so bile izvoljene sledeče uradnice za prihodnje leto: Mary Kobai, predsednica; Mary Lokar, podpredsednica; Mary Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, tajnica in blagajničarka; Gusti Zupančič, zapisnikariđa; nadzornice: Anna Nagode, Frances Julylia in BYances Gorjanc. Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu. Članice, ki imajo plačano za naprej, so prošene, da dodajo še 10 centov vsaki mesec, ker bodo mesečni prispevki v bodoče po 35 centov mesečno. Prihodnja seja se vrši v sredo, 2. januarja ob 8. uri zvečer. Društvo Danica, št. 34 SDZ, je izvolilo sledeče uradnike za leto 1952: Rose Vatovec, predsednica; John Fabjančič, podpredsednik; John Cergolj, tajnik; Martin Orehovec, blagajnik; Peter Segulin, zapisnikar; Anton Vatovec, Stella Mahnič in John Samsa, nadzorniki; zdravniki: Dr. Perko, dr. Folin in dr. Shimkola ter dr. Vovk; Rose Vatovec, zastopnica za Slovensko delavsko dvorano. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri zjutraj. Uradnice Gospodinjskega kluba Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. za leto 1952 so: 4Pgela Magovac, predsednica: Jennie Konestabo, podpredsednica; Stella Mahnič, tajnica; Mary Taucher ml., blagajničar-ka; Rose Vatovec, zapisnikar!-ca; nadzornice: Anna Kreševič, Rose Vatovec in Antonia Rolih; Rose Vatovec, zastopnica za Slovensko delavsko dvorano. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu ob 7. uri zvečer. Pri društvu Carniola Hive, št. 493 TM so sledeče uradnice za prihodnje leto: Josephine Stwan, predsednica; Mary Bol-ta, bivša predsednica; Christine Glavan, podpredsednica; AgneS Zobetz, duhovna voditeljica; Mary Mahne, spremljevalka! Pailline Zigman, vratarica; Mary Vesel, stražnica; Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 1-4758, zapisnikarica in tajnica bolniškega oddelka; Pauline De-bevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048. tajnica; nadzornice: Frances Tavčar, Ursula Unetič in ЈеаП Paik; Josephine Stwan in Julia Brezovar, zastopnici za Klub društev; Josephine Stwan . za delniško sejo SND. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., dvorana št. !• 3^#ец|кир the notiop, \ 31. decembra 1951 rvakopravnost STRAN 3 PRED PETINDVAJSETIMI LETI Od 26. do 31. decembra 1926 Liberalci v Nikaragui protestirajo proti oboroženi intervenciji Zedinjenih držav. Intervencija je v podporo sedanjemu konservativnemu režimu. Senator Borah bo zahteval, da državni department pojasni izkrcanje mornarjev v Nikaragui. Ako državni department ne da povoljnega pojasnila, bo Borah, ki je predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve, zahteval preiskavo, čim se senat snide. Državni tajnik Kellog je pojasnil Borahu, da so bile poslane čete v Nikaragui le za protekci-jo ameriških življenj. Rekordno število smrti vsled alkohola v Clevelandu. V letu 1926 je umrlo 133 oseb vsled pitja strupenega alkohola. Cleveland zakopan v snegu. Nenadni snežni vihar je v noči med soboto in nedeljo (24. in 25. decembra) . docela paraliziral poulični promet. 195 pouličnih kar je skočilo s tračnic in nešteto avtomobilistov je obtičalo v snegu. V teku nekaj ur je bilo vse mesto pod snežno odejo, ki" je bila ponekod do sest čevljev visoka. Več sto oseb je prebilo noč v pouličnih karah in pa na avtomobilih, katere je snežni vihar zajel na cesti. Nekaj podobnega pomnijo, da se je zgodilo v Clevelandu 31. marca 1888 leta in 10. novembra 1913. Oglas: Izvežbana strežajka dobi delo v restavraciji. Plača $16 na teden. Chas. Vergos, 6401 St. Clair Ave. Ves slovenski Collinwood je na "nogah," da dostojno proslavi otvoritev novega Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Na seji Odseka naprednih žena SDD se je vršilo štetje, katera izmed članic bo dobila ključ in bo otvorila vrata Slovenskega delavskega doma. Rezultat štetja je bil sledeč: Mrs. Josie Podboy je prodala za $511 listkov—2,044 glasov; Mrs. Rozi Zupančič prodala za $450 —1,800 glasov; Mrs. Jennie Tolar, $1.50—6 glasov; Mrs. Barbara Česnik, $1.25—5 glasov; Mrs. Jennie Perko, $2—8 glasov; Mrs. Henigman, $5.25—21 glasov; Mrs. Jane, $2.50—10 glasov, in Mrs. Mary Erjavec, $3.50—14 glasov. Torej čast je doletela Mrs. Josie Podboy, da bo nositeljica srebrnega ključa. Ključ je izdelal g. Anton Do-linar, umetniško vezeno blazinico, na kateri je ključ počival, je vezla Mrs. Jennie Godec, ki je umetnica v tej stroki. Slovenka v narodni noši je izdelana do najmanjše podrobnosti. Obraz Slovenke pa je naslikal g. Joseph Likar po vzorcu, ki ga je napravil g. Vatro Grill. Odbor pevskega zbora "Jadran" za leto 1927: Louis Pen-gel, predsednik; Frank Repar, podpredsednik; Anni Cergol, 15603 Waterloo Rd., tajnica; Louis Zupane, blagajnik; Andy Vičič, zapisnikar; nadzorni odbor: Frank Stanonik, Charles Lampe in Gašper Knafelc. Slovenska šola Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. je imela na božični večer 24. decembra lepo prireditev. V pevskih točkah so nastopili sledeči otroci: Stanko Centa, Elizabeth Hribar,, Max Germ, Martha Modic, Alma Zupane, Frank Somrak, John Derin, Vera Germ, Rudolph Germ. Igral je na violino Edward Gabrenja, na klavir Albina Ga-brenja. V igri "Povodnji mož" so poleg odraslih nastopili sledeči otroci: Ana Bole, Margaret Winter, Stanko Skuk in Anton Sterle. Vse pevske točke je spremljala na klavir Anica Eršte. Nastopil je tudi sokolski naraščaj pod vodstvom John Ma-rinška. Zahvala Tem potom izrekamo n^šo toplo zahvalo vsem našim sorodnikom, prijateljem in sosedom za krasne cvetlice in sočutje ob izgubi naše ljubljene soproge in stare mame Magdalina Metzdorf. žalujoči: Emil Metzdorf, soprog Marian in Arlene Mentz, vnukinje in sorodniki 15910 Holmes Ave. Najlepša novoletna voščila vsem posetnikom in prijateljem izreka SMITH'S RESTAURANT Lake Shore Blvd. pri East 222nd St. EUCLID 23, OHIO Veselite se na Starega leta yečer pri nas; ni treba rezervacij v naprej. Vam se obeta pristna zabava in dobra postrežba. Želimo, da bi vam prineslo novo leto vso srečo, zdravje i'i zadovoljstvo! NAJLEPŠA NOVOLETNA VOŠČILA VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! BENDER'S GARAGE ob večerih KE 1-0566 23661 Lakeland Blvd. - RE 1-6300 Izvršujemo vsakovrstna popravila na avtih vseh izdelkov. Zanesljivo in zadovoljivo delo po zmernih cenah. 24-urna posluga z vlačilcem. VSEM SVOJIM KLIJENTOM IN PRIJATELJEM ŽELIM SREČNO, ZDRAVO IN VESELO NOVO LETO! MRS. FRANCES POTOCAR REALTOR 963 East 185+h Street - IV 1-3960 Vedno prijazna in poštena posluga. Ko želite prodati ali kupiti posestvo, se obrnite na nas. PRED DESETIMI LETI Od 28. decembra 1941 do' 1. januarja 1942 Anthony Eden, angleški minister zunanjih zadev, se je mudil dva tedna v Moskvi. Sestal se je s Stalinom, s katerim je imel važne posvete. Za časa svojega bivanja v Moskvi, je obiskal tudi rusko fronto ter se na lastne oči prepričal, kako bijejo Rusi Nemce. Japonci pričeli z zračno oble-go mesta Manile. Amerikanci sestrelili 30 letal in potopili dvoje ladij. Ruske vojne sile so zavzele mesti Kreč in Teodozijo na Krimu. S tem so se zaprla Hitlei ju zadnja vrata do olja na Kavkazu. Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Peter Nago-de, 15448 Calcutta Ave., ter pustile zalo hčerko-prvorojenko. Oče je sin Mrs. Ver one Potočnik, 388 E. 161 St. Clevelandska mestna zbornica je na seji odredila, da se iz-premeni ime Japan Street S- W., v West 36th St. Kanada potrebuje naseljence Po cenitvi kanadskih oblasti Kanada lahko preživlja 65,000,-000 ljudi. To prebivalstvo bi bilo Kanadi tudi potrebno, če naj izkoplje in izkoristi svoje naravne zaklade, predvsem v petroleju, zlatu, uranu in železu. Kanadi manjka strokovno usposobljenih ljudi. Sedaj ima Kanada okrog 14 milijonov prebivalstva. V Kanado se je po zadnji vojni uselilo okrog pol milijona ljudi. Zadnje leto pa je prišlo samo iz Evrope 100,000 izseljencev. Britanci ne gredo radi v Kanado, ker jim to obtežkočuje vlada. Razmerje med Ameriko in Kanado v naseljevanju in izseljevanju obeh je približno isto. Kanadske oblasti pa garantirajo, kar je važno za novonaseljence, da bodo lahko zaslužili—$23.50 na teden. Marshallov plan je uradno končan WASHINGTON, 30. decembra —Ob polnoči 31. decembra 1951 preneha Marshallov plan. Amerika je po tem planu potrošila dvanajst in pol milijard dolar-i jev. Naslednik Marshallovega plana je "Ameriška pomoč tujini," ki razpolaga pod vodstvom Harrimana ^ $7,300,000,000. Izvedba Marshallovega plana je stala vsakega Amerikanca brez ozira na spol in starost $80. Marshallov plan je pomagal Evropi, da se postavi zopet na noge po vojni, popravi industrijo, se oboroži in odvrne komunizem. Največ je prejela Velika Britanija—skoro tri milijarde dolarjev, za njo Francija, zapadna Nemčija in Italija. Trst je dobil $33,000,000, Jugoslavija pa $59,-000,000, da olajša krizo v prehranjevanju radi suše leta 1951. Kako se bo obhajalo novo leto v Moskvi Iz Moskve poročajo, da bo sovjetska prestolica praznovala letošnjo novo leto na najsveča-nejši način. Obnovila se je praksa z nakupovanjem dreves, darov, igrač in oblek, kakor tudi praznovanje šol in počitnic. Nadalje se za novo leto pripravljajo gostilne, hoteM in restavracije, ki napovedujejo posebne družabne prireditve in omenjajo tudi obleko, v kateri naj se pride. Prestolica napoveduje Rusom, da bo v političnem pogledu prišlo v bližnji bodočnosti do gospodarskega poloma v Ameriki, do razdora med Ameriko in Veliko Britanijo radi gospodarskih interesov in sfer, da bo prišlo do končne zmage severne Koreje, Да bodo narodi Evrope zavrgli posebno evropsko armado, kakor tudi ameriško pomoč, ki jo nudi Amerika sedaj pod naslovom EGA, in da bo strnio-glavljen maršal Tito v Jugoslaviji. Glede ostalih kontinentov napoveduje Moskva, da bo prišlo do ožjih zvez med ljudstvi v Afriki, Srednjega in Daljnega vzhoda, katere zveze se bodo spajale v obliki prijateljskih vezi s Sovjetsko zvezo. Zveze med latinsko Ameriko in Združenimi državami bodo zrahljane. Vsi ti dogodki se predočujejo Moskvi za Novo leto v taki luči, da se bodo uresničili brez vojne. Vaše sanje o modernizaciji se uresničijo MAPLE HEIGHTS, OHIO PlllL BROZEK URAR IN ZLATAR Popravila izvršimo v zadovoljstvo in po zmernih cenah 15705 LIBBY ROAD — MAPLE HEIGHTS, OHIO CLEVELAND, OHIO The Provident Savings & Loan Ass n 4119 EAST 131st STREET Vaši prihranjeni dolarji bodo varni v naši hranilnici. . Kot varuhi vaših prihrankov, jih vlagamo v zanesljive investicije, ki vam prinašajo največje obresti. THE WEYAND & METCALF CO. MODNO BLAGO IN MOŠKA OPRAVA Dve trgovini; Superior Ave. in E. 55 St. — Superior Ave. in E. 125 St. LA GANKE y SONS STAMPING CO. 864 EAST 140th STREET - GL 1-0378 PRECISION STAMPINGS — STAINLESS STEEL — ALUMINUM ALLOYS — — BRASS — COPPER — Naša posebnost je sestava in izdelava natančnih industrijskih komadov. Imamo popolen oddelek za izdelavo vsakovrstnega orodja. VSAKOVRSTNTpE^TmNTzT Pri nas vedno dobite živo ali sveže očiščeno perutnino. Prvovrstne kakovosti in po zmerni ceni. Se priporočamo. JOHNS POULTRY EAST 93rd ST. & GIBSON AVE. — Ml 1-9855 Ko želite naročiti dobro pivo, vino ali mekho pijačo in cordials, pokličite " C" CHARLEY (THE BEER AND WINE MAN) 677 EAST 185th ST. — KE 1-4530 Dostavimo na dom do 6. ure zvečer. ENSICIV PRODUCTS CO. NA USLUGO INDUSTRIJI IZZA 1887 3528 EAST 76th STREET _ шш wf)rovem6nt • come шт шшт \ / # # # WW A.MERicAN-'(^taitdaifd MONTERSKO OPREMO &da] je čas, da si modernizirate vašo kopalnico... da dodate k udobnosti... da lično preuredite vašo kuhinjo. . da predelate vašo pralnico. Ko si izberete America-Standard mont^sko opremo, prav lahko napravite vse te izboljšave, ' ^ pravcato krasoto. In vaš dom bo mnogo prijet- nejši kot kdaj koli... v zavist slehernemu, ki si ga bo ogledal. Prijazno vas vabimo, da si sedaj pridete ogledati našo obširno zalogo različnih modernih American-Standard kopalnic, stranišč, umivalnikov, kuhinjskih lijakov pralnih kOnt m avtomatičnih vodnih grelcev! Ni jih boljših za dobiti! In, presenečeni boste, ko boste videli po kako nizki ceni so! Pridite osebno ali pokličite in vam damo naše cene. Vam je mogoče sedaj modernizirati in PlJ\CATE NA LAHKE OBROKE 3-KOMANDNA OPREMA ZA KOPALNICO 163.95 naprej (brez sedeža in dodatkov) % W. F. HANN & SONS 15505 EUCUD AVE MU 1-4200 Ust. 1907 Atlantski ocean se je razbesnel LONDON, 30. decembra — Ob zapadni evropski obali divjajo na Atlantiku viharji, ki pomenijo rekord v zadnjih desetletjih. Nobena zapadno-evropska obala ni iz\'^zeta, od Španije na jugu do Norveške na severu. Poroča se o 26 osebah, ki so v teh viharjih izgubile življenje, oziroma se pogrešajo. Orjaška ladja "Queen Mary" je imela na poti preko Atlantika 72 ur zamude. Med ladjami, ki so klicale na pomoč, je bila ameriška tovorna ladja "Flying Enterprise," ki je imela na krovu 40 mož posadke in deset potnikov. Na pomoč je prišla ameriška tovorna ladja "Gen. Greeley" in rešila potnike. Ladja je registrirana v New Yorku in je vozila iz Hamburga v Ameriko. O silnih divjanjih na Atlantiku poročajo iz španske in francoske obali, kjer se že nekaj dni pogrešajo tovorne ladje in ribiški čolni. Ob irski obali je našlo v teh viharjih smrt več oseb. RAZNO TELEVISION & RADIO REPAIR Anthony Debeljak IV 1-5437 4-8 p. m. HIŠA NAPRODAJ za 2 družini; lepa hi£a na dobro oskrbovani cesli. 5 in 4 sobe. Spodaj se lahko sulltc s 1. fcb. Dve garaži /la lepi loti. Pokličite med 4. in 9. uro. EN 1-6243 Mr. & Mrs. VICTOR LISJAK GOSTILNA 10514 UNION AVE., DI 1-9816 Cordials - vino in pivo ler ale za na dom. želimo vsem odjemalcem in prijateljem vesele novoletne praznike! . , ALI KASLJATE? Pri nai imamo izbovno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611 CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY AND DELICATESSEN, with building, 2 car garage. Near 51st & May. 3 rooms rear, 6 rooms 2nd floor, 1 room attic. Good business. Leaving town. ATlantic 5-8990 HELP WANTED MALE Mario Kolene Louis Planine SALESMEN NO NEED TO WORRY — You can turn your worry time into Dollars — work in your spare time selling T-V sets. TOP EARNINGS Apply MUNTZ T-V 1705 WASHINGTON ST. WAUKEGAN, ILL. See MR. SORENSON SEASON'S GREETINGS Herman's Doll House Cafe Southern Fried Chicken - Steak -Chops Special Sunday Dinners Open 7 a. in. t-: midnight 3747 S. Wabash Livingston 8-916S SINCERE BEST WISHES FOR THE NEW YEAR Steven G. Tuponich REAL ESTATE 1429 W. 18th ST. Telephone C A 6-1640 Adams Pharmacy PRESCRIPTION PHARMACISTS SINCE 1892 Wish all their customers. and friends a Happy Now Year 5700 S. Halsted WE 6-0508 STRAN 4. ENAKOPRAVNOST BELI DVOR MLADINSKI ROMAN SPISAL GUSTAV ŠILIH Predstavnik: Dr. Miloi Vauhnik (Nadaljevanje) Zunaj se je bilo med tem zdanilo, ali dnevna vedrina in lepota nista mogli prepoditi gostih oblakov črnega dima, ki se je vlačil nizko nad grebenom, vzbujajoč vtis nepriljudnega, z dežjem nasičenega jesenskega dne. Bobnenje in treskanje je hruščalo dalje, toda k sreči še vedno ni seglo do zavarovane in skrite dupline. Kvečjemu so včasih prifrčali manjši drobci blodnega železja ali pršiči prsti in peska, ki so se nalik vodometom neprestano dvigali iznad zakopov. Radi groznega butanja je pričela Lovre-ka boleti glava in njegova ušesa so bila kakor omrtvičena. Čudna zmedenost se ga je polaščala, vse naokrog je izgubljalo svojo določenost in stalnost. Misli, ki so ga obletavale kakor vešče, se niso mogle strniti ter so nemirno, kakor izgubljene ovce po pašniku begale po njegovi duši, is-kaje trdne osrednje točke. Naposled jo je trudoma našel. Rešitev iz zagate—to je vendar glavno, ali ne? A ranjenec, kaj bo z njim? Samemu sebi ga ne more prepustiti... In če se potem na ta ali oni način vrne z njim v avstrijske zakope, ali ne zaigra svojega življenja, če je poročnik temu ali onemu zaupal svojo nakano ? Sploh, zakaj bi bil plemenitejši od Ulrika? Ali mu ni ta človek nekaj ur poprej neprikrito stregel po življenju? Zaslužil je svojo usodo! Ha! Kako bi se zvijal hudobni starec v Zalesju, ako bi vedel, v čigavih rokah je v tem hipu življenje njegovega edinca... Ob tej zahrbtni misli, ki nekako ni spadala k njegovemu značaju, pa se je Lovrek kar streznil in jo s studom odpodil. Znašanje nad zapuščenim ranjencem—ne, to bi ne bilo človeško... Vprav zato, ker mu je nesrečnik izročen na milost in nemilost, ga mora rešiti, tako ali drugače... En sam izhod se jima nudi; beg v laške zakope! Zdaj, ko razen peščice hitro se izmenjajočih in preplašenih straž v avstrijskih zakopih nihče ne pazi na ozemlje pod pomolom, bi bil razmeroma lahek. V polmraku se splazi z ranjencem proti laškim rovom, s čimer gotovo reši sebe, nemam pa tudi Ulrikovo življenje. Seveda mora paziti, da ne izda skritega strojniškega gnezda, ker bi Lahi utegnili izrabiti ugodno priliko in bi spustili pomol v zrak, z njim vred pa stotine njegovih, v bližnjih kavernah Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo po CENAH. KI JIH VI DOLOČITE pokliSit* A.GBX>INA&'SONS Funeral directors 1СМСА&Т63«&Т. Шмкгш MOSS ^КВптон hse^ se skrivajočih tovarišev. Najboljše bo, da počaka noči, ali pa, da v najskrajnejšem slučaju vendar žrtvuje Ulrika.., Enega samega človeka, ki ga je itak Bog oplazil s svojo mogočno roko... Ne sodi, da ne boš sojen! mu zdajci kakor grozeč odmev za-doni v dušo, in zona ga spreleti po vsem telesu. Prevzame ga misel na Boga... Dremajoči spomini na vse, kar je o njem čital, učil se in shšal, buhnejo nalik ognjeniku na dan, raznoteri osebni doživljaji zadobivajo v njih svitu čudno svojstven pomen. Ali ni vse njegovo življenje dokaz božjega usmiljenja, to življenje, ki se je često odmikalo k prividom in sanjam? To življenje, ki se mu najgloblje spoznanja niso razodevale z razumom, nego s čustvom...! Tudi današnje srečanje z Ulrikom je tako edinstveno, da mora imeti zanj, za oba poseben namen in smoter. Ono ni slučaj, namen je, preizkušnja nemara... Čemu bi se bila sicer vprav onadva rešila v ta samotni kotiček, odrezan od vsega sveta? Čemu leži pred njim ranjeni Ulrik, izroopn njegovemu preudarku... Ne, ne preudarku, njegovemu srcu...! Preizkušnja srca je... Lovrek je zastokal, si z obema rokama zakril lice in mukoma zavračal naval novih, dobrih in zlih misli, o katerih je bil na tihem uverjen, da ga ne bodo razsvetlile. Saj je predobro čutil, da se mora prepustiti tajnemu glasu, ki je že ves čas klical in trkal v globini srca... Z bolnim pogledom se je o,zrl na negibno ležečega ranjenca, kateremu je začasni nestanek bolečin nekako splaknil spačeno in ranjeno, iz obvez in temno sko-dranih las odražavajoče se voščeno lice. Lovreku se je zdajci zazdelo, da zadobiva vedre otroške poteze malega Ulrika, ki ga on—niti po dogodku pri mlinu— ni nikoli prav sovrašil. Njegovo sovraštvo, je bilo vobče šibko, še najbolj podobno srditi radovednosti razdraženega psa, ki ga obmetavajo paglavci s krepeljci in kamenjem, ki pa takoj, ko jim je pokazal zobe in jih pognal v beg, spet leže in pozabi na mo-tilce svojega miru. Oni, oni ga niso pustili pri miru... Ko bi bilo moralo biti narobe... Kaj je naganjalo Miklausina, očeta in sina, da sta vsepovsod poskušala škodovati Gradnikom? V globini duše je vstajal Lovreku pravi odgovor, ali svinčena utrujenost, ki se ga je po prečuti noči v blag spomin »b 13l-letnic i, odkar je za vedno zatisnila svoje mile oči naša ljubljena hčerka in sestra MARY (MINKA) CERL ki je umrla dne 28. decembra 1938. Trinajst let že počivaš v temnemu grobu, a mi Te pogrešamo vsak čas. Spomin na Te bo ostal v naših srcih za vedno. Žalujoča mati, sestra in bratje Cleveland, Ohio, dne 31. decembra 1951 bolj in bolj polaščala, ga je tlačila pod prag zavesti. Brez moči je zdrknil na tla, in skoro v istem trenutku s podloženo roko trdno zaspal, čeprav ni bila višje zgoraj vojna vihra niti za trenutek pojenjala. Lovrekov spanec je nemiren, zmeden krogotek raznolikih predstav ga moti. Njegova duša ne ve, kam naj se obrne: plašno bega naokrog,.dviga se, spušča, med mlečnobelimi oblaki se poganja, po ozkih in strmih gorskih stezah hiti. Na njej obstane, kajti neviden smoter zasluti pred seboj. Višje in višje se vzpenja, dokler ne začuti: že gre proti vrhu pot, že ga tira nevid? na roka do kraja... Nenadoma stoji na široki ploščadi, z nje se ozira na morje megla, tako žalostno v svoji sivi puščobi, da se mu od žalosti stisne srce. Joj, zablodil je, izgubil pot in zdaj je sam. .. Toda glej! Morje za-valovi, na sredini se gosti, na sredini raste in zadogiva čedalje vidnejše oblike ponosnega, v snežni belini se bliskajočega poslopja. Kaj ni to Beli dvor? Komaj je zapustilo ustnice plaho vprašanje, že se pordeči streha in za-zelenijo grički, izgine meglena ravan, vzbrsti grmičje, vzcveto drevesa. Od veselja zastaja Lovreku dih in ne more se nagleda-ti premile lepote. Toda kako čudno je nemiren ljubki grič, s katerega se ozira Beli dvor... Kako se boči in sloči in barve spreminja. Najprej je zelen, nato ves moder, nazadnje rdeč.., Joj, saj to je srce, srce žareče, krvavor- 31. decembra 1951 deče srce! še eno, še več, troje, petero src krvavi pod Belim dvorom, šibi se pod njegovo težo... Bolj in bolj se razžarjajo srca, puhteča žerjavica jih razganja. Slednjič buknejo iz njih visoki plameni, poženejo se ob pročelju prav do slemena in hipoma zajamejo stavbo. Ognej in dim se f)oganjata do neba, ali srca pod njima so bolj in bolj rdeča, bolj in bolj izgorevajo. Nazadnje poneha požar. Tanek steber rožnatega dima se suklja nad prežar-^ jenimi srci in njih nadzemska lepota izvablja iz Lovrekovih oči solze veselja in vzhičenja. Drugo za drugim se preplati in iz sredine se izvijejo bele postave, spočetka nejasne in prozorne, z zabrisanimi obličji... Vnenadno nastopivši, izza oblakov prihajajoči jarki svetlobi se polnijo in jasnijo... Teta Ana? In mladenič ob njej, 2ak? nI za njima, ali se ne smehlja Muskada? Več in več ljubih znanih obrazov! Mile oči se zableste pred njim v dobroti jivi toploti materinske ljubezni, teta Mica se mu nasmiha, govori in maha z roko... Ustnice dragih oseb se premikajo in Lovrek čuti, da mu hočejo nekaj razodeti, nekaj velikega, nad vse važnega. Toda on ne sliši ničesar, ne sliši ničesar.. . Nato, kakor da je od nekod pripihal veter, zafrfotajo bele halje, za-plapolajo krila, oblede obrazi, izgubijo se postave ... Iz žare-čih, odprtih src se še vedno suklja dim . . . "Ne hodite! Povejte!" krikne Lovrek. Tedaj se kakor v odgovor razdeli nebo. Iz sredine pa zašije s kruto jasnostjo ogromna luč, ki se neprestano veča, ter bolj in bolj bliža. Nebeška zvezda je, ki strmo-glavlja na zemljo ... Ne, ne, to ni zvezda! "Božje oko je!" pomisli Lovrek in buta z glavo ob tla, pričakujoče uničenja in odrešenja. Ko se to ne zgodi, vnovič dvigne oči. Grozota in strah sta preminila. Blago in prizanesljivo se smehlja božje oko, a Lovrek mahoma razume vse, kar mu razodeva, le z mislimi ne zna tega zajeti, še manj z besedami povedati . , . ''Bog, Bog v nebesih!" vzklika iz vsega grla. "Ti mi pomagaj!" Ob zvoku lastnega glasu se zmeden prebudi, zastiraje oči pred ščemečo svetolobo, ki seva v lino iz oddaljenega laškega žarometa. Dolgi trakovi njegove bleščave nalikujejo tipalkam, ki švigajo na desno in levo, raziskujoč bojišč. Nazadnje se umaknejo na drugi konec medfrontne, z-. bledimi kostenjaki posejane planote. Strelska lina je spet temna, vendar jo vsak trenutek razsvetle krvavordeči bliski raz-strelkov in žar laških raket, ki v presledkih vzletavajo nad zakope. Prelivanje svetlobe spremlja bobnenje zemlje in tuljenje granat v zraku. Divji lov še vedno hruje nad pokrajino, njegov zalet %e ni ustavljen, čeprav se dozdeva Lovreku nekoliko slabotne jši. ■ "Tako dolgo sem spal?" po- 1889 1951 'misli na glas, še vedno pod mogočnim dojmom svojih sanj. "Vode, vode!" zaječi Ulrik. Lovrek se urno vzdigne in mu ustreže. Rahlo spušča kapljico za kapljico med ranjenčeve žgoče in spokane ustnice. Tudi glava je vroča, kar je vsekakor slabo znamenje. "Čimprej ga moram spraviti k zdravniku!" je sklep, ki ne dopušča omahovanja. Samemu sebi se čudi, da je sploh mogel ko-lebati in dvomiti. Med tem se je bil ranjenec spet zavedel. Z vročičo svetlimi očmi je strmel, v Lovrekov obraz, ki se je poln skrbi sklanjal nadenj. "Kaj bo z menoj?" je vprašal s šibkim, a razločnim glasom. "Vse je v redu!" "Ti pojdeš za onimi na laško stran, jeli? Mene boš pustil tukaj ... ne? Nič hudega, saj me bodo našli, ko preneha streljava. Naredniku Weilerju sem povedal, kam sef namenjen." ". . . . da uloviš mene, kaj ne?" "Tega mu nisem izdal. Edino moj sluga jo vedel vse . . ." "In ta je mrtev," je dopolnil Lovrek. "Brez težave me najdejo . . ." (Dalje prihodnjič) KONTROLA CEN NEKDAJ IN SEDAJ V Zedinjenih državah imamo urad za stabilizacijo cen; nače-luje mu Michael DiSalle, ki pa more svojo oblast izvajati na podlagi postave, katero je kongres sprejel v zadnjem zasedanju. Mnogi mislijo, da je dotična postava ugodna za business, toda manj ugodna za splošno občinstvo, ki mora plačevati višje in višje cene za življenjske potrebščine. Direktor DiSalle skuša storiti vse, kar je v okviru postave mogoče, toda rezultati niso posebno zadovoljivi. V zvezi s tem je značilno poročilo W. L. Westermana, profesorja zgodovine na univerzi Columbia, da postavno določanje cen ni nikaka novost. Že rimski cesar Dioklecijan je pred 1,650 leti skušal ustaviti inflacijo, pa ni kaj prida uspel. To kljub te-, mu, da je bila po takratni postavi določena smrtna kazen za kršilce določb glede najvišjih dopustnih cen za ljudske potrebščine. Današnji kršilci postave o najvišjih cenah se mnogo ceneje izmažejo. —NOVA DOBA >OOOOOOOOOOOOOOOOC Oglašajte v Enakopravnosti ooooooooooooooooot NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni soprog, stari oče, brat in bratranec FRANK GRAJZAR Previden s sv. zakramenti je zatisnil svoje oči na dan 28. novembra 1951 leta. Pokojnik je bil rojen 3. decembra 1889 v vasi Sv. Valburga, fara Smlednik na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1914. Pogreb se je vršil 1. decembra iz pogrebnega zavoda J os. Žele in Sinovi v cerkev Marije VnebovzeJe na Holmes Ave., kjer je za pokoj duše pokojnikove bila darovana sv. maša zadušnica. Pb opravljenih cerkvenih obredih je njegovo truplo bilo prepeljano na pokopališče Kalvarija in položeno k večnemu počitku. V dolžnost SI štejemo, da se posebno zahvalimo Rt. Rev. Msgr. Vitusu Hribar za vse usluge, ki nam jih je izkazal ob smrti našega dragega pokojnika. Našo toplo zahvalo naj sprejme Rev. dr. Frank Knific, ki je prispel iz Kalifornije, da je daroval za pokojnika sv. mašo zadušnico, opravil verske in cerkvene obrede ter ga spremil na pokopališče. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so položili h krsti pokojnika tako lepe vence cvetja in mu tako izkazali zadnjo čast in spoštovanje. Enako hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za pokoj duše pokojnika. iskrena zahvala vsem onim, ki so darovali za dobrodelne namene. Prisrčna hvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit, molit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškem odru. Posebna zahvala članom društva Carniola Tent št. 1288 TM, ki so se prišli poslovit od svojega sobrata ter pogrebcem-članom tega društva, ki so pokojnikovo krsto nosili do groba. Hvala vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile na razpolago. Iskrena zahvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje. Našo globoko zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, številnim prijateljem in znancem, ki so nam ob smrti pokojnika stali ob strani s svojo pomočjo in tolažbo. Posebno pa se zahvalimo za to Mr. in Mrs. Modic, Mr. in Mrs. John Knific ter sosedom. Zahvalo naj sprejme pogrebni zavod J os. Žele in Sinovi za vso tako izvrstno postrežbo in pomoč, ki so nam jo dali ter za tako lepo urejen pogreb. Ti pa, predragi soprog, stari oče, brat in bratranec, počivaj v miru v dragi Ti ameriški zemlji! Spremili smo Te žalujoči, saj si na veke šel odtod. Pokoj sladak Te čaka v jami, neskončna sreča nad zvezdami. Spomin pa bo ostal do konca dni med nami. Žalujoči ostali: ANNA, soproga KATHY, vnukinja DR. FRANK KNIFIC, JOHN, in FRANK KNIFIC, bratranci OSTALO SORODSTVO V stari domovini žalujeta za njim brat JOŽE in sestra JERA Cleveland, Ohio, 31. decembra 1951 leta. mifumj v.*- # Л". '--C. . Naznanilo in zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrla naša ljubljena soproga in mama URSULA BLASETICH rojena ROLICH Zatisnila je svoje mile oči dne 17. novembra 1951. Pogreb se je vršil dne 21. novembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete ter od tam po opravljeni sv. maši zadušnici na pokopališče Calvary, kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti. Hvala sledečim: Johnny, Jo Ann, Jerry, Mr. in Mrs. Frances Furlan, Mr. in Mrs. Joe Furlan ml., Mrs. Mary Francezuh, Mr. in Mrs. Louis Resetic starejši in mlajši, Louis in Betty Resetic, Mr. in Mrs. Louis Blatnik, Mr. in Mrs. Pete Molley, Mr. in Mrs. Henry Kmet, Mr. in. Mrs. John Glavič, Mr. in Mrs. Bill Puro, Betty Cooky, John, družina Božič, družina Zelenic, John in Helena Blazetič, Mr. in Mrs. Frank Sustarjič, družina Sivec, družina Miller, Mr. in Mrs. M. Petro, Mr. in Mrs. Peter Tomšič, The Sherwin Williams Co., Employees of the Commodore Theatre, United Mine Workers of America. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za dušo pokojnice, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Srčna hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojne, in jo sprejmili na pokopališče. Našo zahvalo naj sprejme čst. duhovščina in pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb. Ti, ljubljena soproga in mati, počivaj v miru in lahka naj Ti bo svobodna ameriška zemlja. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v molitvi do konca naših dni. Žalujoči ostali: JOHN, soprog MRS. MARY BLAZETIČ, hči JERRY in JOHN, vnuka IVANA KREMŽAR, FRANCES FURLAN in ANA PETERKA, sestre FRANCE, MIHAEL in JOŽE, bratje ter več sorodnikov Cleveland, Ohio, dne 31. decembra 1951