23. Številko. V UbMJM. v PonrfcUrt. M. MOJ. XL leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pottt prejeman za avatro-ograk« dežele za vse leto 25 K, za'pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s'pošiljanjem na dom za vse leto 34 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 Kf za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za taja detel« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat.— Dopisi naj se izvole frankovatf — Rokopisi se ne vračajo. — UrednlitVO In npravnlstVO je V KnaflOVlh Ulicah Št. 5. in Sicer uredništvo V I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Jjffeseina priloga: „Slovenski Tehnik11. Uredništva telefon št 34. Posamezne številko po 10 h. Upravništva telefon št 89. Zbornice urad- nikov. Kakor smo že poročali, se je shod delegatov privatnih uradnikov in trgovskih uslužbencev, ki se je vršil 6. t. m. na Dunaju in na katerem je bilo zastopanih 62 organizacij, bavil med drugim tudi z zahtevo, naj bi se osnovala zakonita zastopstva za privatne uradnike vseh kategorij, ter sprejel resolucijo, v kateri se vlada poživlja, da naj v čim najkrajšem času ugodi tej želji. Stan privatnih uradnikov, ki šteje danes na Avstrijskem okoli 180.000 oseb, od katerih jih je mnogo tisoč dovršilo kako akademijo, srednjo ali celo visoko šolo, je danes brez zakonitega zastopstva, ako ne upoštevamo skoro docela brezpomembnega »astopstva trgovskih nastav-ljencev v greinialnih pomočniških odborih, ki pa, kakor je znano, pri gremialnih zborih nimajo glasovalne pravice, marveč? smejo samo vlagati prošnje in priobčevati želje pomoc-ništva, in ako se ne oziramo na skoro fcrezvplirno zastopstvo v delavskem svetu. Privatni uradniki so torej v boju za razne svoje moralične in materijalne interese vezani na svoje, žal v razmerju k številu stanovnib pripadnikov se vedno zelo neznatne organizacije. Kako se sedaj zastopajo interesi privatnih uradnikov V zakonitih zastopstvih, dokazujejo dogodki, ki so se doigrali med bojem za pokojninsko zavarovanje. Pri tej priliki so razne trgovske in obrtne zbornice, ki bi morale v tem slučaju samo zastopati interese trgovskih, industrijskih in obrtniških nastavljencev, proglasile pokojninski zakon sploh za nesprejemljiv, torej oddale svoje mnenje tudi t imenu raznih kategorij delodajalcev in delojemalcev, s katerih interesi nimajo ničesar skupnega. Glede nedeljskega počitka v trgovinski obrti so se svo-jeČasno, Četudi deloma brezuspešno izjavile skoro vse trgovinske zbornice — ljubljanska trgovska zbornica je bila v tem oziru hvalevredna izjema — proti uvedbi nedeljskega počitka« in se torej brezobzirno postavile na stališče ouih, ki pobijajo nedeljski počitek, s katerimi se pa ne strinjajo niti vsi delodajalci. Prav takisto je tudi s tremi zakonskimi načrti z dne 5. februarja 1901., ki se tičejo službenega razmerja trgovskih nastavljencev. Ti zgledi bodo zadostovali za dokaz, da je že skrajai čas, da se v tem oziru kaj stori. Upravičena zahteva privatnih uradnikov po svojih lastnih zakonitih zastopstvih pa ni nikakor naperjena proti trgovskim zbornicam, ki v svojem, naravno jim pristoječem delokrogu, tiČočem se trgovine in obrti, store mnogo koristnega. Vsakdo pa mora priznati, da bi se reklo pričakovati nadčloveška dela, ako se zahteva, da bi pri sedanji sestavi o vprašanjih, kakor smo jih že navedli, trgovske zbornice izrekale objektivno sodbo. Naravno je, da se pravzaprav ne smemo čuditi njihovim, takšnim zahtevam nasprotujočim sklepom. Zato je predvsem potrebno, da se ustvari naprava, ki bi omogočila društvenim delavcem vseh poklicev, da se samostalno posvetujejo o svojih stanovskih zadevah in o njih sklepajo ter tako oboroženi pristopijo k delti, da se končno zakonito uravna za delojemalce in delodajalce sprejemljiv službeni red. Ustanovitev takšnih zbornic je sprožil v poslanski zbornici dne 11. aprila 1905. poslanec Rudolf Berger s predlogom, ki v glavnem zahteva tole: Zbornice za privatne uradnike naj imajo kakor že obstoječe trgovske in obrtne zbornice uradni značaj in veljajo kot pristojni javni organ za posvetovanje in reševanje vseh vprašanj, ki se tičejo socijalnih razmer raznih skupin privatnih uradnikov. Njih interesentje so vsi nattavljenci, ki ne pripadajo služabniški kategoriji, pri vseh nedržavnih podjetjih vseh vrst. V zbornico se volijo s petletno volilno dobo zbornični svetniki, ki dobivajo za dobo zborničnih zasedanj kot odškodnino po 10 K na dan, vštevši dan prihoda in odhoda in brezplačno vožnjo od svojega bivališča do mesta, kjer ima zbornica svoj sedež, in nazaj. Stroški teh zbornic bi se imeli pokriti z dokladami, ki bi jih plačevali interesanti. Končno Še določa predlog zbornične okoliše, katera določba je, zvarjena po slavnem ali bolje zloglasnem vzoru — Kranjska bi spadala namreč k tržaškemu zborniškemu okrožju — za nas Slovence absolutno nesprejemljiva! Toda o tem se bo Še dalo govoriti in pogajati. Kakor se torej vidi, je vprašanje zbornic za privatne uradnike, že načeto in je že dozorelo do gotove ioČke. Dolžnost privatnih uradnikov vseh kategorij je, da se z vso vnemo zavzamejo za svoje zahteve, bodoči parlament pa ima zahteve uresničiti! Državni zbor. Dunaj, 27. januarja. Poslanska zbornica ni mogla vkljub dolgotrajni seji danes dognati vsega gradiva ter bo imela sejo tudi jutri. V začetku seje je interpeliral po8l. Wastian finančnega ministra, naj Čimpreje reformira službene predpise za finančno stražo. — Posl. dr. Korošec je interpeliral ministra notranjih zadev zaradi razdelitve podpor v brežiškem okraju (afera Vistarini). — Nato je bil zakon o subvencioniranju dalmatinskega parobrodstva sprejet v drugem in tretjem branju, nakar se je začelo razpravljati o nujnem predlogu glede lokalnih že- leznic. Pri tej priliki je predlagal posl. Einspinner resolucijo zaradi železnice F e h r i n g-G leichenberg-Radgona, posl. Wastian pa zaradi železnice Maribor-Zeleni Travnik. Isto je predlagal tudi glavni govornik contra dr. Korošec, ki je obenem zahteval tudi, naj se Čimpreje dograde proge P ur kl a-Ptuj- Rogatec (Sotelska železnica), Ljutomer-Ormož in Velenje -Kamnik. — Posl. Spinčić se je čudil, da se za železnico Trst-Poreč zopet zahteva tri milijone, dasi je bila ta železnica šele pred nekaterimi leti zgrajena s stroški 12 milijonov kron. Urgiral je zgradbo žele/nice Herpelje-Kozina-Sap-j a n e. Vsi tozadevni nujni predlogi so bili po daljši debati sprejeti v drugem in tretjem branju, med temi predlog za naknadni kredit za žtlez-nico Most ar-Metković do Gruža in Kotora. — Posl. Einspinner je predlagal, naj se vse obstoječe in bodoče železnice v vzhodni Štajerski podrede ravnateljstvu na Dunaju, ker beljaško ravnateljstvo nima smisla za ta del Štajerske. — Posl. Malik se je zavzemal za takozvana Radelj sko železnico, ki naj ima zvezo s Sulmsko železnico. — Posl. dr. Žitnik je obžaloval, d a j e bila Kranjska glede lokalnih železnio mnogo let zanemarjena. Utemeljeval je resolucijo za podaljšanje Vipavske železnio e. Potem se je razpravljalo o nujnem predlogu poslanca Schone-rerja glede § 14. Nujnost je bila odklonjena. Potem je bil sprejet zakon o kovanju nikelnastega drobiža za 20 milijonov kron. Končno je bil sprejet zakon o vožnji z avtomobili. Jutri bo zadnja seja ter pride najprej na vrsto zakon o podporah vsled ujm prizadetim, potem pa razni dipiomatiČni akti, tako o mirovni konferenci v Haagu, o maroški konferenci v Algecirasu i. t. d. Sankcionirana volilna reforma. Dunaj, 27. januarja. Cesar je že sankcioniral volilno reformo, ki se razglasi najpozneje v sredo v „Wie-ner Zeitung". Pri tej priliki so bili vsi ministri odlikovani, in sicer je dobil ministrski predsednik baron Beck veliki križ Leopoldovega reda, ministri Derschatta, Prade, Pa-cak in Marchet so postali tajni svetniki, ministri Bienerth, Dzie-duszvoki, Korytowski, Klein in Auersperg so dobili red železne krone I. vrste. Parlamentarci, ki so delovali za vlado, še dobe odlikovanje. Ministrski predsednik baron Beck je povedal raznim poslancem, da bodo nove državnozb orske volitve med 8. in 10. majem. Gosposka zbornica. Dunaj, 27. januarja. Gosposka zbornica je v včerajšnji seji dognala vse zakonske načrte, ki so bili zadnji teden rešeni v poslanski zbornici, med temi tudi vojaške predloge in zakon proti ponarejanju, vina. Pri tej priliki so nekateri člani gosposke zbornice grajali način, kako je poslanska zbornica važne stvari prenagljeno dognala. Posebno sta v tem pogledu izrekla ostre kritike knez Auersperg in princ Lobkoric. Končno pa je zbornica le odobrila vse zakone nespremenjene. Zvišanje duhovniških plač. Dunaj, 27. januarja. Vsled raznih spletk klerikalcev, med katerimi sta se najbolj odlikovala dr. Gess-mannin dr. Šusteršič v konferenci klubovih načelnikov, se zakon o kongrui ne vrne več poslanski zbornici, kakor je bilo v kompromisu dogovorjeno, temuč ga je komisija gosposke zbornice sprejela s Periče-vim predlogom, da se zvišajo plače tudi menihom, ki delujejo v javnem dušobrižništvu. Gosposka zbornica bo o zakonu razpravljala v torek, ko bo državni zbor že zaključen. LISTEK. Strahovale! dveh Kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) XV. Časti njega dvadeset danaka, Svitla kruno dužda mletačkoga. Narodna. „La serenissima republica Ve-nezia" je bila v drugi polovici 16. 8t0letja neprestano zapletena v velike VOJne. Ze boji V Italiji so zahtevali velikih žrtev, še veliko večjih pa krvave vojne s Turki, ki so hoteli na vsak način oropati beneško republiko njenih bogatih kolonij, predvsem otokov, ležečih med Grško in Egiptom. Vojaštvo, s katerim je republika beneška vodila svoje vojne, se je re-krntiralo iz vseh krajev sveta. Benečani sami in njim podložni Dalmatinci so služili le pri mornarici, v katero ni republika nikdar sprejemala tujcev, pri drugi armadi pa so služili skoro največ samo tujci, to je Ita-bjani iz drugih italijanski držav, Nemci in zlasti Slovenci s Primorske 3 z Notrai3J!?ke. Plemiči, ki niso imeli premoženja, so kaj radi vstopali v armado beneške republike, zakaj nikjer niso imeli tako lepe prilike obogate ti, kakor ravno tu. Vse to je vedel plemič Kržan, ko se je odpravil v Benetke z namenom, da ponudi republiki svoj meč. Solnce se je veselo smejalo in razlivalo po Benetkah toliko luči in toplote, da se je sicer tako temno in velečastnoresno mesto lesketalo v naj-pestrejših barvah in da sta bila Kržan in Tomo kar omamljena tolike lepote, ko sta se v čolnu iz Portogruara približala Benetkam. A srce se jima je širilo, ko sta izstopila na rivi dei Sohiavoni in začula domače glasove, hrvatsko govorico, kajti bil je dan velikega semnja in vse obrežje je bilo napolnjeno hrvatskega ljudstva iz Dalmacije. — Na cilju sva in Bog daj srečo, da nama izteče vse dobro, je rekel Kržan resno, ko je s Tomom korakal po rivi navzdol proti krasni palači, v kateri je stanoval „illustrissimo principe", mogočni in vendar brez-močni beneški doz. Ko sta Kržan in Tomo v nemem občudovanju stala pred doževo palačo, odprla so se vrata in štirje bogato livrirani možje so prinesli nosil- nico, v kateri je sedel prileten mož. Zavili so z nosilnioo okrog Markove cerkve in izginili v stranskih ulicah. Kržan in Tomo sta se po zgledu drugih ljudi spoštljivo odkrila, ko je šla nosilnica mimo njiju, a oba sta bila kakor okamenela, ko sta zagledala moža, ki je sedel v tej nosil-nici. Tako sta bila presenečena, da sta z odprtimi ustmi gledala za nosil-nico in jima ni prišlo na misel, da bi jej sledila. Prvi je prišel k zavesti Tomo in kot vedno praktičen človek je hitro pristopil k ljudem, ki so stali v bližini ter jih v svoji slabi italijanščini vprašal, kdo da je imenitni gospod, ki je sedel v nosilnici. — General beneške konjenice na otoku Cipru Fran della Croce, so odgovoril vprašanci in radovoljno pojasnili, da je beneški „proveditortt Antonio Bragadino, ki je v imenu republike vladal otok Ciper, poslal tega generala v Benetke, da izposluje poŠiljatev nove armade na ta otok, za čigar zavzetje so Turki napeli vse moči. Tomo je zmajeval z glavo, koje svojemu gospodarju sporočil to pojasnilo. — Meni naj vrag iztrga obe očesi in zrasejo naj mi kozje noge, je končal Tomo svoje poročanje, če ta general ni podoben kakor jajce jajcu tistemu kupčevalcu s konji, ki mi je dal tri tolarje, da sem ga peljal k Vam. — Tudi meni se je na prvi pogled zazdelo, da sedi v nosilnici kup-čevalec s konji, je menil Kržan, toda to je bila pač zmota, kupčevaleo s konji in general beneške republike pac nista ena in ista oseba, dasi sta si tako podobna, da bolj že ni mo- goče. Tomo si ni dal tako hitro vzeti kakega mnenja. — Jaz pa le mislim, da je ta general tisti kupčevaleo s konji, ki mi je dal tri tolarje. General je že tak mož, ki za majhno prijaznost odrine tri tolarje. Konjski mešetarji pa ogoljufajo Človeka za zadnji groš, ne pa da bi komu še kaj darovali. Škoda, da nisva stekla za nosilnioo, da bi vsaj vedela, kje ta general stanuje. — Tega ne bo težko izvedeti, je dejal Kržan, zakaj tako imenitnega moža pozna vse mesto. Sicer pa je čisto nemogoče, da bi se ti ne motil, moj ljubi Tomo, in zdaj že celo ni-mava Časa, da bi lovila muhe, ki ti o glavi roje. Počakaj me tu na tr gu, jaz grem v palačo vprašat, če me sprejmejo v vojaško službo. Kržan je stopil na dvorišče do-ževe palače in izvedel od stražarjev, ki so se tamkaj potikati, da se mora oglasiti pri „upravitelju armade na morju in na kopnema, kakor so imenovali vojnega ministra, pri mogočnem patrijarhu Zenu, in dva stražarja sta mu pokazala pot. V predsobi je sedel mlad, gizdav duhovnik, tajnik vojnega ministra, in je presenečenemu Kržanu povedal, da ima „Oonsiglio dei dieci" (svet desetorice) vsak dan zaradi vojne tobko sej in vojni minister Zeno toliko dela, da bo Kržan moral gotovo teden dni Čakati, da pride pri avdijenoi na vrsto. Kržana je to hladno naznanilo spravilo skoro v obup. Denarja ni imel in ni vedel, ne kako bi si ga preskrbel, ne kako bi si sioer pomagal v tem tujem mestu. Prosil in rotil je ministrovega tajnika na vse načine, naj mu vendar pomaga do avdijence, a ker ni in ni mogel ničesar doseči, je končno, dasi ga je bilo sram v dno duše, vendar razkril ministrovemu tajniku svoj položaj, ČeŠ, da vsled tega mora zahtevati takojšnje rešitve svoje ponudbe. 7070 Polonyijeva afera. Budimpešta, 27. januarja. V včerajšnji avdijenci ministrskega predsednika dr. Wekerla pri cesarju se je dosegla odločitev Polonvijeve usode. Demisija justičnega ministra se razglasi v uradnem listu prihodnjo sredo. Najbolj je pritiskal na odločitev minister Zichy, ki je izjavil: »Ali sem jaz minister a latere ali pa baronica Sohonbergeru. Državnozborske volitve na Nemškem. Bero lin, 27. januarja. Celo vladni krogi so presenečeni nad sijajno zmago meščanskih strank nad soc. demokrati. Dosedaj so socijalni demokratje izgubili 19 mandatov, še več pa jih izgube pri ožjih volitvah. S tem je dobila vlada potrebno veČino za svoje načrte. Najbolj važno pa je, da Poljaki vkljub vsemu pritisku nele niso izgubili nobenega mandata, temuč so še dva pridobili. Praske v Maroku. London, 27. januarja. Sultanove čete so napadle naselbino pun-tarskega plemena Beni Manzur, pri katerem je tudi Raizuli v utrjeni hiši. Naskok se je izjalovil ter se je Raizuli ponoči umaknil v nepristopno gorovje s svojimi pristaši. Sultanova vojska je ujela 15 upornikov ter zaplenila več Raizulijevih premičnin. Dnevne vesti. V Ljubijam, januarja. — Shod ljubljanskih zaupnikov narodno-napredne stranke, ki je bil včeraj dopoldne v „Narodnom domu", je soglasno proglasil kandidatom nar o dno napredne stranke za Ljubljano gosp. župana Ivana Hribarja, ki je pa kandidaturo odločno odklonil. Z ozirom na to je shod poveril izvrševalnemu odboru nalogo, naj se iznova posvetuje o primernem kandidatu in nato s konkretnim predlogom stopi pred nov shod zaupnikov, ki se ima sklicati v to svrho. — Protest češkega dijaštva proti teologični fakulteti na univerzi V Pragi. Pred kratkim je di-jastvo češke narodnosti na vseučilišču v Pragi izročilo akademičnemu senatu ugovor, čigar besedilo slove: „V podpisanih društvih združeno Češko dijaštvo prosi akademični senat Češke univerze „Carolo Ferdinande-umu v Pragi, da sprejme nastopni nasvet ter ga sam — v kolikor to spada v njega kompetenco — izvede, sicer ga pa priporoči v potrditev vis. c. k. ministrstvu za uk na Dunaju. Nasvet. 1. Izreka se z dostojanstvom visoke šole nezdružlj ivo, da se šolsko leto na univerzi otvarja z ceromonijelom določene cerkve ter da se akademični dostojanstveniki tudi v teku šolskega leta udeležujejo raznih cerkvenih ceremonij in slav-nosti. 2. Univerze so znamenito znanstveni zavodi, zato se imajo z nje vse in vsakršne konfesijonalne šole in teologični instituti odstraniti, zlasti se ima takozvana teologična fakulteta kot neznanstven zavod si-Soirati ter z univerze odpraviti. 3. Pač pa naj se na filozofiČni fakulteti ustanovi učna stolica za primerjevalno veroznanstvo ter zgodbo ver in cerkva, kjer bi se slušatelji v te stroke spadajočih vprašanjih po istinito znanstveno izobraženih, konfesi-jonalno neinteresovanih učiteljih resnično ter podatkom moderne znanosti primerno poučevali. 3. Visoka c. kr. vlada se poziva, da posta vodaj alnim korporacijam v naj bližnjem Času predloži tozadevne postavne predloge". —"Podpisan je ta nasvet od 40 aka-demičnih društev. — Dr. Korošec — strankarski koristolovec. Iz Savinske doline se nam piše: Ko je dr. Korošec nastopil kot kandidat v V. kuriji, je sklical v svojem volilnem okraju mnogo shodov, na katerih se je predstavil svojim volilcem. Na vseh teh shodih je delal svete obljube, da se bode krepko in neustrašeno boril za svete naše narodne pravice in da si bode na vso moč^prizadeval, da se povzdigne bla- gostanje med slovenskim ljudstvom. V Savinski dolini je pa še posebno poudarjal, da bode on kot poslanec delal na to, da bode imel glavni tamkajšnji pridelek, hmelj, vedno prav dobro ceno. Mi smo bili torej jako radovedni, kako bode gosp. poslanec svoje svete obljube izpolnjeval. Pričakovali smo najpoprej, da bode pri vsaki le količkaj ugodni priliki nastopil kot odločno naroden mož in duhovit zagovornik naših narodnih pravic. Prva in kai ugodna prilika za tak nastop se mu je nudila pri razpravi o volilni reformi, katera ima za naš narod toliko in naravnost vnebo-vpijočih krivic. In res je bil dr. Korošec kot protigovornik vpisan in vse je radovedno pričakovalo, kako brezobzirno bode on nastopil proti krutemu in oholemu vsenemštvu. Pa čujte in strmite! Ko je prišla vrsta nanj, ga je prešinil velik strah, upadel mu je ves pogum in naroden ponos tako sicer, da si kar ni upal besedice ziniti v obrambo svojega zatiranega naroda ter je kot govornik odstopil. Pokazal je tako prvokrat, koliko je vredna njegova toliko hvalisana narodna možatost. Pa to še ni bilo vse. Kakor je enano, se je slovenski narod na ne-številnih shodih izrekel proti tej zanj naravnost pogubni volilni reformi ter je svoje poslance naravnost pozval, da delujejo na to, da se odpravijo iz nje vse krivice; ako bi se pa to nikakor ne dalo doseči, tedaj pa naj glasujejo proti njej. Pa naši poslanci se niso ozirali na glas ljudstva, temveč so razen enega vsi glasovali za to volilno reformo, s katero je vse-nemštvo na tisoče naših bratov obsodilo v politično smrt. Dr. Korošec je pa s tem, da je tudi glasoval za volilno reformo, očitno pokazal, koliko so mu mar svete narodne pravice in koliko so vredne njegove še tako slovesno dane obljube! Kako pa se je Korošec potegoval za gmotni napredek svojih volilcev, o tem pa jasno I priča razprava o provenijenČnem zakonu. Ravno tisti Korošec, kateri je poprej na svojih shodih hmeljarjem obetal zlate gradove, pri razpravi o tem zakonu ni zastavil niti ene besedice v korist in prid našim hmeljarjem in tako se je sklenil in sprejel zakon, kateri je hmeljarstvu v Savin-ski dolini naravnost na kvar. Iz vsega tega je pa dovolj razvidno, kako prazne so bile vse obljube, katere je delal dr. Korošec na svojih shodih, vse njegovo širokoustno govoričenje je bilo le pesek v oči nezavednim volilcem. Dovolj je pa tudi s tem svojim početjem dokazal, da so cjemu vitalni interesi našega tako zatiranega in teptauega naroda prav deveta briga in da on zasleduje edinole sebične strankarske namene. — Kdor i&£e, včasih tudi najde. Tega načela se drži n Slovenec" in stika in stika, dokler ne najde kaj takega, kar bi se dalo porabiti za njegove namene. Posebna specijaliteta njegova je zasledovanje „plon-karij". To je pri njegovih ljudeh že hereditarno. Časih so lasali Prešerna in Stritarja, da, spravili so se že tudi na moža Čudovite fantazije in samostojnosti, dr. Tavčarja, če so kaka slučajna podobnost primerno garnira, zaleže vedno. To spoznanje je lani celo povzročilo dolžitve, naperjena proti Cankarju; seveda se je smejal ves svet, ki pozna Cankarjeve spise. Pred kratkim je imel rSloveneca v delu Vladimirja Levstika zaradi neke njegove v nLjub. Zvonu4- objavljene študije, pa je moral hitro umolkniti. To mu ni dalo miru, in ker mu je „sreča" mila, je zdaj prišel na sled novi „plonkariji". Sicer mislimo, da se vsak spis sodi po glavni vsebini ne po samem uvodu, kinima bistvenega pomena, da se torej ne more izreči sodba, dokler ni delo končano, a „Slovenec" seveda tega ne more čakati, ker bi v tem slučaju lahko prišel — ob mastno pečenko. Da bo dotično „plonkarijo" mogel Še naprej zasledovati, mu svetujemo, naj se obrne na licealno knjižnico. Tam mu bodo dali vsakovrstnih „špehov", s katerimi bo lahko uspešno nadaljeval svoje tako srečno začeto delo in garantiramo mu, da bo strmel nad množino dokazov, ki jih bo lahko nabral. LNjemu bo to v veselje, drugim pa ne bo nič škodovalo. — Pod komando gospo Kosovo? Dijak, o katerem smo nedavno tega poročali, da so ga vrgli is „ljudske kuhinjeu zato, ker je čital naš list in „Rdeči prapor", je vpisan kot privatist na tukajšnji II. gimnaziji in je imel dovoljenje, da sme prisostvovati poduku v šoli. Ker se sedaj dotični dijak sumi, da je nam dal podatke o „ljudski kuhinji", se mu je na gimnaziji odtegnilo dovoljenje, da v bodoče ne sme več prisostvovati pouku v šoli. Kaj je pa dijak zakrivil, da se ga tako kaznuje? Dokazano je, da je govoril resnico, ako je on res v zvezi z dotičnimi podatki, in resnica se menda vendarle povsodi sme povedati brez kazni! Sicer si pa dovoljujemo vprašanje, ali je morda profesorski zbor na II. gimnaziji pod komando gospe Kosove? — Is Gorico. Kakor znano je bil skladiščni načelnik postaje Gorice Fran \Vieser imenovan za načelnika te postaje. Mesto skladiščnega načelnika je sedaj izpraznjeno, pazimo, da na to mesto ne pride zopet steber vsenemškega mostu. — Odvetniški isplt je napravil pri tržaškem višjem deželnem sodišču g. dr. Mulier, bivši koncipijent pri dr. Krisperju v Ljubljani. Gosp. dr. Miiller, ki je koroški Slovenec, odpre svojo pisarno v Celovcu. čestitamo ! — Iz veterinar ne službe. Veterinami nadzornik in vodja veteri-narnega oddelka na tukajšnji deželni vladi g. Ivan Munda je imenovan za deželnega veterinarnega referenta za Kranjsko. — SolSkO vesti. Gosp. Franc Kalan, učitelj v Šmihelu pri Novem mestu je dobil dopust. Za njegovo suplentinjo je nameščena soproga davčnega kontrolorja v Novem mestu gospa Ana Kompare roj. Prevc. — Iz pisano slovenskega gledališča. Jutri, v torek, bode prva repriza Donizettijeve tragične opere „Luci a di Lammermoor" (na nepar). Naslovno vlogo poje ga. Skalo v a, Edgarda g. Rezunov, Henrika g. Ourednik, Arturja g. Ra-nek, Rajmunda g. Betetto, Elizo gospica Kočevarjeva, Normana g. B u k š ek. — Slovensko gledališče. V soboto se je kot izvirna slovenska igra v tej sezoni uprizoril Fr. Finžgarjev narodni igrokaz „Divji lovec". Igra kot taka v umetniškem oziru gotovo ni dovršeno delo, nima veledramatič-nih zapletjaljev in tudi glede tehnike bi se ji dalo semtertja kaj oporekati, odlikuje se pa po svojem pristno narodnem sujetu in po svoji preprostosti, kar je pa bistvo in glavni pogoj narodnih igrokazov. Pisatelj je hotel v ^Divjem lovcu" podati samo verno, pristno sliko iz življenja našega naroda in ni namenoma uporabljal ble-stečih teatralnih efektov, dobro vedoč, da bi slika s tem izgubila samo na svoji pristnosti in pri prostosti, zato je tudi tehnika igre docela enostavna in se dejanje razvija povsem naravno brez rafiniranih zapletljajev, ki včasih pač povzročajo teatralni efekt, ponaj-več pa škodujejo samo jasnosti. „Divji lovec" se je v zadnjem času uporabljal zgolj za nedeljske popoldanske predstave, a te predstave so bile po-največ pod vsako kritiko, ker je bilo igralsko osobje mnenja, da je za nedeljsko popoldansko publiko vse dobro in da vsled tega ni treba igram, ki se dajejo v nedeljo popoldne, posvečati nobenega truda, še manj pa skrbi. Sedaj je dobil „Divji lovec" zopet mesto, ki mu gre, — v rednem repertoiru in sobotna predstava, o tem smo prepričani, je pokazala, da je ta izvirna slovenska igra pač vredna, da se ji ne odkaže zadnji kotiček v našem repertoiru, zlasti ako uvažujemo, da imamo itak ubogo malo slovenskih dramatičnih del. Sobotua predstava ^Divjega lovca" je bila prav skrbno uprizorjena in igralci so se tudi potrudili, da v vsakem oziru zadoste svoji nalogi. Najboljše je svojo vlogo kreiral g. Dragutinović, čigar župan Zavrtnik je bil v umetniškem oziru malodane dovršena figura. Naj se že sodi kakorkoli, to je treba priznati, da je g. Dragutinović postal steber naše drame kot eden naj inteligentnoj si h naših igralcev, ki smatra svoj poklic za resen in skuša z marljivim studiranjem in vztrajnim delom zadostiti svoji nalogi. Naslov pridnega, vestnega in dovzetnega igralca zaslužuje tudi g. Nučič, ki je igral naslovno vlogo divjega lovca vseskozi temperamentno, ne da bi pretiraval. Popolnoma bodemo zadovoljni z njim, ko se bo odvadil tistih jokavih vzdihov, ki bi naj bili izliv bolestnega duševnega razpoloženja, a so vse drugo nego to. G. Verovšek kot vaški revež Tonček je bil, kakor vse- lej v takih vlogah, v svojem elementu; ako bi bil pa mestoma svoji igri vlil nekoliko več temperamenta, bi bil odločno še boljši. Majda gdčne. Noskove je bila ljubeznivo, pristno slovensko dekle; tudi g. B a r j a k t a-rović je prav dobro pogodil tip oblastnega, bahavega slovenskega kmetskoga fanta, kar mu je tembolj šteti v zaslugo, ker ne pozna našega naroda. Drugi igralci so imeli samo postranske vloge, a radi priznamo, da so bili vsi na mestu, pred vsemi pa gg.: Danilo, Boleška, Betetto, ga. Dragutinovičeva in ga. Danilova. ? — 11. koncert „Glasbene Matice", ki je bil včeraj popoldne v wUnionuu, je stal na isti umetniški stopnji, Kakor prvi, samo da je to pot tudi zbor v Hudovernikovi skladbi „V celici" Častno re^il svojo nalogo. Gosp. vitez Cammarota je mesto dveh italijanskih točk, ki sta bili na sporedu prvega koncerta, pel Jos. Hatzejevi skladbi „Kad mlidi-jah umrieti" in „Ti . . .". Obe pesmi se odlikujete po svoji me'o tijoznosti, ki jo preveva nežna melanholija. Zlasti krasna je pesem „Kad mlidijah umrieti", ki je tudi izzvala vihar aplavza. Skladatelj Hatze, ki je sedaj učitelj glasbe v Splitu, je Ma-»cagni-jev učenec in si je baŠ s to skladbo pridobil posebno priz ianje Mascagni-jevo. Koncertna dvorana je bila iz-vzemši nekaj sedežev v prvih vrstah razprodana. V garderobah je bila pred koncertom velika gueča, ker je bilo nastavljenih premalo garderoberk. Pri tolikem navalu pač ne zadostujete dve osebi, zato priporočamo, da se v bodoče ukrene vse potrebno, da ne bo treba ljudem čakati v garderobi po pol ure in še več. — Predavao|e „Akademije" v „Mestnem doma". Sooči je predaval gosp. inženir-kemik J. T ur k v veliki dvorani nMestnega domau „O hrani in hranjenju rastlin". Predavanje je bilo velezanimivo že samo na sebi radi vsebine, drugič pa tudi radi kemičnih eksperimentov, katere je g predavatelj proizvajal med svojim govorom. G. Turk je v poljudni besedi pojasnjeval, iz česa in kako zgrade rastline svoja telesa, kaj nas uči kemija glede snovi rastlinskih teles. Obširno se je pečal z ogljikom, kisikom, dušikom, vodikom in raznimi kislinami in njih učinki na razne prvine. Predavanje je trajalo poldrugo uro. Navzoče občinstvo je pazno poslušalo interesantnomu predavanju in burno ploskalo ob koncu Obisk je bil sređen. Lahko bi bil mnogo boljši, ker je tvarina, ki se je obdelavala, za marsikoga popolna španska vas in se le čudimo, da marsikdo ne more žrtvovati tiste ure za tako poučno predavanje. Ali se mora pri nas vsakega posameznika siliti, naj kaj stori v svojo izobrazbo? — Občni zbor slovenskega pevskega društva „Ljubljanski Zvon". Včeraj popoldne ob 2. se je vršil ob mnogobrojni udeležbi redni obČni zbor slovenskega pevskega društva „Ljubljanski Zvona. Predsednik g. Zirkelbach je otvoril zborovanje, proglasil sklepčnost in pozdravil navzoče. Za overovatelja zapisnika je imenoval gg. Keršiča in Tavčarja. Nato je poročal v splošnem o društvenem delovanju preteklo leto. Društvo se je v pevskem oziru zelo dvignilo, kar spričuje, da je bilo v začetku leta 25 članov, ob koncu leta pa 46. V teku poldrugega leta se je društvo povzpelo, da sme biti ponosno in da lahko konkurira z vsemi drugimi tukajšnjimi pevskimi društvi. V gmotnem oziru je pa slabo podprto, vendar je upati, da se ri-nancijalni položaj zboljša. G. govornik je posegel nato v zgodovino društva. 1890 je bilo ustauovljeno pevsko društvo „Trnovski Zvon", ki pa ni uspevalo in to tem manj, kolikor bolj je lezlo v klerikalne roke. Ko so avgusta 11)05. napredni pevci v obilnem številu vstopili vanj, postalo je društvo napredno in dobilo tak odbor. Poleg imenovanih 46 članov pevcev ima društvo 4 ustanov-nike in 119 podpornikov. Preteklo leto je umrlo pet članov, in sicer gg. Bizjak, Kuiovic, Jeglič, Seu-nig in gospa JuvanČičeva. V znak sožalja so se zborovalci vzdignili s sedežev. O društvenem podrobnem delovanju je poročal tajnik gosp. Pipp, in sicer za dobo od 25. marca 1906 do 27. januarja 1907. Odbor je imel 24 sej. Da je društvo toliko napredovalo, je zlasti zasluga g. predsednika. (Ploskanje.) Arhiv se je nomnožil z več zbori deloma kupljenimi deloma podarjenimi. Za zadnje se izreče zahvala. Arhivar gosp. Jamnik ima v arhivu nad 100 zborov. Društvo si je nabavilo nov klavir, ki se plačuje na obroke. Želeti je, da se kmalu splača s pomočjo podpornih članov in ljubljanskega narodnega občinstva. Društveni pe-vovodja je zastonj poučeval Člane v pevski teoriji. Odbor je sklenil, da razvije društvo svoj prapor, zato je dal narediti ^1000 blokov, katerih li- stiči se razpečavajo po 10 h. Doslej jih je razpečanih za 220 K. Društvo je priredilo 10. junija veselico pri p No vem svetu", 26 avgusta pevski večer v Narodnem domu in 4. novembra „pri Levu". Sodelovalo je pri podoknici ob lOIetnici županovanja ustanovnega člana g. Ivana Hribarja in bilo tudi na komersu. Istotako je sodelovalo pri 501etnici masništva gosp. prelata Rozmana. Društvo se je udeležilo korporativno veselice zidarskega in tesarskega društva 22. julija, razvitja zastave šišenskega S >-kola, odkritja Vilharjevega spomenika v Postojni. Sodelovalo je pri veselicah šentpeterske podružnice Oi-ril in Metodove družbe dne 10. avgusta in 11. novembra. Po deputaciji j*e bilo društvo zastopano pri Stritarjevi slavnosti 20 maja in pri Draži-iovi 15iet. predsednUtva pri „Slavcu". Na dan Vseh svetih je zapelo tri ža-lostinke na pokopališču pri Sv. Križu. Poleg tega je priredilo društvo ša več zabav in izletov. K skupščini zveze slovenskih pevskih društev dna 13. maja je bil odposlan g. predsednik. Poročilo tajuikovo je bilo brez ugovora odobreno kakor tudi ono blagajnika g. L umora, ki je naznanil, da so znašali dohodki 1239 K 10 h, stroški pa 1216 K 60 h. Preostanka je torej 23 K 50 h. Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči gospodje: za predsednika Zirkelbach, za podpredsednika Magister, za tajnika Pipp, za blagajuika Lumbar, t odbor pa Chain, Grm, Jamnik in Pavle Avgust. Revizorja sta gg. Keršič in Tavčar. Izvoljeni so vsi sprejeli imenovane mandate, izstopiv-šim seje izrekla zahvala. Pri slučajnostih se je mnogo debatiralo o društveni zastavi, o izletu na Koroško in potovalnem fondu. Sklenilo se je v teh ozirih sledeče: Zastava se razvije, kadar bo čimprej mogoče in bo odbor skrbel, da pojdejo kuponi za zastavo kar najbolj v prodaj. Glede pobiranja na pole bo poskrbel neki član, da se izvrši. Ustanovi se potovalni fond. Blagajnik bo g. Južna, odbor bo pa imel nadzorstvo nad denarjem. Odbor bo uvaževal nasvet, naj se poje umrlim ženam podpornikov. Ko se je govorilo Še o nameravanem Gregorčičevem večeru in se je izrekla zahvala „Slov. Narodu" in „Laib. Ztg" za priobčevanje notic in se poudarjalo, da stoji društvo na narodoo-napredni podlagi, je zaključil g. predsednik zborovanje, na kar so pevci mogočno zapeli par lepih pesmi. — Jubilej slovenskega trgovca. Imetnik znane narodne konfekcijske trgovine Gričar & Mejač v Ljubljani, g. Ivan Mejač, je dosegel včeraj svoje 50 leto. To priliko so porabili nekateri njegovi ožji prijatelji iz vseh krogov, da so mu v soboto zvečer v salonskih prostorih ljubljanske gostilne pri „Rožia priredili nMejačev večer4*. V sicer skromnih mejah gibajoče se slavje, pri katerem sta se odlikovala posebno oddelek „Ljubljanske društvene godbe" in ad hoc izmed prijateljev sestavljeni pevski zbor, pokazalo je slavljeneu, da vedo njegovi mnogoštevilni prijatelji ceniti njegove družabne vrline, njegovo priznano trgovsko reelnost in posebno njegovo strogo narodno naziranje in delovanje. Pri ti priliki se je izpregovorila tudi marsikatera krepka in resnična beseda o našem trgovstvu. Ožigosalo se je narodno nilačnost takozvanih narodnih tvrdk, ki mislijo, da so že storile svojo narodno dolžnost že tedaj, če poleg bleščečega naslova na svojih trgovinah v blaženi nemščini, na katerem zakritem prostoru dajejo tudi mesta slovenščini-pastorki in Če svojim uslužbencem ne prepovedujejo vstopa v narodna društva! Karalo se je skoro izključno rabo nemščine v knjigovodstvu in korespondenci in se izrekla neizprosna zahteva, da mora biti v naši beli Ljubljani poslujoči trgoveo slovenske narodnosti na zunaj in znotraj, v trgovini in v rodbini strogo naroden in da je skrajni Čas, da se postavi razue dvoživke javno na sramotilni oder. S posebnim zadoščenjem se je pa tudi konstatiralo, da imamo Častne izjeme, da imamo v Ljubljani tudi že vele-trgovce, ki čutijo in delujejo skozin-skoz narodno in ki so vzlio temu ali ravno radi tega priborili svojim tvrd-kam največji ugled tudi pri narodnih nasprotnikih. Nekaj takih zares narodnih trgovoev je bilo navzočih pri Mejačevem slavju in med take zares narodne trgovce je šteti tudi slavljenoa g. Ivana MejaČa. Iz skromnih razmer se je z žilavo delavnostjo in pridnostjo priboril do samostojnosti in potem dosegel s strogo reelnostjo in solid-nostjo, da je danes njegova tvrdka najboljše znana širom naše slovenske domovine. Pri tem pa nikdar ni pozabil, da je naše gore list in da mora dati svojemu narodu, kar je narodovega. Sodeloval je in še sodeluje pri vseh narodnih društvih, osobito je pa takorekoČ duša vsem slovenskim trgovskim ustanovam, koder delujejo vztrajno in neumorno za končnim ciljem, slovenskemu narodu dati zares slovensko trgovstvo in to trgovstvo na narodni podlagi tudi krepko organizirati v stanovskem oziru . . . Raz to stališče je bil „Mejačev večer" tudi širšega pomena za slovensko javnost in mi vršimo le svojo slovensko časnikarsko dolžnost, ako želimo besedam izgovorjenim na tem večeru, skoraj -snega uresničenja. — Društvo zdravnikov na Kranjskem ima svoje redno mesečno zborovanje v Četrtek, dne 31. t. m. ob pol 6. uri zvečer v učilnici porodniškega oddelka deželne bolnišnice. Ob 8, uri zvečer občni zbor pokojninskega zaklada v hotelu nUnionu. — Splošno slovensko žensko đmŠtvO priredi dne 10. marca v spomin Simonu Gregorčiču akademijo s predavanjem in petjem ter prosi druga društva, da se ozirajo na to prireditev. — Družbi sv. Cirila in Metoda sta te dni izročila gg. brata Perdana 1200 kron — za vžigice 1000, za kavo 200. Ko vam poročamo o tako znatnih podporah, vabimo vas, da vsestransko podpirate to domo'jubno iirmo — Občni zbor „Muzejskoga društva za Kranjsko". Muzejsko društvo bo imelo svoj občni zbor v ponedeljek, 11. februarja ob šestih zvečer v prostorih „Slovenske Matice" na Kongresnem trgu. — Poverjenikom „Matice Hrvatske''. Radi izrednih stroškov, ki jih je imela „Matica Hrvatska" letos z „U metniskimZborniko m", pobira naknadno od svojih članov nadoplatilo po 50 vin., vendar od slovenskih svojih članov ne zahteva tega nadoplatila. To naj vzamejo gg. poverjeniki na znanje. — Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. Podružnica je kupila na Kodelovem med prisilno delavnico in projektiranim vojaškim oskrbovališčem ob Ljubljanici ležeče 5050 m- veliko stavbišČe. Od kupnine ^0.000 K je poravnala takoj 10 000 K v gotovini, drugo polovico ima poplačati v dveh letih. Na svetu, ki je v ta namen izvrstno prikladen, se bode bržkone začelo že spomladi graditi otroško zavetišče. Obenem je otvorila podružnica oskrboval-nico zajetičnike, ki je za sedaj nastanjena v rešilni postaji v „Mest-nem domu". Od tu se bode vodilo in nadziralo domovno odvračanje j etike, ki začne te dni s svojim poslovanjem. Za zdaj sodelujejo pri domovneni odvračanju en zdravnik in dve strežnici iz reda sv. Vincencija Pavlanskega. S tem je započeta obsežna pomožna in odvračevalna akcija, katere blagodejni vpliv bode opazovati že v bližnjih letih. — Pomagajte bednim! Bivši inkasist „Narodne tiskarne" Robert Jašovec, ki je v soboto umrl, je zapustil vdovo s šestero nedoraslih otrok, ki se nahajajo v skrajni bedi. Gostilničar g. Jernej Kalan na Poljanski cesti si je nadel nalogo, da po svojih močeh pomaga zapuščeni rodbini ter je v to svrho nabral že večjo vsoto med svojimi gosti. V ta namen so zložili tudi nastavljenci ^Narodne tiskarne" primeren znesek, ki se izroči bedni obitelji. Kdor bi hotel kaj darovati, bodisi v denarju ali blagu, naj to dopošlje g. Jerneju Kalanu, gostilničarju na Poljanski cesti št. 58, ali pa upravništvu „Slov. Naroda". — Starši, ki imate otroke v Ljubljani, pozor! Vedno občutljivejše je pomanjkanje primernih dijaških stanovanj z ozirom na vedno večje šolske zahteve in na družabno dejanje in nehanje naše šolske mladine. Koliko resničnih talentov, ki bi bili pozneje lahko še ponos in dika našega naroda, se zamori in zakoplje vsled nezdravih razmer, vsled napačne vzgoje in okuženega miljeja! Da bi se vsaj nekoliko odpomoglo v tem oziru, da bi se staršem, ki so dobre volje, dala prilika preskrbeti svojim sinovom v Ljubljani popolno nadomestilo domače hiše, se otvori početkom prihodnjega šolskega leta 1907.,8. konviktza 1 j u ds k o š o 1 s k e in srednješolske učence. Zajamčena je zadostna in zdrava hrana, zračno, zdravo stanovanje v popolnoma mirnem kraju in strogo nadzorstvo pod vodstvom izkušenega šolnika. Pri učenju doma brezplačna pomoč vsakomur, a za malo odškodnino tudi pouk v godbi in petju. Ker je za prvo leto določeno le minimalno število učencev, se vljudno prosi, da se Čim preje oglase starši, ki bi hoteli oddati svojo deco v to najskrb-nejše varstvo. Podrobni podatki in pogoji se pošljejo vsakomur poštno-povratno. Naslov: „Konvikt", poste restante, Ljubljana, glavna poŠta. Plesni venček osobja tvrdke Tdnnles se je vršil snoči v Punti-gamski pivnici. Bil je imenitno obiskan, da je prostora primanjkovalo. V primerno okrašeni dvorani se je takoj ob začetku razvil živahen ples, ki je trajal z nezmanjšano vnetostjo do jutra. Ljubljanska društvena godba je bila zelo vprežena, ker ple- saloi in plesalke so vedno iznova in iznova zahtevali njenega sviranja in godba se je vselej dala pregovoriti. Četvorki in besedo je prav spretno aranžiral g. Ju van. Sploh je vlada* a ves čas odkritosrčna zabava tudi med neplesaici, tako da ni bilo nikomur žal, da je posetil ta plesni venček. — Album slovenskih planin, obsegajoč 92 pogledov, ki so jih fotografirali dr. Dlouhy, dr. Dvorsky, dr. Chodounsky, dr. Jedlička, dr. Pra-hensky in Šedy, je sestavil klub „Ceske podružnice", nazvan „Zelena Rota", in ga razstavlja v Pragi po javnih lokalih. V dnevnikih „Narodni Politika" in „Narodni Listy" si je podružnica zagotovila stalno rubriko „Turistika in alpinizem", v katerih se vzbuja z raznimi novicami zanimanje za naše planine. — Formularji starih poštnih nakaznic po 2 vinarja se lahko rabijo tudi po 31. t. m., ako se prilepi nanje znamka za en vinar. — Čitalnica na Vrhniki priredi v nedeljo, dne 3. svečana t. 1. v društveni dvorani plesno veselico. Narodne noše in kostumi dobro došli. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 krono. — Prostovoljno gasilno društvo V Ribnici priredi dne 3. svečana plesno veselico v salonskih prostorih gosp. Arka. Začetek ob osmih zvečer. Vstopnina 1 K za osebo. Svira oddelek ljubljanske Društvene godbe. — Narodna čitalnica v Krškem priredi v petek, dne 1. sveč. II. Meščanski večer v čitalniški dvorani (gostilna g. K. Schener). Spored: „Nemški ne znajo". Burka v enem dejanju. Po igri prosta zabava in ples. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina: Sedež 60 vin., stojišče 40 vin. — Prostovoljno gasilno društvo V LeskOvcu priredi v soboto, dne 2. svečana (na svečnico) v prostorih gostilne Lavrinšek veselico s šaljivim bazarjem, prosto zabavo in plesom. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. — Novo brizgalnico najmodernejše konstrukcije je dobila požarna bramba v Rovtah pri Logatcu. Stane 2200 K in jo je izvršila tvrdka Smekal v Pragi. Lansko leto je bila ta brizgalnica razstavljena na Dunaju kot delo najnovejše konstrukcije. — Grad na prodaj. Grad v Senožečah je na prodaj. Naroden greh bi bil, ako bi prišlo lepo in obširno posestvo v tuje roke. — Plesni venček zagorskega „Sokola" se je vršil v nedeljo, dne 20. prosinca t. L nadvse nepričakovano sijajno, k čemur so pa največ pripomogli vrli Litijčani s svojo na ravnost impozantno udeležbo. Slavni zagorski salonski orkester je sviral neutrudljivo do ranega jutra, med odmorom pa nas je zabaval s krasno slovansko pesmijo si. „Pevski klub", med plesom je nastopilo tudi veČ dam in gospodov pod vodstvom g. Pelkota s Šaljivimi kostumi, kar je vzbudilo mnogo smehu in zabave. Ne morem kaj, da ne bi omenil naših mlačnežev, kateri imajo vedno na jeziku narodnost in celo sokolstvo, kadar je pa treba nastopiti ali podpirati kako narodno društvo vsaj s svojo udeležbo, se pa razgnbijo na vse vetrove, „sam Bog vedi kam", kar se je posebno pokazalo ravno na sokolski veselici. — Celjski višji okrajni živino zdravnik Volouschegg, je, kakor so listi že poročal,i premeščen iz Celja v — Ljutomer in na njegovo mesto pride dosedanji ljutomerski okrajni živinozdravnik Schmidt v Celje. Prebivalstvo smatra Volouscheggovo premeičenje kot kazen za njegovo brezobzirno postopanje napram ljudstvu. Stranke, katere so imele opraviti ž njim, ga skoraj nikdar niso našle ob uradnih urah v njegovi uradni pisarni pri okrajnem glavarstvu. Ako so ga pa šli iskat v njegovo stanovanje, so mogli tamkaj dolgo čakati in na zadnje jih je še surovo odpravil. Najhujše pa je ravnal s prebivalstvom povodom sedanjega pasjega kontumaca v celjskem okraju, ker je mnogobrojne pritožbe strank zavoljo razsajanja konjederskih hlapcev deloma kratko odbil ali pa sploh ni rešil, tako, da so bile stranke primorane pritožiti se pri c. kr. na-mestnistvu v Gradcu. In c. kr. na-mestništvo je Volouschegga — za njega nepričakovano — premestilo iz Celja v — Ljutomer. — Gledališču! vlak med Mariborom in Gradcem. Na posredovanje nemških poslancev je dovolila južna železnica, da začne voziti med Mariborom in Gradcem takozvani gledališčni vlak. Nemcem je južua železnica na uslugo za vsako zabavo, Slovenci pa morajo moledovati za potrebni promet. — Nova zvijača naših nasprotnikov. Iz Celja se nam piše dne 25. januarja t. L: Tu se prodavajo svinčniki, rdeče plavo-belo pobarvani, ki imajo v zlati zarezi napis: „Deutsche, seid einig und stark!" — Ni dovelj, da nas „sudmarka" izpodriva srodne zemlje in da nam nemški „scbul-verein" iznenaroduje deoo našo, ne; sedaj Še na tako podel način neukim našim ljudem izvabljajo denar iz žepa! Res, prav „kulturen" narod ta nemški — edelvolk! — Sokolski dom v Gaberju 5ri Celju« Zgradba „Sokolskoga oma" v Gaberju pri Celju je, kakor poroča „Narodni List", že zagotovljena. Izposloval se je potrebni stavbni kredit proti jamstvu posamnih celjskih Slovencev in proti vknjižbi posojila na stavbišče in poslopje. Stroški zgradbe bodo znašali okoli 60.000 K in bodo imeli v poslopju svoje prostore : bralno društvo, otroški vrtec in ljudska knjižnica. Stavbni načrti so prirejeni tako, da se bo stavba obrestovala. Z zgradbo se prične takoj spomladi. — Sokolski ples v Brežicah. Priprave za sokolski ples dne 2. februarja 1907 se vrše z vso vnemo. Častite dame pripravljajo marsikaj, kar bo obiskovalce očaralo. Dvorni tapetar iz Belgrada, g B-k — rodom Slovenec — preskrbi čarobno dekoracijo. Popolna vojaška godba iz Zagreba pod osebnim vodstvom g. kapelnika Mitrovića priredi pred plesom elitni koncert izbranih najlepših slovanskih glasbenih del. Dame dobe pri vstopu krasno darilo kot spomin. Želimo neumornemu brežiškemu Sokolu za njegove velike denarne žrtve in ves trud mnogo uspeha in obiska. — Bralno in pevsko društvo „Maribor11 priredi 9. svečana v veliki dvorani „Narodnega doma" velik plei. Začetek ob osmih /.večer. Vstopnina za osebo 1 K 20 v, za obitelj do 3 oseb 3 K. Obleka promenadna. Kostumi dobro došli. Svira slavna mariborska vojaška veteranska godba. Vstop je dovoljen le vabljenim in po njih vpeljanim gostom. — Tele z dvema glavama je vrgla krava nekemu posestniku pri Šoštanju. Tele je prišlo mrtvo nasvet ter je imelo tudi dvojno sroe, ki se jo poslalo živalskemu zavodu na Dunaj. — Občni zbor ziljske podružnice Slov. plan. društva se je vršil 23. t. m. v Celovcu. Bilo je to jako pomembno zborovanje, ker se je pre-osnovala na tem zboru obstoječa ziljska podružnica v „koroŠko podružnico", ki bo v prospeh slovenskega planinstva na Koroškem intenzivneje delovala. Mesto zadržanega blagajnika g. Knafelca je poročal o denarnem stanju, ki je jako ugodno, g, Albin Novak iz Sinče vasi. Dr. Josip Oblak je poročal o delovanju podružnice v letu 1906; še nikdar se ni toliko pisalo v nemških listih o delovanju Slov. plan. društva na Koroškem ter napadalo, kakor v zadnji dobi, kar je najlepše priznanje. Planinska društva davno niso več zgolj Športna društva, vsaj „D. u. O. Al-penverein" ima v naših pokrajinah imeniten političen pomen kot nositelj nemške nacijonalne ideje, katero vedno in povsod poudarja. Nemci dosti boljše uvidevajo važnost planinskega delovanja v narodnostnem oziru, nego dozdaj „Slov. plan. društvo", ki bi moralo biti eden prvih narodnih boriteljev v hudem narodnostnem boju, ki ga bijemo Slovenci na gori in v dolini. Nemci hočejo preplaviti slovenske pokrajine z nemškimi napravami, ki naj že na zunaj kažejo s svojimi napisi „nemški" značaj slovenskih pokrajin. Temu zgledu mora slediti Slov. plan društvo. Ziljska podružnica je v zadnjem letu predvsem gledala na to, da ohrani slovenski značaj slovenskega Roža, ki je po novi železnici otvorjen širšemu prometu, a je tudi v Podjunski dolini izvršila nekaj znamenitih markacij predvsem osvojila najlepšo pot na Obir. Zborovalci so to poročilo in izvajanja dr. Oblaka vzeli z zadovoljstvom na znanje, na kar je tudi predlagal, da se bivši večletni blagajnik in tajnik g. Knaflec imenuje častnim članom podružnice, kar se je soglasno sprejelo. Najvažnejša točka zbora pa je bila preosnovitev podružnice, o čemer je poročal g. dr. Oblak, ki je predlagal tozadevno izpremembo dosedanjih pravil. Razvila se je živahna debata, ki je pokazala, da je nastalo v zadnji dobi med koroškimi Slovenci pravo zanimanje za planinsko stvar. Ko se je sklenila sprememba pravil, se je izvršila volitev odbora. V odbor so bili izvoljeni: poslanec Grafenauer, dr. J. C. Oblak, Tomaž 01 i p, Albin Novak, Ivan S u c o 7 n i k, Valentin Stangl in Ivan Koželj. Želimo, da bi bila preosnovana pla* ninska „koroška podružnica" pred vsem močna hraniteljica vzbujajočega se slovenstva na Koroškem ter bila tudi eden glavnih faktorjev v brez-primernem narodnostnem boju koroških Slovencev! — V Vrbskemu Jezeru je utonil OOletni ključavničarski pomočnik Dominik Dus. — Predavanje o slovanski or-namentiki. Ravnatelj učilišča za umetni obrt v Pragi, gospod Julij Stibral, bode dne 30. januarja in 1. tebruarja ob 8. uri zvečer v dvo- rani oes. kr. avstrijskoga muzeja za umetnost in obrtni j o (Dunaj, I. Stubenring 5) predaval o slovanski omamentiki. Proste vstopnice se dobe v pisarni imenovanega muzeja, Dunaj, I. Stubenring 5 od 10.—2. ure. Za slovenska dunajska društva je vstopnice prevzel predsednik podpornega društva za slovenske visokoŠolce na Dunaju, g. Jak. Pukl. P. n. Člani slovenskih društev na Dunaju, ki žele imeti prosto vstopnico k velezanimivemu predavanju, naj se oglase pri g. J. Puklu v sredo, dne 30. januarja od 6. do polu 8. ure zvečer v dvorani ^Slovanske Besede", Dunaj, I. Draohengasse 3, I. nadstropje. — Vlak skočil s tira. Pri oP- činah pri Trstu je skočil včeraj dopoldne s tira tovorni vlak, ki vozi iz Trsta v Ljubljano. Več voz je poškodovanih. Voz za premog je bil odtrgan od stroja. Škode ie 50.000 K. Strojevodja Lokar je nekoliko ranjen. Vzrok nesreče je sneg, da menjalnik ni bil prav postavljen. — V zadnjem mrazu je bilo zopet na južnem kolodvoru zasačenih več žensk, ki so kradle premog. Nekatere so ga imele nabranega že do 40 kg. Tudi neki premogarski hlapeo je bil zasačen, ko je prodajal premog v neplombovanih vrečah in ko ga je potem stranka stehtala, ga je manjkalo v nekaterih vrečah kar po 3 kg. Vsi se bodo morali zagovarjati zaradi prestopka tatvine, oziroma goljufije pred sodiščem. — Bva konja le ubil včeraj zjutraj električni tok na Zaloški cesti poleg hiše g. dr. Šlajmerja. Ko seje peljal od garnizijskega večera papirniški ravnatelj iz Vevč, gosp. Pavel Wagner, domov, se je bila nekoliko preje pretrgala žica električne razsvetljave in padla na ono električne železnice, s katere je visela in segala do tal. Žica se je ovila konj, katera je električni tok takoj ubil in se je zahvaliti le sreči, da se tudi kočijažu ni ničesar pripetilo. Tudi ravnatelj sam bi bil v nevarnosti, ko bi bil kočijo odprl in se zadel v žico. Konja je vzel potem konjač in ju ceni g. Wagner na 1600 K. Električnega toka je bilo 300 volt. — Ljubčka je okradla. Kuharica Uršula S. iz Ljubljane je v Trstu okradla svojega ljubčka, ki jo je dal zaradi tega aretirati. Kradla mu je obleko. — Kap je zadela v Trstu 32-letno Marijo T ur mi no vič. Bila je mrtva v par trenutkih. — Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 14 Hrvatov, predvčerajšnjim jih je pa šlo v Heb 6, v Ameriko pa 2. — Izgubljene in najdene rečL Služkinja Frančiška Jezernikova je izgubila denarnico, v kateri je imela nekaj čez 2 K denarja. — Dimnikarski pomočnik Ernest Vegunt je izgubil srebrno uro z verižico, vredno 44 K. — Ga. Otilija Antosiewicheva je izgubila srebrno zapestnico. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden nikelnast ŠČipalnik, zavoj Franckove kave, zavoj deške obleke in štiri pare belih nogavic. — Našla se je včeraj zvečer na cesti med Št. Vidom in Šiško fijakarska odeja. Dobi se na magistratu. — Pri včerajšnjem predavanju v „Mestnem domu" je zamenjal neki gospod Črn ' trd klobuk. Dotičnik se naj oglasi pri hišniku v „Mestnem domu", ali pa v Krojaških ulicah, št. 8. II, da dobi svojega nazaj. — Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 13. do vštetega 20. januarja 1907: 74 volov, 5 krav, 5 bikov, 1 kouj, 222 prašičev, 136 telet, 23 kostumov in kozlov in 23 kozliČev; zaklane živine se je vpeljalo: 4 prašiči, 9 telet, in 748 kg mesa. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 13. do 19. januarja 1907. Število novorojencev 23 (= 30-86 °/00) mrtvorojen ec 1, umrlih27 (=3740%n), med njimi so umrli za ošpicami 1, za jetiko 5, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 20. Med njimi je bilo tujcev 9 (=33 33%), iz zavodov 13 ( = 48 14%). Za infekcij o znimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 9 oseb. — Slovenci v Ameriki. V r o v u je ubilo v L e m o n t Furnace Martina Barbiča. — Zgorel je v Budine primorski Sloveneo Anton Kumer. — V pretepu je bil hudo ranjen v Chikagu urednik „Proletarca" Zavrtnik. — Vlak je povozil v L a Salle ženo Ivana Boka. Pokojna je bila Četrtič orno-žena. Njenega tretjega moža Hriber-nika je pred šestimi leti skoraj na istem mestu povozil vlak. * Najnovejše novice. Umor pred 42 leti. V Dubrovniku je starka Jelena Kolendić priznala na smrtni postelji, da je pred 42 leti s svojim ljubimcem, nekim vojakom, umorila, oropala in v hiši zakopala svojega gospodarja, kleparja Tamino. — Na smrt je bil obsojen v Oseku neki M. Braun, ki je ubil in oropal nekega Wolfa za 16 K.j j ^ Telefonsko in brzojavno poroma. Reka 28. januarja. V tukajšnjih hrvatskih krogih se zatrjuje, da poslanec Spinčič ne bo več kandidiral v državni zbor. Dunaj 28. januarja Današnja seja pbslanske zbornice je zelo slabo obiskana. Navzočih je komaj 250 poslancev. Ministrski predsednik Beck je odgovoril na več* interpelacij. Zbornica razpravlja o zakonskem načrtu glede reorganizacije pri višjih sodiščih. Seja še traja. To je zadnja seja te poslanske zbornice. Dunaj 28. januarja. Ministrski predsednik baron Beck in minister notranjih del Bienerth sta obvestila klubove načelnike, da bodo oblasti končale pripravljalna dela za volitve v 56 dneh in da se razpišejo volitve na torek 7. maja, oziroma ožje volitve na dan 14. maja. Dunaj 28 januarja. Takaj je bila včaraj državna konferenca nemške socialne demokracije. Navzočih je bilo 105 delegatov. Shod ja sklenil, da postavi stranka v vsehnemškihvolilnih okrajih svoje kandidate. Kandidati so že izbrani. Dunaj 28 januarja. V pretekli sesiji parlamenta sa je razpravljalo o 360 predlogah, vloženih je pa bilo 1650 predlogov, 11.550 interpelacij in 46 700 peticij. Dunaj 28. januarja. Krojači so imeli včeraj shod, na katerem so sklenili, da bodo svoje izdelke podražili za 10 odstotkov. Praga 28. januarja. Češki deželni zbor bo sklican na dan 2 8. februarja t. 1. Minister dr. Fort je dospel semkaj. Cetinje 28. januarja Ministrstvo Radulovič je podalo ostavko. Vzrok demisije še ni znan. Knez je ostavko sprejel. Belgrad 28. januarja. (Uradno) V stanovanju prestolonaslednika Gjorgja v lovski sobi je v soboto zvečer eksplodiral vsled neprevidnosti slug smodnik, ki se je nahajal v zaboju v bližini peči in bil namenjen za napol-njenje lovskih patron in napravo raket Smodnik se je vnel, ker je bila peč preveč zakurjana. Eksplozija ni povzročila nobene nesreče. Betgrad 28. januarja. (Privatno.) V mestu se širi vest, da se je v konaku poskusil atentat na kralja in da ni eksplodiral lovski smodnik nego bomba. Druga vesti pa zatrjujejo, da je v kraljevem stanovanju eksplodiral peklenski stroj, ki se je slučajno razstrelil preje, kakor je bdo določeno, in vsled tega ni povzročil nobene nesreče. Belgrad 28 januarja. Po eksploziji v prestolonasledQikovem stanovanju je policija zaprla vse dohode h konaku Policijski načelnik jo bil nemudoma pozvan h kralju. Policija in vojaštvo stražita kraljevski dvorec, v katarega na more nihče brez posebnega dovoljenja. Belgrad 28 januarja. Srbski akademiki so včeraj priredili velik shod, na katerem so izjavili svojo solidarnost z bolgarskimi akademiki in protestovali proti zatvoritvi bolgarskega vseučilišča. Sofija 28. januarja. Za naslednika ruskega diplomatičnega agenta Ščeglova, ki je podal da-misijo, je imenovala ruska vlada ravnatelja v zunanjem ministrstvu, Semenko vskega Berolin 28. januarja. Povodom cesarjevega rojstnega dne priobčuje uradni list cesarsko naredbo, s katero se ukazuje, da se imajo radi razžaljenja veličanstva zasledovati samo tiste osebe, ki zakrivijo ta zločin namenoma in v zlobni nakani. Berolin 28. januarja. Ravnatelj kolonialnega urada Dern- burg je odlikovan z zvezdo rdečega orlovega reda II vrste. Gospodarstvo. Tržno poročilo. V tej periodi se oene surovin v manufakturni branži niso znatno spremenile z edino izjemo jute, ki se vselej takoj pri uvozu razproda; nasprotno je pa pri cenah raznih fa-brikatov vedno še opažati naraščajočo tendenco, ki pa je pri diverznem blagu zelo različna. V cenah platnenih izdelkov je nastopil, kakor se zdi, mal odmor, kar je pripisovati dejstvu, da so domača naročila za prihodnjo spomladno in poletno sezono že zbrana in se povpraševanje v inozemstvu po tem blagu začasno ni povečalo. Bombaževifabrikati. Glavne vrste, kakor tiskovine, bele robe imajo še vedno svoje primerno visoke cene, takisto tudi podlage. V hlačevinah so se od 15. t. m. naprej cene zvišale vsled združitve največjih tovarn od 6 na 15 vinarjev za meter. Pletenine in perilo so obdržale začasno svoje dosedanje, sicer že itak dovolj visoke cene, ker so se združitvam dotičnih tovarn ustavili interesiram medtrgovci, ki hočejo v slučaju nadaljnih povišanj cen poseči po represalijah. Cene jute še vedno, kakor smo že gori omenili, močno naraščajo. Zimska kupčija, ki se bliža svojemu koncu, je vobče dokaj dobro uspela, da so dotična skladišča skoro docela izpraznena; nasprotno pa ne dohajajo naročila za bodočo spomladansko in poletno sezono, kakor bi bilo želeti. Izredno dolgo trajajoči mraz. kakor tudi sedanje visoke cene, ki se pa po mnenju veščakov ne bodo držale, so vzrok, da sezonska naroČila detailnih trgovcev doslej še jako redsa. Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka v LJubljani'1. Uradni kurzl duu. borze 28. januarja 1907. Denar Blago 9915 9935 1ch* 10) 10C30 99 25; S9 45 117 20 117 40 95 70 95 90 114 3i 11455 99 10 100 10 104 50 101 50 99 85; 100 85 tt 4*2% majska renti. . 4*2'/0 srebrna renta . . €•/, avstr. kronska renta . 4*/. » zlata 4«/, ogrska kronska renta 4«/ zlata 4% posojilo dei. Kranjske 4*1° 0 posojilo mesta Spljet 4V,°/o - - Zadar 41/,9 o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4% češka dež. banka k. •. 4,/« - 5 • , 1a l 44/,«V, zast. pisma gal. del. hipotečne banke . . 4Vt*/t Pešt- kora- ©• « 10°, pr...... zast. pisma Innerst hranilnice..... 4Vt% zast. pisma ogr. eentr. dež. hranilnice . . . 4V.'/0 z. pis. ogr. hip. ban. 4l/i°/o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... «*/t*/c obL češke ind. banke 4*/0 prior. lok. želez. Trst-Porec"...... 4*/0 prior, dolenjskih žel. . Pj% prior. juž. žel. kup. VtV» 4*/i°/o avstr. p os. za žel. p. •. Srećke. Srečke od 1. 1860»/, . . . , od 1. 1864 . . . . a tizske...... _ zem. kred. I. emisij« . . . !i - , ogrske hip. banke . . srbske a fra. KX>— , turske...... tasilika srečke . . . Kreditne » • • . Inomoške 9 • • . Krakovske , ■ • • Ljubljanske a • . . Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. m • • • • • Rudolfove 9 . • . Salcburške „ • • . Dunajske kom. 9 . • . rti tmtom južne železnice ..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne dete . Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ , . . Zivnostenske , . . Premogokop v Mostu (Bni*) Alpinske montan . . . . iraške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. dražbe . Avstr. orožne tovr. družba Ceškc sladkorne dndtae 99 60 100 60 99 60; 99-70 99 40 99 90 Vali C. kr. cekki JO franki . 10 marke . Mvtrei^H. Marice . . M 1 fr • 4. • t • • » * 100 35 I 105-75 100 — 10O— 100-— 1o0--100 — 99 90 S8 7* 31650 100*65 156 75 266 5' 153 30 274 5C 284 40 213 — 100 — 169 25 22-61 447 — 77 — 92 -66-47 50 28-25 56 -82-500 - 168 — 691 76 1781 — 686 25 835 244-75 766 -620 75 Ž651-669 60 282 — 661 — 141 — 11-86 1909 2350 84 — ! 17-40 96-50 252 4-4 101-33 106 75 101 — 100 50 100 30 100 20 101 — 99 75 31860 101-65 158 76 2n8 5"» 15540 284-50 294 40 262 50 108- — 170 25 2460 467 — 83-98 — 61 — 49 60 3025 60*— 90 -508 — 169 — 692 75 793 60 f87 25 836 -245-76 764 — 621.75 2660 — 67-60 283 — 569 -145 — 11-40 1912 23 68 24 08 117 60 9670 353 6- žltne cene v BudimpeStl Dne 28 januarja 1907. Termin. Menica n april . . . n 60 Kg K 7 41 RŽ » april . . 9 60 Koruza 9 maj ... n 50 Ovea o »prU ... B 60 Efektiv. Nespremenjeno. 670 618 7 32 Javna zahvala. Slovenska Matica v LJubljani priposlala je na tosadevno prošnjo Slovenski čitalnici ▼ Chicagi 3b krasnih knjig ta društveno knjižnico popolnoma brezplačno Za ta velikodušni dar izreka podpisana čitalnica slovenski Matici v LJubljani svojo najtoplejšo zahvalo Slovenska čitalnic« ¥ Ghicagl, IUlnols. Umrli so v Ljubljani. Dne 24. januarja: Evgenija Seunig, zaaeb-nica, 68 let, Igriške ulice 6, srčna hiba. V deželni bo lnic i: Dne 24 januarja: Ivana Bilovic, delavčeva žena, 44 let, Oeidema cerebri. — Ivana Založnik, gostija, 70 let, naduha. Mteoraloftttno poradio. fUlca nad morten? 00-i. **rednji sračal tkmk 7fta.O tmm> ® a **B o k. Ok Čas tpaao-vanja Stanje barometra v mm i? is Vetmvi Neb« 26. v. sv. TSl-l 14 sred. vzhod megla 27. 7. aj. t. pmp 736 6 73C7 —29 —23 p. na. jvzh. sr. jvzh sneg Jasno » 9. sv. 7394 - 7-8 sred. svzh jasno 28. t» 7. nI 2. pop. 73^#5 7269 —136 -6 0 hI. »vzhod si. jug jasno jasno Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: — 0 6° in —4*3°; norm.:— 2 0° in —2*0°. Mokrina v 24 urah 113 mm in 0 0 mm. Zahvala. Povodom težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo, naše iskreno ljubljene hčerke in sestre, gospodične FrančišKe Gerne smo prejeli toliko dokazov odkritosrčnega sočutja, da se nam je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato se zahvaljujemo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili med boleznijo in ob smrti prerano nam umrle, nadalje pa tudi za krasne darovane vence in vsem, ki so spremili predrago pokojno k zadnjemu počitku. V Ljubljani, 25. prosinca 1907. 331 Žalujoči ostali. Velika, |ate elegantno sobo s popolnoma posebnim vhodom se takoj odda. — Kje, se izve pri upravnistvu „Slov. Naroda". 328-1 / Sata svett-aja / /Berolin, Pariz- Rim itd. / llaibolise / koim. čistilo yS ^ CLJt* ^Iidelnie: m/ 0. Seydl S Stritarjevi ulici 7. 9 s pet'mi sobami in postranskimi prostori v I. nadstropja se s 1. majem ali preje odda v Slomškovih ulicah št. 12 za čisto (netto) najemščmo 1200 kron. Stanovanje se lahko ogleda vsak dan od 1—V22 ure. 334-1 C«« 00 Pravil« v zavitkih z zgorajSnjo var-|stveno znamko se dobiva povsod lica aa 335—1 * ¥ H M M t- M »* M H ♦1 M M M M Kouarn ,Le V Ljubljani na Starem trgu št. 30 usok torek, sredo, četrtek 97 ^ soboto in nedeljo vso noč odprto. Z odličnim spoštovanjem Leo in Fani Pogačnik. * a**S**ST*saqc m- x m x jr rxxxmxti TT* *^.fTr^4ia^*^.*«'l Samo 6 dni Havre-Nevv York Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša trta čez Bazel, Pariz, -JCavre v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačne pojasnila daje za vsejslovenske pokrajine SaiUO 4626—7 oblastveno potrjena potovalna pisarna tjubljana Dunajska cesta 18 Cjubljana ZiL v novi nisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Flgovcn". ^BTalBalBtaalBaaatBlBalSatBHSK 1 Hadinženir Fran Žužek 1 naznanja, da se je s svojo 330-1 ^tehnično pisarno|$ **> preselil u Selenbursoue ullcelstev. 3.!i; m ■m m. & v^ v^ v^ v^ v*^ v^ 0^ ^) v*^ 4^ ^1 0^ ^^f^^^^^^^^^^^v^^ mesečno sobo 8 posebnim vhodom. — Ponudbe pod nS0ba" na upravniHvo nSlov. Naroda". Gospića Celi pri kaki rodbini brane in stanovanja. »»-1 Blagohotne ponudbe pod „hrana" na upravniStvo „Slov. Naroda". 329—1 Zrn večjo restavraciio v LJubljani ae Iščejo: *»*-3 1 dobra kuharico i 1 plačil, natakarica 1 podnatakarica. Poizve se v upravoifttvu „Slov. Naroda". — Nastop L februarja. Noben trgovec o b P ef. 3 ca (a CO a> b > naj ne kapi za novo leto 1908 rtHaMli koledarjev dokler *i ni n^l - lal moie krasne velikanske kolekcije. Pugrt-č In «e m« je pridobiti edino zastopstvo za jaz avxrr. deZele od 2^8—5 prvih dveh •Sosvetov, tovarn ia imam vsled u-c: ■ u»•!• najlepše in najinteresantnejše, teuivtč ludi nnlcenejJe koledarje. & b o b < n o 1 < ET Kdnr si želi kolescuo ogledati naj mi bla_r. po dopisnici oaz namti na kar iste predi >žim Ivan Bonoc Vajenca poStenih starfiev sprejme v špecerijsko trgovino Anton Strauasgitl ▼ Bovca 3H— 3 tločneso čuvalo Če mogoče bivšega orožnika, iSče predilnica v Preboldu pri Celju za čimprejšnji nastop. Oglašajo naj se samo trezni zauesljivi prosilci. ;-27—l ki je stalno v Ljubi lani, želi dobivati hrano pri boljši rodbini. Blagohotne ponudbe pod ,stalnOst na npravn „Slov. Naroda". 293—3 Hlapec k dvema konjema, ki bi vozil blago za trgovino v tržaški okolici, se sprejme. Plača po dogovora. — Več pove nprav-ništvo „Slov. Naroda**. 3 8 liiijiii 18 It t Htar, 8pecer\j*ke stroke, zmožen kIo■. i n-c ne in nemščine v govoru io pisavi, ter v besedi tudi nekolike laščine, želi službo premeniti. Naslov D. Repe, Bled. ssi 3 Oglas. Podpisaao draštvo lenega išče iznr- trgovca z mešanim blagom ki bi ure vzel tadi vod«it7o gostilne v novosezidanem ,Narodnem domu, v Buzetu v Istri. sto—8 Ponad^e naj se pošiljajo Da „Bu- zetsko družtvo za štednju i zajmove11 V Buzetu do konca februarja t. 1. Št. 3430. Razglas. 3\7-2 V smislu § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887, Št. 22. dež. zak.) se javno naznanja, da s« imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni in da se smejo od ponedeljka, 28. dne januarja L L v teku 14 dni v pisarni magistratnega svetnika Evrgena Laba (Mesti: trg št. 27 desno pritličje) ob nradmh urah pregledavati in proti nj'm vlagat: ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 24. januarja 1907. Oea. kr. avstrljako državne železnloe* Izvod iz voznega reda. Odhod Is Lfnbltane |ni. isLi F'iO zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. dri. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. r-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. >l'30 ure ip-'dno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzcnsfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. !'08 popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje, oo pop^'d Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Siajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-08 rvodor Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zveoer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. »C-23 ponori Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v LJubljano jni. tel.: 7-09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. 1115 predpoldne. Osebni vlak Is Oe-ri^ c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Llnc\ Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2*32 poooifine Osebni vlak iz Strižf Toplice, Novega mesta, Kočevja. *"30 popoidno. Osebni vlak iz Selctan Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaki Trbiža, Gorice c kr. drž. ž., Trsta c. kr. dri. t 8-35 z«^6er. Osebni vlak iz Stražt-Topli* Novega mesta, Kočevja. 8-45 z«e6t»r. Osebni vlak iz Prage, Unc* Dunaja juž. žel. Celovca, Beljaka, Trbii* Trsta c. kr. drž. že!.. Gorice c. kr. drž. žtl n-34 ponoći. Osebni vlak iz Pontabl^ Trbiža, Trsta c. kr. d. i.. Gorice c. kr. d. i Odhod U Ljubilane dri. kolodvori 7 2« ijutraj. Me£ :ni /lak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 io zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 uo^odl Mešani vlak v Kamnik. (Samf v oktobru in !e ob nedeijah m prazniki* Dohod ▼ Ljubljano dri. kolodvori 6 49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-99 predpold^o Mešani vlak iz Kamnika, e-io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. o-55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. Sam« v oktobru in le ob nedeljah in prazntk&k) (Odhodi in dohodi so naznačeni v sredn}*-evropejskem čaau.) C. &r. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta Sprejema zavarovanja gloveškega življenja po najraznovratnejčih kombinacijah pod tako ugndnimi pogoji, ko nobena «rup:» zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovauje na doživetje in smrt s iiiHi jfajocinii se vplačili. Vsak član ima po preteku petih pravico do dividende. let „SLAVIJA** - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - - Rez. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačane odškodnine in kapitalijo 87,176.383*75 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države k vemboil iU«anMko.norodno npr«v«. Vsa pojasnila daje: Generalni laitop V LJubljani, čigar pigarne bo t lastnej bančuej hiši MMn. Zavaruje poslopja io premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceninje takoj in najkulantnt*ie. Uaiva najboljši sloves, koder poRiu,je. Dovoljuje iz čistega dobička iadatne podpore ▼ narodne m občnokoriHtnf namene. Izdajatelj in; odgovorni urednik: Rasto Pustos 1 emSek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne" SFW