|35. it - 5. let©. Naročnina za kraljevino te.. . SHS ^8e*no 15 &■ Letno 180 D. Poštnina paviahrana. Posamezne številke 1 t*. V Ljubljani. v četrtek, 12. oktobra 1922 fc**een, inozemstvo: 0 20 *>- Letno 240 D a-t ‘ eno3t°ipna mm vrsta ^rat 30 para, večkrat popas JUGOSLAV Nadaljevanje demokratskega zbora. Parlamentarni položaj v jugoslavui je normalen, m. _eog.ra4 H. okt (Izv.) Na včerajš- Itloh °Pj anski seii Slavnega odbora in a demokratskih poslancev je dejal * ariec Sumenkovič, da je pariamen-Jr"1 Položaj v Jugoslaviji ne normale i fev Sf-e *e za eno kombinacijo, ki se da **-Po njegovem mnenju je treba uditi Hrvatom roko v zmislu načel ™tave, Glede Uredništvo: WoHova ulica 1/L Teieton 300 Uprava: Marijin trg a telefon M fr Rokopisi se ne vračajo --njem je priložiti zrno, za odgovor. zagrebškega kongresa JC uu *a kongres uprizorje. o demokratom in da je demokratski precej škodoval. — Dr. Griso-Dalmacije je govoril kot Hr-2*^ Dejal je, da je treba ugotoviti pogače zagrebškega kongresa za demo-™«sko stranko in nato preiskati, ali se izpre- v. ova olilivu ui uaiu v a dosedanja politika stranke menitL Ako bi hoteli izpremeniti kurz dosedanje politike, bi to značilo zmanjšanje zavesti pri prebivalstvu, in s tem V zvezi zaupanje v stalnost države. — Ljuba Davidovič je povzel na to besedo in rekel, da se je udeležil zagrebškega kongresa zaradi tega, da more, kakor je mislil na ta način mnogo koristiti državi. — Dr, Angjelinovič je razpravljal o kongresu javnih delavce^ v Zagrebu in hvalil nastopanje Ljube Davidoviča, zlasti pa njegovo udeležbo na tem kongresu. Predlagal je, naj se odobri njegova politika. — Života Lazarevič je zahteval nezaupnico za Davidoviča in naj se njegova udeležba m zagrebškem kongresu obsodL SARAJEVSKI in ZAGREBŠKI DEMOKRATI OBSOJAJO DAVIDOVIČA- Beograd. 11. okt. (Izv.) Skupna seja Teokratskega kluba in glavnega od-demokratske stranke se je nada-jfevala danes dopoldne ob pol 9. Kot govornik je nastopil Milan Čuko-delegat iz Sarajeva, ki je slikal boj "•friokratov v Bosni. Dejal je, da so r® bosanski demokrati že od vsega •JJčetka proti sestanku v Ilidžali, ker Sta sklicali nasprotniki demokratska gtenke. Nasprotovali so tudi zagreb-*fcmu kongresu javnih delavcev. Nato * razvijal staliSče sarajevske organi-•fccije demokratske stranke, ki obsoja jdeležbo Ljube Davidoviča na zagrebem kongresu. — Nato je povzel be-predsednik zagrebške organizaci- DR KRAMERJEVE ANEKDOTE. PRITOŽBE SLOVENSKIH DEMOKRATOV RADI OBLASTNIH VOLITEV, je dr. Ljuba Tomašič, ki je pozdravil tak način razprave o zagrebškem kongresu v okvirju stranke in je slikal, kako so se našli organizatorji kongresa, da rušijo vrste demokratske stranke. Zaradi tega je bil tem mučnejši utis na zagrebške demokrate, ko je prišel Ljuba Davidovič na kongres javnih delavcev. Dejal je, da ni bil ta kongres nič manj impozanten kakor zborovanje, ki ga je priredila demokratska stranka, ko je prišel v Zagreb pokojni Draškovič. Dr. Tomašič je končal svoj govor s pozivom, naj se ohrani enotnost demokratske stranke in naj si drug drugemu ne streljajo v bok. 'L Potem je govoril bivši minister d*, jjjbert Kramer (Ljubljana), ki je raz-jj^vljal v imenu slovenskih organizacij *®niokratske stranke in dejal, da sionski delegati niso prišli v Beograt *ot sodniki in da zaradi tega tudi on no •tara soditi Ljube Davidoviča. Nato je **2vijal stališče slovenskih demokratov ®*Pram zagrebškemu kongresu. Slo-Jenski demokrati so pri volitvah do-samo 14.000 glasov, vendar pa so "^Prečili v Sloveniji, da klerikalci niso 2«o močni, kakor radičeve! na Hrvatom. Nadalje je rekel, da Jugoslovanko še ni praktično izvedeno. Dr. Kra~ •ter se je pritoževal, da ustava še ni iz- vedena in da se oblastne volitve še niso vršile. Celo namestnik v Sloveniji j?, izjavil, da je ustava slaba. Govornik priznava, da ie Davidovič uplival pomirjevalno na zagrebškem kongresu javnih delavcev. Toda na ta kongres so prišli tudi ljudje iz Ljubljane, ki S) nam dve leti prigovarjali, naj se ne združimo z radikalci, ampak z bivšo srbsko opozicijo. Ko so se povrnili iz Zagreba, paf so nam rekli: »Sedaj smo vam oteli predsednika.« Ker je posle dica zagrebškega kongresa oslabitev naše stranke, si moramo sedaj nadeti nalogo, da ohranimo enotnost stranke in vidovdanske ustave. HRVATSKO VPRAŠANJE BODO REŠILI SRBIjANCI. '”W kongresa, zlasti pa se je obračal proti Tribunašem. Sicer pa odobrava govornik udeležbo na zagrebšekm kongresu, ki je sprejel resolucijo, ki odgovar.a duhu demokratske stranke. Končno se je izjavil zoper razkol v demokratski stranki ^ADi UPRAVE NI POTREBNA REVIZIJA USTAVE, DAVIDOVIČ ZA ENOTNOST STRANKE, glede naše uprave. Izjavil Je, da no*c ^ Nato je povzel besedo poslanec ki je dejal, da morejo hrvatsk") THašanje najbolje rešiti Srbijanci. Ni ^ le navajal nekatere pritožbe, kakor ® slabem prometu in je obžaloval, da J5ko vprašanje še vedno ni rešeno, spadal je sklicatelje zagrebškega « Za njim je govoril delegat Iz Južne 5«iie Gligorije Anastasijevič. — Za je povzel besedo Ljuba Davido-J15’ to ni hotel tukaj razpravljati o svo-fckciji. Govoril je o raznih važnih ^ašanjih, zlasti pa o razmerah v svojat volilnem okrožju. Rekel je, da ni ^ebflo, da se izvede revizija ustavi obsojati ali hvaliti tega ali onega, ampak da je zato* da se ohrani enotnost stranke. (Odobravanje.) Nato se je obračal proti izvajanjem dr. Šumenkoviča. Ob 12 in pol se je seja prekinila in ss je nadaljevala popoldne. BavidovK o noil politiki- Beograd, 11. oktobra, (Izv.) Ljuba jj^idovič je podal izjavo, v kateri ve-je treba najprej urediti notranje tojUere, ker to zahtevajo važni zuna-* Politični interesi Le tedaj morajo državljani zadovoljni, ako bo dežela zunaj in znotraj konsolidi- rana. Ako bo demokratska stranka pripomogla s svojim delom do te konsolidacije, bo storila veliko uslugo narodu in državi. To pa se more zgoditi le tedaj, ko se najprej ustalijo razmere v demokratski stranici. Konsolidacija stranke dovede do konsolidacije države. Omahljivost in neenotnost dem. delegatov. %bagre6’ 11 • okl- P°roča iz Beograda: (Izv.) »Slobodna Seja odbora in kluba poslancev gj, - ratske stranke se včeraj ni mo-0nčati in se danes nadaljuje. Na tej _______________ *L okt. (Izv.) »Venkov« ob-ski*D raz2ovor z bolgarskim ministr-P.rec^ednikom Stambolijskim, ki ta] 0 n ,0zi Prago. Stambolijski je de-na bližnjem vzhodu, da »olgarija svobodo morskih ožin. Ministrski predsednik je nadalje izjavil, da so odnošaji do Jugoslavije dobri, vendar pa ne taki, kakor bi morali biti z ozirom na splošni položaj. Stambolijski je uverjen, da mora priti do precejšnjega zboljšanja razmerja med obema državama. RADIKALCI ČAKAJO NA IZID DEMOKRATSKEGA ZBORA, Beograd, 11. oktobra. (Izv.) Za jutri dopoldne je napovedana seja radikalnega kluba. Glavni odbor bo počakal, kako se razvijejo dogodki v demokratski stranki na kar bo šele sklcal sejo, SRBSKi DEMOKRATI ZA LJUBO DAVIDOVIČA. Beograd, 11. oktobra. (Izv.) Predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič in predsednik narodne skupščine dr. Ribar sta dobila mnogo brzojavk od uglednih članov demokratske stranke iz Srbije, v katerih odobravajo njun nastop proti politiki prosvetnega ministra Svetozarja Pribičeviča. BOJAZEN RADIKALCEV PRED DA-V1DOVICEVO AKCIJO. Zagreb, 11. oktobra. (IIzv.) »Slobodna Tribuna« poroča iz Beograda: V krogih radikalnih poslancev smatrajo, da ima akcija Ljube Davidoviča gotovo ostrino, ki je naperjena proti radikalni stranki Ugledni Član radikalnega kluba je Izjavil, da bi bili radikalci pripravljeni sporazumeti se s hrvatskim blokom. Toda ako bi se pokazalo, da namerava Davidovič rušiti radikalno stranko* potem bodo njeni člani stopili v ostro opozicijo proti Davidoviču. Zlasti hud odpor se opaža v vrstah radikalnih poslancev proti dr. Voji Veljkoviču, PRVA SEJA DRŽAVNEGA SVETA. Beograd, li, oktobra. (Izv.) Včeraj dopoldne je imel državni svet svojo prvo sejo, na kateri so se določili čini posameznih državnih svetnikov. Najstarejši po činu so stari svetniki, novim pa se določijo po njihovih službenih letih in po stališču, ki so ga zavzemali v javnem življenju. Jutri dopoldne bo svečana seja, na kateri bodo državni svetniki prisegli. Nato se bo državni svet razdelil v sekcije. KRALJEVA DVOJICA NA LOVU.' Beograd, 11. oktobra. (Izv.) Snoči šta dospela iz Pariza princ Arzen in princezinja Jelena. Govori se, da se vrši kronski svet v petek. Kraljeva dvojica se je odpeljala na lov v okolici Novega Sada. ZEMLJORADNIKI SO ODPOTOVALI V SPLIT. Beograd, 11. okt. (Izv.) Ker vlada ni ugodila zahtevi zemljoradniškega poslanskega kluba, da ustreže dalma-tiskim Seljakom, so snoči zemljoradni-ški poslanci izvršili svoj sklep in odpotovali z brzovlakom proti Splitu, da izvedejo obširno agitacijsko akcijo. Borzna poročila. Curih, 11. oktobra. Berlin 0.195, New York 535, London 23.69, Pariz 40.40, Milan 22.80, Praga 18.35, Budimpešta 0.21„ Zagreb 2.0375, Bukarešta 3.425, Varšava 0.055, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.00875. Praga, II. oktobra. Dunaj 0.03375, Berlin 0.S5, Rim 127.25, avstrijske krone 0.03625, italijanske lire 126.25, Budimpešta 1.10, Pariz 226, London 131.25 New York 30.05, Curih 561. Dunaj, 11. oktobra. Devize: Zagreb 279.75—280.25, Beograd 1119—1121, Berlin 27.60—27.90, Budimpešta 28.70— 28.80, London 326.600—327.200, Milan 3136—3144, New York 73.725—73.875, Pariz 5564—5576. Praga 2547—2563, Sofija 468.50—469.50, Curih 13.785. Valute: Ameriški dolarji 73.300—73.600, bolgarski levi 453—457, nemške marke 27.7.5—28.75, angleški funti 326.100— 327.1(i0, francoski franki 5505—5535, italijanske lire 3102.50—3117.50, jugoslo-venski dinarji 1104—1108, romunski leji 454—456, švicarski franki 13.690—13.750 češkoslovaške krone 2535—2545, madžarske krone 28.45—28.65. Zagreb, 11. oktobra. Devize: Dunaj 0.085—0.09, Amsterdam 2444—2456, Berlin 2.15—2.45, Bruselj 450-—455, Budimpešta 2.40—2.70, Italija 270—274, London 276.50—281.50, New York 62.50 —63.50, Pariz 478.50—483.50, Praga 223.50—226.50, Švica 11880—1190, Varšava 0—0.77. Valute: ameriški dolarji 61.50—62.50, avstrijske krone 0.085— 0.091, bolgarski levi 0—40, češkoslovaške krone 220.50—223.50, grške drahme 0—169, madžarske krone 2.375—2.675, nemške marke 2-25—0, romunski leji 39—41, italijanske lire 266—270, belgijski franki 0— 18.50. Beograd, 11. oktobra. Devize: London 277—285, Pariz 480—482, New York 62.50—63.50, Milan 270—274, Praga 223.50—226.50, Berlin 2.03—2.15, Dunaj 0.083—0.0876, Bukarešta 38.45—0, Budimpešta 2.50—2.53. Družba in va. Zagrebška revija »Nova Evrom« ie posvetila poslednjo številko vprašani« o razmerju med družbo in državo. Priznati smemo, da so članki, ki jih prinaša o tej zanimivi zadevi socialnega sožitja, precej površni, izjemo dela razpravica dr. Smodlake, v kateri le-ta razlaga potrebo In ustroj »jugoslovanskih klubov Ker je namreč zaenkrat nemogoče organizirati preko noči politično stranko, m bi izvajala smernice zagrebškega kongresa, si zamišlja dr. Smodlaka uresničevanje svojega koncepta jugoslovanske politiki’ v obliki »jugoslovanskih klubov«, to je družba intelektualcev, ki naj bi se ustanavljale po vseh krajih nase domovine in v katerih naj bi se v društveni obliki obravnavali naši bitni nacionalni,, državni in kulturni problemi. To bi bili nekaki politični saloni prosvitljenih mož, po domače bi rekli, čitalnice, samo da bi morali zapustiti pasivno čitanje časopisja ter osredotočiti glavno delo na diskusijo perečih vprašanj socialnega in javnega življenja. V tem smislu bi dr. Smodlakova misel prej razodevala kulturno akcija, kakor pa politično organizacijo. Mi pa vidimo v njej jasen pravec, ki kaže, kako naj rešimo vprašanje o družbi in državi. Vsaka skupina ljudi še ni družba. Ta skupina ljudi mora stopiti v tesno medsebojno občevanje, ne samo v zunanje, temveč tudi v notranje, duševno. Na ta način se oblikujejo gotovi načini družabnega sožitja ter se pojavijo skupine vprašanj, s katerimi se družba začne pečati. Drugačna je družba v vojnih in revolucijskih časih, drugačna v povojni . dobi, ko stopijo v ospredje egoistični nagoni, ki ubijejo v družbi vsako zanimanje za višja vprašanja osebnega in narodnega življenja. V normalnih časih se družba povrne k svojemu pravemu življenju, zaveda se vprašanj, ki niso samo gmotne narave, ter vidi v narodu, v državi, v svobodi, v kulturi svoje prave cilje. Država, ki varuje duševno trohlo družbo, udano topemu brezdelja, lovu za materialističnimi užitki, tudi ne bo našla tistih duševnih sil, ki so končno odločilne za njen obstoj in tekmo 2 ostalimi. Država ne potrebuje sam zdravih vojakovp gospodarskega bogastva ter orožja, temveč tudi sile ideali* stičnega navdihnjenja, brez katerih so vojske brez duše in poleta. Take site izhajajo le iz družbe, ki je duševno plodovita, ki se zanima za vprašanja javnega in duševnega življenja. Kaj so vse storili za probudo nacionalne zavesti in za razvoj narodne književnosti saloni, v katerih so se zbirali naši prvi pesniki in pisatelji. V njih se /e, začelo svitati to, kar imenujemo danes družba. Brez duševno aktivne, delujoče družbe ni zdrave države. Pa tudi svežega kulturnega elana ne dobi narod, ako ostane njegova družba pasivna, brezbrižna, gmotna in surova. V takem stanju je sedaj jugoslovanska družba, ali ako govorimo bolj domače, naša slovenska družba. Pred vojno smo mogli govoriti o Upu slovenske družbe, jasno se H. odbijala od nemške, naša družba je bila v stalnem in čvrstem kontaktu z nuj* višjimi slovenskimi narodnimi Ideali. Odtod tudi njena borbenost napram ger-manstvu ter njeno valujoče zanimanje za slovenske književne in kulturne pro- bleme. • Po vojni je slovenska družba razpadla in s tem je naša kultura dobila rano zastoja, n d kateri sedaj boluje. Ostanke zapaziš v kinu, cirkusu in pehanju asa, bogatenjem. Povrniti se bomo morali k dobi čitalnic in prosvet. To so bili lepi družabni klubi, v katerih se je shajala naša družba, da tako rečemo, in kjer sc„ se kovali prvi domači Izrazi za olikano vedenje, za samolastno duševno ustvarjanje in odpornost proti tujini. Smer našega tedanjega dela je začrtal cilj na-, rodne svobode in lastne književnosti. Skoro vsak naš pesnik, Prešeren, Gregorčič, Stritar, Cankar, Aškerc, Zupančič je imel svo;o družbo, ali je vsaj dalj družbi svojega časa neka znamenja, družba je preživljala vrednote, ki jih ie ustvarjala. Sedaj imamo eno in drugo. Poleg tega pa se je pojavil nov pravec: narodna država zahteva, da se z njo z isto ljubeznijo razgovarjamo, da ji služimo, da razpravljamo o njenem obstanka in napredka, kakor smo doslej uživali pojave izvirnega slovenskega kulturnega dela. Da rešimo otopelosti današnjo slovensko družbo, se moramo podati na pot ustanavljanja čitalnic in prosvet, ki bi se pa danes lahko imenovale družabni klubi. Malenkost družabnega življenja, ki še vegitira pri nas, tvorijo, pivske družbice in posedanje po kavarnah. V največjem interesu ozdravljenja sedanje duševne krize v naši ožji domovini bi bilo, da bi se pokrenila širša akcija za ustanavljanje družabnih klubov po mestih in trgih, kjer so raztresem skupinice našega uradništva. V teh družabnih klubih bi se naši ljudje sestajali, za duševna in tudi čista politična vprašanja, pojavili bise obrisi žive družbe, na mizah bi ležale domače, jugoslovanske in tuje revije, oživelo bi zanimanj« narod, kultura in država bi prišli na zdrava pota. Konferenca v Hudaniii zaključena s sporazumom. Carigrad, Ti. oktobra. (Izv.) Spo-razum, ki se je podpisal na konferenci v Mudaniji, vsebuje določno, da imajo Grki izprazniti Trakijo tekom 14 dni Ismed paša je obljubil, da bo takoj poročal angorski vladi in zahteval takojšnjega odgovora. Grški delegati so izjavili, da sprejmejo predloge zavezniških velesil s pridržkom, da se podaljša rok za izpraznitev Trakije in da ostane meja ob Marici, kakor je bila le- ta 1914. Pomirljivo stališče Grkov Je napravilo na vse delegate ugoden vtis. Carigrad, 10. oktobra. Sporazuiji konference v Mudaniji je bil danes podpisan ODSTOP TURŠKRGA SULTANA. London, 11. okt. (Izv.) Kakor javlja »Morningpost«, je sultan končno-veljavno odstopil. Velika narodna skupščina je sklenila vzeti odstop na znanje. Dežeiaa avtemomiia v Tridenin. PO FAŠISTOVSKEM NASILJU VLADA POŠILJA PREISKOVALNO KOMISIJO. Innsbruck, 11'. oktobra. (Izv.) Kakor javljajo »Innsbrucker« Nachrichten« so nemški člani začasnega tridentskega deželnega zbora poslali predsedniku de želnega odbora dr. Conciju brzojavko, v kateri se mu zahvaljujejo za njegovo postopanje proti fašistom in njegovo zavzemanje za deželno in občinsko avtonomijo. Hkrati izražajo upanje, da se ne bo le v splošnem ohranila deželna avtonomija, ampak da se bodo tudi Izpolnile njihove želje po lastni upravi v Innsbruck, 11. oktobra. (Izv.) »Inns-brucker Nachrichten« poročajo Iz Rima. da je ministrski svet sklenil na prošnjo poslancev iz Južne Tirolske, odposlati v, Božen uradnika, ki naj preišče zadržanje varnostnih oblastev povodom zadnjih fašistovskih dogodkov, v tem mestu. BORZA, Berlin, 11. oktobra. Dunaj 3.48, Budimpešta 104.86, Milan 11161, Praga 8689.10, Pariz 19875.10, London 117S525 Nev/ York 2596.75, Curih 49338.50, nemškem delu dežele. Faustovska povodenj. Faiisti zasedli urade okrajne bolniike blagajne Trst, 9. oktobra. Danes zjutraj okrog 7. ure je ena Izmed fašistovskih čet (Beuzzarjeva) zasedla urade okrajne bolniške blagajne, ki se nahaja v ulici Gelsi. Ceti sta Poveljevala kapitan Rais in Tiberij rorti. Vojaško razvrščena je korakala četa iz glavnega fašistovskega sedeža ter zasedla urade okrajne bolnUke blagajne še preden je prišlo uradništvo na delo. Fašisti so postavili straže v vse prostore urada, k blagajni, po vežah in na dvorišče. Glavna vežna vrata so zaprli in vsakemu so prepovedali vstop. Ko so prišli uradniki okrog 8. ure na Belo, so našli vežna vrata zaklenjena, pred njimi pa fašistovsko stražo, ki je vsakemu uradniku naznanila, da so fašisti zasedli urade. Da bi ne prišlo do spopadov, so fašisti obkolili redopje in žugali uradništvu z batinami. Uradništvu, ki je začudeno povpraševalo po vzroku zasedbe uradov bolniške blagajne, so fašisti odgovorili, da lahko gredo mirno domov, ker so od danes naprej odpuščeni iz slufbe. Ako hočejo pojasnil, potem se naj obrnejo na generalni civilni komisariat; tam *aj povprašajo senatorja M^conija o vzroku zasedbe in odpustitve. Vstop v uradne prostore so dovolili edinole glavnemu kontrolorju zdravniške roslo-valnice, Busichu. — Okrog 8. ure zjutraj so fašisti nalepili na vogale v bližini bolniške blagajne letake s sledečo vsebino: •Komanda fašistovske legije. — Administrativni uradi okrajne bolniške blagajne ostanejo zasedeni do neve odredbe ndejstitvenih čet (squadre d’ azlone). Zdravniški ambulateriji okraj-*e bolniške blagajne morajo delovati dalje, vendar brez admlnlstrallvnega poslovanja, do novega zisterr.atizir mja uradov.« Na oknih okrajne bolniške blagajne •so Tazobesili prapore čete Beuz^.r. Takoj po okupaciji okrajne bolniške blagajne Je odšla na generalni civilni komisariat deputacija — pa ne morda deputacija prizadetih, ampak depuhd-Ja — fašistov, ki je bila sestavljena iz tajnika fašistovske organizacije Mw.a-re, prof. Misija ter fašistov Aratija in Beruttlja. Ker je bil sen. Mosconi odsoten, Je sprejel deputacljo komisar Muli-čada. Deputacija Je Javila komisarju, di 90 fašisti zasedli urade okrajne bolniške blagajne in to zato, ker sumijo, da vj pri poslovanju bolniške blagajne veliki neredi. Izjavila je, da so fašisti kontrolirali na svojo roko poslovanje bolniške blagajne in dognali, da omenjena uolni-ška blagajna že dve leti ni predložila blagajniške bilance. Dognalo se je iudi, da izkazuje stanje blagajne okrog 400 tisoč lir deficita, kljub temu, da ima okrog milijon lir mesečnih dohodkov Denutacija je izročila komisarju memorial, v katerem so opisana vsa ta sumničenja in v kateri zahteva ravnateljstvo fašistovske organizacije, da imenuje vlada čemprej svojega zastopnika k okrajni bolniški blagajni. Dokler ,e tc ne zgodi, ostane okrajna bolniška blagajna zasedena po fašistovekih četah.« Današnji »II piecolo dclla T -i« poroča med drugim: »Cetaši, ki so zasedli okrajno bolniško blagajno, so dobili nalog, da morajo strogo molčati o vzrokih zasedbe. Fašisti so se ravnali točno po navodilih. — Okupacija se je izvršila, ne da bi prišlo do incidentov. Vzdržuje se stroga disciplina in izboreu red.« Kaj Je storila oblast? Fašiste pusti lepo pri miru. Se na misel ji ne pride, da bi razgnala nasilno fašistovsko drhal in posegla sama vmes s svojimi silami. Ali ne bi lahko takoj zasedla policija omenjeno bolniško blagajno, ako Je oblast uverjena, da poslovanje bolniške blagajne ni v redn0 Oblast je samo alarmirala policijo, da čuva fašiste; alarmirala je kavalerijo, ki Je koncentrirana po zakotnih trgih, da prepreči morebitne demonstracije. Z desetino teh alarmiranih sil bi lahko zasedla policija vse bolniške blagajne. Vendar se ji zdi, da je pač bolje tako. Od dne do dne Je bolj razvidno, kako se oblasti brezpogojno pokore fašistov-skim odborom in kako od dne do dne bolj postajata fašizem in vlada eno in isto. Kakor vse kaže, bodo ime’i fašisti v kratkem času vse v svojih rokah. Fašistovska moč raste od dne do dne. Revolucija, ki ]o napovedujejo fašisti, se gotovo izvrši, ako le fašisti hočejo. Italijanska vlada postaja igrača v fašistovskih rokah. Kakšna bo ta revolucija, mirna ali krvava, pokaže bližnja bodočnost. Za nas Slovence bo gotovo krvava! Drugovali nam bodo Nemci na Tirolskem. Kaj poreče k temu nemški narod v Avstriji in Nemčiji, ne vemo. Kaj storijo naši bratje onkraj meje? Anglija, Francija, Turčija, Grška, Jugoslavija, Romunska in Japonska. Po teh sklepih pariške konference se je prekinjena konferenca v Mudaniji zopet pričela in obstoji opravičeno upanje, da je sporazum v trenotku, ko se pišejo te vrstice, že podpisan. Turčija je s svojimi uspehi lahko zadovoljna in bo težko riskirala svoje dosedanje pridobitve s še nadaljnim nasprotovanjem proti zavezniškim velesilam, posebno, ker so lete izjavile, da pod nobenim pogojem ne bodo popuščale še nadalje. Grška pa je že pristala na turške in zavezniške zahteve, ker ji to na eni strani svetuje Venizelos, na drugi strani pa je proti pritisku zavezniških velesil brez močiFrancoski poslanik v Atenah je namreč kategorično zahteval od grške vlade, da pristane na sklepe pariške konference, in je za nasprotni slučaj zagrozil z ostrimi odredbami. Obenem je zahteval, da preneha Grčija takoj z nadaljnim pošiljanjem svojih čet na trakijsko mejo. Ker je na te zahteve očividno pristala tudi angleška vlada, ni preostalo Grčiji v resnici ničesar drugega, kot vdati se v svojo usodo. Tako stoje sedaj razmere v orient-skem vprašanju. Kako pa se je pri tem pokazalo medsebojno razmerje med Anglijo in Francijo, ki tvorita jedro velike antante, o tem pa spregovorimo drugič. Politične vesti Po pariški konferenci. Pariška konferenca, katera se je vršila prejšno soboto, je končala s kompromisom med angleško in francosko politiko. Toda ta kompromis je samo formalnega značaja in v resnici pomc-njajo sklepi te zadnje pariške konference o položaju na orientu odločno politično zmago turške oziroma francoske politike. Zavezniki so sprejeli vse zahteve, katere so stavili Turki na konferenci v Mudaniji in radi katerih se je ta konferenca razbila. Kakor bo našim čitateljem znano, so zavezniške sile pristale že 23. septembra na to, da morajo Grki Izprazniti Trakijo in da pride ta dežela nazaj pod turško suvereniteto. Toda to naj bi se zgodilo šele po sklepu mirovne pogodbe. Turki na to niso pristali, temveč so vztrajali na svoji zahtevi po takojšnji izpraznitvi Trakije od strani Grkov in vzpostave turške suverenosti. Na te zahteve Je sedaj pariška konferenca — Anglija, Francija in Italija — tudi pri- stala. Revidirala je svoje sklepe od 23. septembra v tem smislu, da naj se izpraznitev Trakije izvede takoj in da zasede turško orožništvo Trakijo do Marice najkasneje po tridesetih dneh brez ozira na to, ali bo mirovna konferenca o vzhodnem vprašanju končala svoje delo ali ne. Na pariški konferenci se Je poleg tega določil tudi dnevni red za mirovno konferenco o orlentskem vprašanju. Vse delo na tej konferenci, ki naj se vrši v Skutariju, ki tvori nekako predmestje Carigrada na azijski strani, se Je razdelilo na dva dela. Najprej naj konferenca reši grško-turški spor, šele nato pa naj se pristopi k rešitvi orientske-ga problema kot takega, ki obstoji v glavnem v vprašanju morskih ožin. Temu drugemu delu konference bi prisostvovale tudi Črnomorske dr/rve, torej tudi Rusija, medtem ko bodo imele k prvemu delu konference pristop samo Kongres Jugoslovanske akademske zemljoradniške omladine. 5. in 6. t. m se je vršil v Zagrebu kongres jugosl. akad. zemljoradniške omladine. Na kongresu so bile zastopane zemljoradniški akademski klubi Beograda, Zagreba in Subotice. Praški akademiki niso mogli vsled gmotnih težkoč pravočasno prispeti. Na kongresu so razpravljali o načelnih vprašanjih zemljoradniškega akademskega pokre-ta ter o razmerju do zemljoradniške stranke in omladine na selu. V debatah so ti omladinci naglaševali, da je po-kret poklican graditi ideološke temelje zemljoradništva in vzgajati mlade, borbene in dozorele pijonirje zemljoradniškega političnega in gospodarsko-ku!-turnega gibanja. Zemljorad. omladi-na naj tudi iz akademskega stališča kritizira pojave v stranki. Drugi dan se je osnoval savez zemljoradniške akademske omladine in se je volila centralna uprava. Iz kongresa so ti omladinci poslali stranki pozdrav, kjer pravijo, da naj se strankina borbenost pojača in da naj se vrste pristašev še bolj strnejo. Kongres Je obsodil krvava zasledovanja zemljoradnikov v Dalmaciji. Nadalje je ostro obsodil fašistovsko nasilje, katero imenuje zločinsko akcijo neodgovornih elementov, ki zavestno ali nezavestno ruši pravni red v državi in s tem same temelje državnega in narodnega edinstva. Nato je kongres obravnaval savezna pravila in taktiko zemljoradniškega akademskega pokreta. 6. t. m. popoldne so se kongresne razprave zaključile s tem, da je odšla deputacija zemljoradniških akademikov na Markov trg in položila venec svežega cvetja na mesto, kjer je pred 3 stoletji pod rabeljskim mečem padel seljaški mučenik Matija Gubec. Nova muslimanska stranka. Značilno je, da se obstoječa muslimanska stranka, ki Ima v Bosni in Hercegovini gros svojih pristašev, ni mogla nikdar razširiti na muslimane Stare Srbije in Makedonije. To izhaja iz tega, ker so se muslimani v Bosni začeli politično in versko organizirati šele po avstrijski okupaciji, ki jih je desetletia ločila od sovernikov v Stari Srbiji in Makedoniji. Po ujedinjenju se tesnejši stiki niso uresničili, predvsem vsled o-sebnih nesoglasij in ker bosanske muslimanske organizacije niso razširile svoje propagande v zadostni meri na te južne pokrajine. Sedaj prihaja vest, da se je v Južni Srbiji in Makedoniji osnovala posebna muslimanska politična stranka, ki se bo v prvi vrsti posvetila ekonomskim, upravnim in naci-onalnokultumim interesom teh pokrajin. K njej pristopajo tudi radikali, kakor demokrati. Iz česar sklepamo, da bo nova stranka branila predvsem na cionalne in prosvetne interese ter šele sekundarno verske. „Tudi“ razlog, da vlada ne demisijonira. Neki beogradski dnevnik poroča, da Je kralj baje izrazil željo, da sedanja vlada reši afero princa Gjorgja, ker Je \ celo zadevo posvečena in da zato vlada ne bo v stanu tako hitro demisi-jonirati. Take in slične vesti dobro o-značujejo politično moralo, ki vlada v Beogradu. Ali pravzaprav one so verne slike parlamentarne in demokratične zavesti naših gospodov ministrov. — Njih se volja naroda ne tičel Kaj če somborski zbor radikalcev zahteva prelom koalicije, če -Davidovič pripravlja sporazum s Hrvati torej rešitev bitnega vprašanje naše notranje politike, kaj če je parlamentarna situacija klavema, ker deluje v narodni skupščini samo 15'1 poslancev od 450 izvoljenih, itd. Njim gre samo za vlado, za vladanje, za ministrovanje in osebni napuh. Samo taki nagibi so v stanu zavlačevati nujno vladno krizo iz motiva, ker zadeva princa Gjorgja še ni rešena. Zadevo pa so ti žalostni junaki sami skuhali, oni so jo tako nesrečno napeljali, da jo sedaj lahko izrabljajo za nadaljni obstanek na vlasti. Kralju pa gotovo ni do tega, da si ohranja današnjo vlado z zadevo princa Gjorgja, hoče pa, da ministri sami zavžijejo klopotec, Jd so ga zlegli. Gospodarstvo. Bosanska produkcija, blagovni promet in investicijski kredit. Bosna Je že od nekdaj znana po svojih naravnih bogastvih, posebno znani so premogovniki Kreka, Majevica, Zenica, Kakanj in Breza. Njihova kvaliteta se stopnjuje od vseh vrst rjavega pa do osemtisoč-kaloričnega črnega premoga. Velikega gospodarskega pomena so nadalje ležišča kamene soli v okolici Kreke in Tuzle in nahajališče si-derita v Varešu. Velik sloves uživa Lju- bijski železni rudnik, ki pa mora vsled pomanjkanja tehničnih naprav, plavžev, livarne itd., izvažati svoje produkte v tujino. Vse to naravno bogastvo bi moralo odločilno vplivati na razvoj bosanske industrije, na zmanjšanje uvoza surovin in s tem na sanacijo naše valute. Industrijska podjetja, zlasti livarne, plavži, visoke peči bi se morala takoj po prevratu razširiti. To pa se ni zgodilo. Produkcija surovin se istotako ni dvignila in večina rudarskih obratov ne producira niti toliko, kakor Pr vojno. Oglejmo si n. pr. statistiko letne produkcije enega najstarejših premog kopov. Leta 1892. se je izvozilo iz Pre‘ mogokopa v Zenici 143.000 Q premo£^» leta 1902. pa 1 ?98.000 q; v 10 letu je torej produkcija narastla na desetkratno. Od leta 1902. do 1912. znaša produkcijski prirastek le še 669.000 vsakem kolodvoru opaziš uniformirano menažerijo vseh mogočih eksotičnih plemen, le častniki in del podčastnikov je francoskih. Renegatstvo in »oportunost« vendarle ni tipičen slovenski pojav, kajti tudi po tehle zasedenih nemških mestih in mestecih vidiš danes že vse polno francoskih napisov ,pod katerimi so se bleščali še včeraj nemški. Tudi ženske so povsod internacionalno ter in-terkonfesialno blago... Po bliskavo drvi brzovlak preko br-dovite, na pol kmetiške, na pol industrijske Bavarske proti Monakovem. Zdi se mi, da mi je ta pokrajina s temi obrazi bnžja in ljubša, kot pa monatona sevemonemška ravnina. In po teh br-dih se solnčijo prijazne vasice, kakor tamle doli po dolenjskem gričevju ali štajerskih goricah. Ne, ne, monakov-sko-berlinski konflikt ima vse globlje korenine, to ni zgolj konflikt med socialistično ln konservativno orientacijo, kakor tudi ni zgolj slučaj, da je severna Nemčija protestantovska, tale Bavarska pa katoliška. Južnonemško vprašanje bo obstojalo toliko časa, dokler ne bo izenačen tudi ta teren, izenačena klima itd. itd., torej do... Pozno zvečer se pripeljem v Mo-nakovo. Stanovanjsko vprašanje posto-ji povsod po vsaki vojni, zato dobim prenočišče šele po dolgem trudu pri starem zakinskem Daru. Mož ne more preživljati družine s ničlo penzijo. zato hodi ponoči stražit na monakovs sejem, žena pa preži ob večernih vl kih, da odda če* noč njegovo posl**^ in tako se živi. Toliko lepega In prijetnega libi -muusjiu »aia <I)revodnikov ne bilo, ki te zaba-W\niS sv°ilm naravnost klasičnim zadnjem bi moral človek obupati (to * nič čudnega ni, če se v Nem-®rav nič ne navdušujejo za »ujedi-s temile avstrijskimi brati. —-1°’ ^av> soliden in sposoben Ne-. bistlnktivno čuti inferiornost svojih *toW-ftVskih sonarodnjakov, ki so igrali vlogo zajedalcev in živeli na *ato Tlenem^{*b avstrijskih narodov, Se ne more navdušiti za to, da bi lj*j,e Sedajle po strašnih udarcih izgub-Šh * v°lne še par milijonov nikdar si-Av*rijcev. « '' v^ec je za nami in nehote si člo-tl9(, .e zopet zaželi stopiti na domača Žrtvn narn i°» bvala Bogu, stražijo po-^ ^ni Wranglovci, kajti domačemu tva žal nimamo. Pa vkljub te-kor’ aa te vdarijo tile Wranglovci ka-vLk?l0.m po glavi in te spomnijo ko 0VrtS0 Čudno, čudno sedanjost, jo taco Srca zopet pozdraviš tole zemlji-v katero tako globoko diti, da so taiste pretirane, ako primerjamo cene cigar s cenami drugih naših pridelkov in izdelkov. Cigara se je v primeri s predvojno ceno podražila približno petdesetkrat, dočim so se drugi naši izdelki in pridelki podražili sto in še večkrat. Pomisliti je treba še to, da je država primorana surovine za cigare kupovati izključno v inozemstvu (Holandija). Ker se je o tem težko prepričati, če je resnica, da primanjkuje na deželi cigar, bilo bi umestno, da bi kadilci o tem v časopisju razvili debato in pozvali merodajne oblasti, da se temu nedostatku odpomore. Kajti le s tem bi se na eni strani zadovoljilo kadilce, na drugi pa pomoglo revnim delavkam, ki so službo zgubile, do kruha, — Tepeni kritik. V Zagrebu je pretepel v torek popoldne pred gledališko kavarno igralec Tito Strozzi časnikarja Branislava Mičiča, vsled neke neugodne kritike. Ta čudni protest proti neugodni kritiki se bo zaključil pred zagrebško policijo. — Zakon za preskrbo cenih stanovanj. Kakor se čuje, je izgotovilo ministrstvo za socijalno skrbstvo osnutek zakona za preskrbitev prebivalstva s cenenimi stanovanji. — Dotična oseba, ki je v soboto, dne 7. okt, L 1. na vinski trgatvi Svobode v društvenem domu odnesla pomotoma ali namenoma iz meščanske sobice (BurgerstOberl) črn plišast klobuk, je bila spoznana ter se poživlja, da odda istega o izogib kazenske ovadbe, v gostilni »Društveni dom« v Ptuju pri natakarici. — Mokronog brez tobaka. Trafikanti v Mokronogu so že dva dni čisto »suhi«. V celem Mokronogu ni dobiti niti cigaret, niti smotk. Ubogi tobakarji! — »Slovenka.« Z novim letom bo začel izhajati v Trstu nov ženski list z imenom »Slovenka«. List bo posvečen povečini ženskim vprašanjem. — Trgovina z dekleti. Božo Cirovič in Anka Ilič sta nedavno odvedla iz Zagreba neko mladoletno deklico v Karlovec in jo spravila v javno hišo. Za nagrado sta dobila 300 Din. Policija je ugotovila, da se oba obrtoma pečata s tem poslom ter ju je izročila sodišču. _ Ne želi žene svojega bližnjega! V Budapešti se je poročil neki Piši z ženo svojega brata trgovca. Ta pa je pred par dnevi ustrelil bratovo ženo in nato Še sebe. Poskus posilstva. Na sejmišču v Zagrebu je začul službujoči detektiv klicanje neke ženske na pomoč. Ko je prihitel na lice mesta, je opazil bežečo žensko in nekega moškega, ki jo je zasledoval. Naenkrat se je ženska zgrudila. Ko je detektiv pomagal ženski, ie zasledovalec ušel, aretirana pa sta bila dva druga moška, ki sta v družbi pobeglega hotela žensko posiliti. Nasilneža so izročili sodišču. — Surovost. Na Zidanem mostu sta pretečeno nedeljo v pozni nočni uri dva neznana suroveža napadla nekega poštnega uradnika in ga pretepla s pali-cami. — Nesreča s pištolo. V Andrejev-cih v Prekmurju se je delavcu Jožefu Mikuli po nesreči sprožila pištola in strel ga je zadel v levo koleno. Oddan je v bolnico. — Zastruptjenje s strihninom. V Sarajevu je izmaknil Djordje Petrovič, sluga v gozdarskem oddelku pokrajinske uprave dve posodi strihnina in ga zavžil. Našli so mrtvega; vzrok samomora ni znan. — Smrtna nesreča. V Vevčah se je v hiši mesarja Franca Resmana udrl strop in zasul pod seboj 75 letno starko Marijo Benčina, ki je vsled poškodb umrla v bolnici. — Smrt na vešalth. Izdajalca Spl-ro Sazdevič in Ivan Kara Jankovič, ki sta med vojno vstopila med bolgarske komitaše in izdajala nedolžne Srbe, sta bila pred par dnevi v Leskovcu obešena. — Življenja se je naveličala delavka Agneza Franka in je v torek popoldne izpila v samomorilnem namenu strup. Vzrok poizkušenega samomora so bila različna sumničenja njenih sorodnikov, ki jih je moralo dekle prenašati vsled svojega razmerja ž nekim mladim mo-žem. poskušen samomor. V torek se je skušal usmrtiti vodja topčiderske e-konomije Milan Trdkovič. Poškodoval se je z večimi streli, vendar je upanje, da okreva. — Smrt na sodniji. Pred nekaj dnevi je čakal 551etni kmetovalec Dušan Gavrilov v predsobi novosadskega sodišča, da bo zaslišan kot priča. Ko so ga poklicali v raz?ravno dvorano, se ie nenadoma zgrudil in umrL Zadeja ga je kap. — Vlom in tatvina. V prodajalno Delavskega konsumnega društva v Tržiču so dne 27. septembra vlomili neznani tatovi in sicer na ta način, da so prekopali steno. Odnesli so za približno 50.000 kron raznega blaga in izginili brez sledu. — Žrtev povodnji Pretečeno soboto so po nekaterih vaseh nad Tržičem razsajali hudi nalivi. Voda je izstopila iz svojih strug in uničila več gospodarskih poslopij. Pri tem sta našla smrt v valovih Jernej Štrekelj iz Slapa pri Tržiču in njegov tovariš, po rodu Štajerc. Trupli utopljencev so našli in potegnili iz vode drugi dan. — Ogromen požar v Ameriki. V okolici Severno Ontarioškega jezera je izbruhnil požar, ki se je razširil v daljavi preko 80 km. Uničeno ie neko mesto, srebrne mine v Cobalu in veliko število vasi. Požar je zahteval okoli 700 smrtnih žrtev; brez strehe je preko 80.00 ljudi — Ce se išče dolarje... V Zagrebu je že dalj časa odpiral pisma poštni sluga Silvester Turjak z namenom, da bi pobiral iz njih amerikanske dolarje. Pred kratkim pa so zasačili njegovo početje in ga oddali sodišča. — Tatvina v vlaku. Na progi Zidani most—Maribor je dne 8. t m. neznan uzmovič ukradel v vlaku Davorinu Vugrincu iz Koprivnice 30.000 kron. — Usoda priporočenega pisma. Nekemu uzmoviču se je tako dopadlo priporočeno pismo F.ksportne banke v Beogradu, poslano na Dunaj, da je je odprl in izmeknll iz njega Ček za 1200 dolarjev. — Tatinski kraljev kuhar. V Budapešti so obsodili radi večjih tatvin Jožefa Cžika, bivšega kuharja kralja Karla. — Senator MntvoJ Hajdinjak ie imenovan za ravnatelja mestnega magistrata v Zagrebu. — Zgodovinski sveči. V samostanu Dečani v Srbiji se nahajati dve že skoraj okameneli sveči, ki jih je baje samostanu darovala carica Milica 1. 1390. Določila je, da jih sme zopet prižgati šele tisti, ki bo maščeval Kosovo. Te pravice se bo baje poslužil naš kralj Aleksander ob priliki kronanja. — Redukcija uradništva v Avstriji. V Avstriji nameravajo odpustiti mesečno 3 do 5000 uradnikov. Vsega uradništva bodo odpustili 50.000. — Ponarejeni rublji. Policija v Ki-jewu je izsledila pravcato delavnico za ponarejanje rubljev. Ponarejevalcem se je posrečilo spraviti v promet 180 tri-ljonov rubljev. — Obvezna vojaška služba v Rusiji. Sovjeti so sklenili, da morajo vsi moški med 20 in 40 letom zadostili vojaški dolžnosti, ki traja pri infanteriji In kavaleriji 18 mesecev, pri drugih četah 30 mesecev in pri mornarici 4 in pol leta. — Velika goba. V Praprošah pri Ljubnem je dobil Lovro Jeglič v tamkajšnjem gozdu 3 kg težko jedilno gobo. vlakom se vozi dnevno v Celje mnogo šolarjev, ki skoraj redno zamujajo poduk. Naj bi uprava južne železni ; uvedla večjo točnost v prihodu vlakdv. Mislimo, da Celje ni od Ljubljane tako oddaljeno, da bi morali jutranji vlaki imeti, kakor je dostikrat slučaj, tudi po eno uro zamude. Sadna razstava v Celju 21. do 24 oktoba t 1. Še enkrat opozarjamo vse sadjarske kroge na to prireditev, ki obeta lep uspeh za razvoj sadjarstva samega in tudi za trgovino s sadjem. Za priglaševanje je še čas do 16. t. m. Priglašeno blago mora biti v Celju najkasneje do 18. t. m. Zvečer. Računskih listkov CMD še ni najti po nekaterih celjskih gostilnah in kavarnah. Tudi vžigalice se ne dobe po vseh trgovinah. Zahtevajte povsod hs predmete v korist naši šolski družbi. Celjska plinarna je minule dni končno pričela obratovati po sistemu prof. Stracke. Plinarno so temu primerni 'preuredili z novimi pečmi Pokrajina. Zimska Sezona v Rogaški Slatini. Dne 29. sept. zvečer je bil zadnji koncert zdraviliškega orkestra. Sezona je bila izvanredno bogata na prvovrstnih prireditvah. Ker v današnjih razmerah ni vsakomur mogoče zdraviti se v veliki sezona v svetovnoznani Rogaški Slatini se je uprava zdravilišča odločila, da poskusi z nekako zimsko sezono, da se omogoči lečenje tudi onim, ki sicer ne utegnejo obiskati zdravilišča. Hotela Pošta in Solnce ostaneta poleg domačih gostiln itak odprta tudi pozimi Letos pa bo tudi otvorjena znana Švicarija. V sobe Ljubljanskega doma se postavijo peči In se poskrbi za vse udobnosti in bodo predvsem na razpolago tudi kope-IjL — Zima je v Slatini običajno Izredno mila, prehodi na vse strani so prijetni in colnčni. Tudi prilike za sankanje in ostali šport ne bo manjkalo. Upati le, da se že letos zbere v naši Slatini lepa družba in da se razvije to prisrčno in* timno zimsko kopališko življenje. LiuhSJana. = Koncert ge. Zdenke Greguriče- ve se bo vršil s 50 odstotki v dobrodelne namene. Pričakujemo tora], da bo naša publika polnoštevilno posetila to prireditev, ki obeta tudi v umetniškem oziru biti na višku. = Aretiran potepuh. Policija je v ponedeljek aretirala 17 let starega potepuha Matka Rasbergerja, ki je nekemu prodajalcu sladoleda ukradel 500 kron. Rasberger, če tudi še mlad, ima že mnogo tatvin na svoji vesti = Cirkus »Drina«. Spored za danes 12. oktobra: Odločilna borba do prvega rezultata Tom Sajer (J. Amerika) — Popovič (Trst). Stokič (Beograd) — Semič (Dalmacija). Amerikanski ’ eč in keč: Effendi (Grška) — Don Rossano (Madrid). Amerikanski boks: De Marko Petri Otalija) —- Sturman (CehoslJ. Popoldne ob 4. uri se vrši posebna predstava za dijaštvo ob znižanih cenah. = Kino Tivoli predvaja od 12. do 15. oktobra kriminalno, zelo napeto dramo v šestih dejanjih »Žarki smrti«. V glavnih vlogah Eva May, Alfonz Fryland in Svetozar Petrovič. Celie. Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek 9. okt. je na našem ljudskem vseučilišču predaval primarij gosp. d.. Steinfelser »o sestavi človeškega telesa«. Gospod predavatelj Je poslušalcem razlagal, s kakšnih snovi in delov je človeško telo sestavljeno. Svoja vseskozi zanimiva izvajanja je pojasnjeval s slikami in raznimi učili iz somatologije ki so za pojasnjenje takega predavanja potrebna Prihodnje predavanje bo v ponedeljek 23. okt. Predava gosp. nadučitelj Bizjak »o sistemu številk«. To predavanje se bo nanašalo na lansko njegovo predavanje »Potovanje po nebu« in bo tudi zelo zanimivo. Zamude vlakov so pri nas postale že nekaj običajnega. Neredno in skoro s vsakdanjo zamudo pa prihaja v Celie jutranji ljubljanski osebni vlak. S tem Dramatični odsek Sokola Moste priredi v nedeljo, dne 15. t. m. veseloigro v treh dejanjih »V Ljubljano jo dajmo«. K obilni udeležbi vabi odbor. Gledališče in glasba. Opera. V torek zvečer smo poslušali Puccinijev »Triptychon«, zanimivo delo, o katerem smo povodom njegove uprizoritve v lanski sezoni obširno poročali. Z nezmanjšano silo je učinkovala prelestna, v »Sestri Angeliki« poezije, v Gianni Schichhi pa humorja polna sladka, melodijozna Puccinijeva glasba. V glavnih vlogah sestre Angelike sta dominirala gdčna Zikova in g. Levar. Predstava zasluži priznanje in opetova-ne ponovitve. Spored koncerta pevskega zbora Glasbene Matice v ponedeljek dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Union: 1. Lajovic: Bolest kovač, Pomladanski spev. 2. Dev: Svatba na poljani; Kimovec: Izgubljeni cvet. 3. Korn-gold: Pesem Pierota iz opere »Mrtvo mesto«. 4. Adamič: V snegu; Če ti ne boš moj, ne maram tebe. 5. \Volf: Spev Weylin, Michl: Pevcu, Hermann: Trije popotniki, samospevi g. Betetta, na klavirju spremlja gospa Dana Golia. 6. Hatze: Oj Lazare in Cergo moja čergi-ce, ter Andel: Anko Ančice, hrvatske narodne pesmi. 7. Mokranjac: Kozar, Binički: Divna noči Mokranjac: Ruko-vet srbskih narodnih pesmi — Predprodaja vstopne! v pisarni Glasbene Matice in na večer koncerta pri koncertni blagajni Koncert »Llubijane«. Med pevska društva, ki redno delujejo in ki streme za napredkom prištevamo brezdvoma glasbeno društvo »Ljubljana«, ki je v pondeljek z.večer priredilo v Unionu prvi zborovski koncert v letošnji sezoni Po vzporedu, (ki je propagiral izvajanje večinoma novih, deloma še neizvajanih zborov) sodeč, smo pričakovali da bo občinstvo posetflo prireditev v velikem številu, kar se žal ni zgodilo in so zlasti po dvorani žalostno zevale cele vrste praznih sedežev. In to ni bila za izvajajoče nikaka vzpodbuda ter se je prvemu delu koncerta očitno poznalo, da je zbor, ki se je morda tedne in tedne vztrajno in z veseljem pripravljal za nastop nekoliko dizgustiran. Pa. tudi akustika je pri prazni dvorani slaba, tembolj če ne nastopa številen in močan zbor. Pevski zbor »Ljubljane« sestoja povečini iz mladih pevcev in pevk, pevskih veteranov smo v njem opazili le Straa 1 malo. Glasovno so drugi basi najboljši četudi včasih rezki; soprani so z malimi izjemami nesigurni in radi distonira-jo, alt ni posebno izrazit, tenor skoro šibek. V splošnem je imela »Ljubljana« pred dvemi leti kvantitativno in kvalitativno boljši zbor kot danes. ^Katero društvo pa ima sploh stalen zbor. Pn vsakoletnem menjavanju pevcev in pevk je v vsakem pevskem društvu križ in napredka kot si ga želi pevovodja pri takih razmerah ni mogoče doseči Vsekakor »Ljubljana« pod vodstvom agilnega in požrtvovalnega pevovodje g prof. Bajuka neumorno dela ne samo na reprodukciji novih pesmi še več na organizaciji v »Pevski zvezi« včlanjenih društev, ki si lahko vzamejo »Ljubljano« za lep vzgled. Na pondeljkovem koncertu je zbor »Ljubljane« brezdvoma najboljše zapel dr. Kimovčevo »Zvonovi pritrkavajo«, P. H. Sattnerjevo »Saška kodrolaska« in Devovo harmonizacijo narodne »Njega ni.« Radovedni smo bili na St. Pre-mrlovega »Medveda z medom« že zato, ker nam Lajovčev zbor na isto besedi* lo zveni po ušesih. Pa ni bilo nobenega pravega vtisa. Zanimivo je le, kako dva skladatelja pojmujeta eno in isto pesem. Premrlova skladb je dosti težka, gotovo težja kot Lajovčeva, pa je zvenela — morda baš radi slabe akustike — v napol prazni dvorani — nekam medlo, da ni bilo mogoče razbrati na prvi hip njenih harmoničnih zanimivosti. Ko izide v tisku, bo to lažje. Premrlo vo »Pesem žrjavov« so odpeli s potrebnim ognjem, dasi je pri nji in pri km« sni, večerno razpoloženje dihajoči Ada« mičevi Večerni motilo padanje zbora, — V drugem delu vzporeda so zanimala jugoslovanske narodne pesmi ter kovaška narodna »Teče voda za sikal*« z lepim vpletenim sopranskim a?lQBl katerega je pohvalno odpela ga. prol, Bajukova. Pesmica je občinstvu tako ugajala, da jo je moral zbor ponoviti 1*0 dosedanjih nastopih »Ljubljane« aoda^ menimo, da ima zbor s svojim predsednikom in pevovodjo na čelu rtsno voljo za smotreno delo in mu le želimo da hodi po začrtani poti tudi v bodoč* Slab obisk koncerta naj ga ne oplaši zanimanje za petje raste v Ljubljani Žal bolj v oštarijah kot v koncertni dvom* ni. Prej ali slej pa se bo to tudi izpra-menilo. — »Ljubljana« vrši svojo narodno in kulturno dolžnost Kronist mora to zabeležiti. —O-- Dr. Anton Schwab, znani slovenski skladatelj se je izjavil o gospe] Zdenki Gregurič, ki priredi v petek dne 13. ok* tobra svoj koncert v Ljubljani sledeče: Gospo Gregurič z mirno vestjo priporočam kot prvovrstno koncertno to operno pevko. Gospa razpolaga z izredno obsežnim glasom treh oktav, ki je vseskozi popolnoma izjednačen. Njen visoki c Je še popolnoma zmožen modulacije. V koloraturah pa doseže gospa še par glasov višje. V nižini zveni njea glas močno in polno, kakor da bi bOa altisika. Njeno šolanje pri profesorju Forstenu je popolnoma dovršeno, tatu je glas vseskozi brezhiben, Čist ter topega in zelo prijetnega timbra. Naštudirano ima velik del svetovne in posebej še jugoslovanske literature ter mnogo dramatičnih oper. Do sedaj je povaod! še nastopila z jako lepimi uspehi ter v popolno zadovoljstvo kritike in občinstva. Koncert se vrši v petek 13. t. m. v Filahrmonični dvorani ob 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic v pisani Glasbene Matice. Koncert g. Zdenke Gregoričeve, tovrstne koncertne in operne pevke se vrši v petek zvečer v dvorani Filluuv monične družbe. Dasi koncertov v teh dneh kar mrgoli se nadejamo, da bo naše občinstvo uvaževalo koncertni nastop g. Greguričeve z mnogoštevilnim obiskom. DL del Adamičevih 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (mešani zbori) izide v par dneh. Cena zvezku 12 : x m Stran 4. JUGOSLAVIJA*, 12. oktobra 1922. trev: Z3S L PABORLAUs Zločin v Orcivalu. (Dalje.) »Ne uide mi, samo da vem « »Molči, ko slišiš, da še govorim 1 Po vsej' priliki pojde k tapetniku Rechu; a izključeno ni, da se motim. Nemara 3e da zapeljati na kako postajo in skoči v prvi vlak. V takem slučaju stopi v isti voz ter mu ostani za petami kamorkoli pojde;, kakor hitro moreš, mi brzojavi.« »Da, gospod Lecoq; a če naj se peljem z vlakom —* »Aha! Denarja nimaš?« »Skoro nič.« ~ *Nu,« — gospod Lecoq je segle v svojo listnico, — »evo n bankovca za petsto frankov. S to vsoto se lehko pelješ Okrog sveta. Ali ti je vse jasno?« »Oprostite... kaj naj storim, ako se vrne gospod Wilson naravnost domov?« »Daj, da ti povem. Ako pojde domov, se vrneš tik za njim; ko se ustavi njegov voz pred dvorcem, zažvižgaš dvakrat na vso moč, nato me počakaš na ulici. Svojega izvoščka ne odslovi, da ga posodiš temu gospodu, ako bi ga potreboval.« »Prav!« je rekel Palot in odhitel. Oče Plantat in detektiv Sta se jela počasi izprehajati po prehodu, zavijaje se v tisto resnobno molčanje, ki ga opažamo v odločilnem trenutku vsake visoke igre. Nato pa se je gospod Lecoq mahoma zdrznil, opazivši •vojega človeka na koncu prehoda. Njegova nestrpnost je bila tolikšna, da mu je stekel naproti: »Nu?« »Žival je vzdignjena, gospod načelnik, in Palot jo sledL« »Peš ali z vozom?« »Z vozom.« £ »Dobro. Vrni se k tovarišem in reci, naj bodo pripravljeni.« Gospodu je šlo vse po Želji. Ko pa se je zmagoslavno ozri na očeta Plantata ga je iznenadila prepadenost sodnikovega obličja. »Ali vam je slabo ?« je vprašal ves v skrbeh. »Ne, gospod Lecoq, a petdeset pet let mi je, in v tej sta-icsti so razburjenja dostikrat smrtonosna. V trenutku, ko se bliža uresničenje mojih želja, trepečem in omagujem, ker čutim, da bi bilo razočaranje moja smrt. Bojim se — da, bojim se... Oh, da mi ne bi bilo treba iti z vami!« »Vaša prisotnost, gospod mirovni sodnik, je neizogibno potrebna. Brez vaše pomoči ne morem ničesar,« »Čemu vam bom?« ■■ »Vaša naloga je rešitev gospodične Laurence.« *■; Ta beseda je vrnila staremu gospodu vsaj nekaj močL »Ce je tako, naj bo!...« je rekel z odločnejšim glasom. Že je krenii proti ulici, ko ga je ustavil gospod Lecoq. »Ne še,« je dejal, »ne še zdaj; točnost vseh gibanj je predpogoj zmage v sleherni bitki. Vsak najmanjši pogrešek lahko povzroči klavrno izjalovljenje mojega načrta in me prisili aretirati zločinca ter ga izročiti pravici. Treba nama je deset minut razgovora z gospodično Laurence, a ne dosti več, in neizogibna nujnost je, da nas pri tem pomenku nenadoma zmoti vrnitev grofa Trčmorelskega. Računajva tedaj! Lopov potrebuje pol ure, da dospe k Rechu, kjer ne najde nikogar; pol ure, da se vrne; za razne zamude recimo četrt ure; to je vsega skupaj uro in četrt. Še štirideset minut morava potrpeti.« Oče Plantat ni rekel ničesar, toda Lecoq je videl, da se ne bo več držal na nogah; preveč so ga izmučili napori in razburjenja današnjega dne, preveč je tudi oslabel, ker že od snoči ni jedel. Zato ga je potegnil v bližnjo kavarno in ga primoral, da je zaužil kozarec vina s prepečencem. Čuteč, da bi le trpinčil siromaka, če bi ga izkušal zaplesti v razgovor, je vzel nato časopis in se poglobil v »inozemske vesti« . . . Ura je udarila devet. Gospod Lecoq je položil časopis na mizo. »Pojdiva,« je velel. Oče Plantat mu je sledil uee Plantat mu je sieuu z nekoliko sp°čite]Šim_kofakd^ V spremstvu Jodovega oddelka sta kmalu dospela preu Mr. Wilsona, _ _. , »Vi,* je dejal Lecoq svojim agentom, »čakajte vstopite šele, če vas pokličem; vrata ostanejo odprta.« ^ Kakor hitro je pozvonil, se je oglasil zapah, uet ^ oče Plantat sta stopila v vežo. Vratar je stal na svojem P*"* »Je ii gospod Wilson doma?« je vprašal Lecod,-t»Ni ga.« .• ' „ »Potem bi govoril z gospo.« - »Tudi nje ni doma.« . »Imenitno! Ker pa moram nujno govoriti ž njo, sam pogledat.« Vratar mu je hotel zastaviti pot, ko pa je Lecoq svoje ljudi, je brž uvidel, s kom ima posla In utihnil Policijski agent je nato postavil šest mož na dvorišče, . da jih je bilo dobro videti iz prvega nadstropja. Ostalini^ ukazal, naj se razporedijo po nasprotnem pločniku in kar vidno opazujejo hišo. Po teh ukrepih se je vrnil k vratarju. Ji »Pazi, prijatelj,« mu je velel. »Kadar se vrne tvoj dar domov, ne drzni se mu povedati, da je hiša obkoljen s da sva midva zgoraj; vsaka najmanjša besedica bi spra tvojo glavo v nevarnost. . . .« valni stroji „Gritzneris v vseh opremah materijal predvojni cene najnižje edino le pri losip Feteiincu Ljubljana, Sv. Petra nasip it.?. Pouk v vezenju brezplačen f Istotam igle, olja. vse nadomestne dele za vse slstame itvainln strojev in koles. — Potrebščine za ilvllje. krojača, čevljarja, brivce, sedlarja, toaletno modno blago, srajca, kravata, ščetka, palica. Galanterija, gumbi, na veliko in maloi Nalnlile cene! Totna postrežba! Išče se lokal v Ljubljani primeren za kako trgovino, na razmeroma prometnem kraju. Ponudbe pod „lokal“ na upravo lista. Cailca tega delikatnega fikera ja • nepopisen užitek 1 Priporočamo: Cognac Dalmatia Medicinal In druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe. Pna dalmatinska odlikovana parna destilacija V. mORPURGO, SPLIT Zastopnik: Adolf Mn, Ljubljana, Bsethounora ulica 9. ••••i •* I I © Zvezna tiskarna in knjigarna V UUBL3ANI - Wolfova ulica štev. 1. Poštni predal 74. ;; :: :: ;; s Telefon 359. -Ut Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporoča« Zahtevajte proračun! Točna postrežba! ••••i ••• Opekarski z dolgoletno prakso, 'popolnoma verziran v izdelavi in v obratovanju s pečmi se išče za večjo tovarno v Sloveniji. Nastop s 1. januarjem /. 1923. Ponudbe s prepisi spričeval pod „Stalno meslo“ na upr. lista. Eksporterji, poslužujte se pri pošiljatvah v Švico ter preko Svlc§, v Francijo, Anglijo, kakor tudi v prekomorske država internacijonalne tvrdke John im Obersfcs S C1-, Banks Avstrijsko-Švicarska granica* Sprejme se vsakovrstne pošiljatve, izvršuje ocarinjen]® ter reekspedicijo na vse kraje sveta« Centrala: Basel. Podružnice: Zurich, St. Ballen, Ghiasso, Us, London- Zastopstva po vseh večjih mestih I - Hiiiii:uii»iiiniiili»»i»niiiiiiiiiiniiiiniiniiir.iiiijiiiiiiiiiniiiinii;iiiiniiiimjfwmnmninmimiiiinnnnnw^J Suhe gobe £L2 in humno kupuje Sbdif S Go., Ljubljana Wolfova ulica 12. imun Razno perilo za dame, gospode (n deco priporoča tvrdka A.&E. Skaberne Ljubljana. Mestni trg it 10. obstoječe iz treh oralov obdelane zemlje idr se proda, im Več se poizve pri Ivan Bvceii Teharje, pošta Store. Sprejmemo ki bi rtsr vaiai II* plavili in odgovorni urednik ^orko fakin. Izdaja »Jugoslov, no vinsko d. d.«. I za ©kraje in ceste na Per,*fr!ja 1 oglasiti se Je v upravi nases* | Usta med 3.-4. uro popoldne* 1 iiiiinimiiimiiinimiinimti imnninnmmiunnininF eeeeeeee ee eee**#* Thomas flall dop TRST, Piazza UniK [F % Direktni izvoz svinjske mastkslar,*rl in loja iz Združenih držav. ^ * Tiska »Zvezna tiskarna«