naš tednik LETO XXXVII. Številka 40 Cena 7,— šil. (15 din) Četrtek, 3. oktobra 1985 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Grebini: Južnokoroški trg Gre-binj je v nedeljo, 29. septembra doživel srhljiv ples nemškonacionali-stičnih in protislovenskih sil, ki so pod okriljem (beri častnim pokroviteljstvom) VVagner-ja, Knafla in Haiderja zahtevale ločene šole in uživale ob napadih na Dunaj (pač zvezno vlado), ministra Moritza, na koroške Slovence, zastopnike celovške univerze (Gstettnerja in Moserja), na ravnatelja celovške pedagoške akademije (Krainza), na profesorja Ringla in na vse, kar pač količkaj diši po enakopravnosti koroških Slovencev. Esesovsko geslo na praporju v Grebinju. vladal ie fanatizem! Posebne „časti“ pa je bil vreden grebinjski župnik Der-sula. Predsednik krajevnih brambovcev je namreč javno trdil, da Dersula ni hotel blagosloviti prapornih trakcev med prireditvijo, ki je bila namenjena 25 letnici krajevne brambovske zveze in 65 obletnici plebiscita. Razjarjena masa pičlih dvanajststo udeležencev je reagirala s klici „Pfui, Huuu...U!“ in celo „Landesverrater“. Domači brambovec pa je zamolčal glavni del resnice. Zamolčal je, da je Dersula bil pripravljen te trakce blagosloviti v cerkvi med mašo. Med prireditvijo pa je blagoslavljanje odklonil, ker je to bila politična manifestacija. Naš tednik je prosil generalnega vikarja krške škofije, dr. Karlheinza Frankla za pojasnilo in stališče. Generalni vikar je dejal, da je župnik Dersula ravnal prav in po splošni praksi v škofiji, da ima v nedeljo služba božja prednost. Ker v Grebinju je farna maša, bi te Evropa, samo pretveza za nemški imperializem. zastavice lahko blagoslovili med to službo božjo. Župnik Dersula svetega opravila ni zlorabljal v politične namene. V Grebinju se je znašlo pičlih dvanajststo udeležencev^ pa čeprav so prišli tudi iz Štajerske in celo iz Nemčije. Tistih nekaj mladincev pa je bilo možno na prste sešteti. Tudi domačinov je bilo bore malo. Kot smo izvedeli, jih je zaradi te prireditve precej ščipalo po trebuhu. No, koga pa pri teh geslih in tej sfanatizirani množici ne bi? Kako daleč so se politične stranke že spečale z nemško-nacionalneži in njihovimi pajdaši, je nedeljska prireditev ponovno potrdila. V takem vzdušju ni pričakovati pravične deželne rešitve v šolskem vprašanju, pa čeprav je Wa-gner obsodil parolo „nič kapitulacije pred Dunajem" in je prireditelje „kaznoval“ z nenavzočnostjo. In v soboto 9. oktobra na „freiheitskommersu“, ki ga (dalje na strani 2) PROTESTNA PRIREDITEV, v soboto, 5. lO. 1985, ob 19. uri na križišču FromillerstraBe-Kempfgasse (blizu WIFI-ja in finančnega urada) Beograjska mladinska filharmonija V Celovcu (stran 10) Politika Tednikov komentar PIŠE JOŽE VVAKOUNIG Dogodki pred 65 leti so eden najvažnejših mejnikov in premikov v naši narodni zgodovini. Izid koroškega plebiscita je pomenil, da ostanejo koroški Slovenci v sklopu države Avstrije, sanje o priključitvi k novoustanovljeni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, poznejši Jugoslaviji, so se razblinile v nič. Marsikdo je takrat v prvem obupu skoraj izgubil vero v prihodnost slovenstva na Koroškem. Saj smo bili takrat koroški Slovenci prvič po več stoletjih državno ločeni od večine slovenskega narodnega telesa. Prva svetovna vojska je razbila stari evropski red. vzdrži slehernega tujevrst-nega rasnega mešanja." Uresničitev rasističnega in uničevalnega programa nacistov se je končala maja 1945 z vojaškim porazom nacistične Nemčije; Hitler in nekateri njegovih so se s samomorom umaknili zemeljski pravici, večina je zbežala, ali pa se je potuhnila, nekaterim so sodili zavezniki v Nurnbergu. Duh nacizma je na žalost preživel Hitlerja in njegove ter vojaški poraz leta 1945. Ta zli duh si med drugim tudi lahko šteje med uspehe, da Avstrija še do danes ni uresničila določil iz Državne pogodbe iz leta 1955. Leta 1958 so koroškim Slo- Pozno še ni prepozno Ustvarila pa je tudi že kal drugi svetovni vojni. Usoden dan v tej zvezi je gotovo 27. februar 1925. Takrat je namreč Adolf Hitler z nekaterimi najzvestejšimi na novo ustanovil nacistično partijo. Istega leta je tudi izdal svojo knjigo „Mein Kampf", v kateri je že napovedal, kaj nameravajo on in njegovi napraviti, če bojo kdaj dobili oblast. 15. septembra' 1935 so nacisti na nurnberškem partijskem zborovanju razglasili svoja dva razvpita rasna zakona, tako imenovani zakon o rajhovskih državljanih in zakon v zaščito namške krvi in nemške časti. Preganjanje Judov je postalo zakonito. Nacisti sami so imenovali ta dva zakona rasna zakona: „Nurnberška rasna zakona sta temeljni steber nemške rasne zakonodaje. Nemškemu ljudstvu bosta, s tem da se lotevata rasnega problema državnopravno kakor tudi dednobiološko, zagotovila rasno moč, da vzredi „germansko ljudstvo nemške nacije", ki si ohrani svojo vrsto s tem, da se vencem ukradli obvezno dvojezično šolstvo. Leta 1970, ob 50-letnici koroškega plebiscita, je bil v „Ruf der Heimat", glasilu koroškega heimatdiensta, organizacije, ki si je upala na dan tudi šele po podpisu Avstrijske državne pogodbe, zapisan tisti zloglasni stavek o zadnji črti (Schtufi-strich). Vsakemu je bilo jasno, kam pes v Heimatdien-stovskem glasilu taco moli. Arthur Lemisch, koroški deželni glavar leta 1920, je po zmagovitem plebiscitu izjavil, da je samo za en človeški rod časa, da zapeljane pripeljejo nazaj h „koroš-tvu", da torej dokončno rešijo koroško vprašanje s tem, da Slovence ponemčijo. Gonja proti slovenščini v šoli in načrti, da jo iz šol čim bolj izrinejo, so del te zadnje črte. Vedno bolj predrzno bahanje raznih ustanov in oseb, ne samo starih, z rjavo preteklostjo in njenimi junaštvi, pa je drug zaskrbljiv pojav. Demokracija je sicer potrpežljiva, a če je preveč, se sama uniči. STRAN r\ ČETRTEK, STRAN r\ ČETRTEK, ________3- oktobra 1985 O 3. oktobra 1985 Politika Komers nemšbnacionalcev jg žalitev za našcdemokraciin „Komers svobodeki ga v soboto, 5. oktobra prirejajo v celovškem sejmišču razne nemškonacionalne in velenemške organizacije, kot koroški hajmatdinst, koroški brambovci, avstrijski turnerbund, in na katerega vabi celo N DP južnotirolskega terorista Burgerja, vse bolj razburja javnost. Posebna tarča očitkov in protestov pa so koroški politiki VVagner, Haider, Knafl in celovški župan Guggenberger, ki so nad to mračnjaško prireditvijo prevzeli častno pokroviteljstvo. Antifašistični komite je za soboto napovedal protestno prireditev in razne organizacije, med drugim tudi socialistična mladina Koroške so jo podprle. Pokroviteljstvo Grebinj: vladal je fanatizem! (nadaljevanje s 1. strani) propagira tudi NDP južnotirolskega terorista Burgerja, bo to pajdašenje doseglo nov višek. Splošne gonje govornikov proti dvojezični šoli se edinole grebinjski župan in okrajni šolski nadzornik Miklau nista udeležila. Vneto so delili tudi letake s sledečo vsebino: „ Koroška, Štajerska, Južna Tirolska so nemški jug v Evropi narodov"! Od organizatorjev oz. političnih govornikov se nihče ni distanciral od letaka oz. njegove vsebine. Od vsebine, ki ponovno potrjuje imperialističi nem-škonacionalni senj o „Drang nach dem Suden" in „Deutschland uber alles". Po tej logiki smo koroški in štajerski Slovenci ter Italijani in Ladinci na Južnem Tirolskem pač odveč oz. kvečjemu drobiž. Člani Komiteja v obrambo dvojezične šole so navzočim delili letake z geslom „Skupno za Koroško/Karnten" in jim tako hoteli pomagati, da bi spoznali politično tendenco prireditev, kot je bila nedeljska. A odgovor sta bila strast in psovanje. nad to prireditvijo so prevzeli predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser, predsednika socialistične mladine Avstrije in Koroške, Alfred Gu-senbauer in Peter Kaiser, pe-smar Sigi Maron, pisatelja Janko Messner in Peter Turini, podpredsednik socialistične mladine Koroške Herman Pop-prath, podpredsednik zveze socialističnih borcev za svobodo, Josef Hindels in vodja dokumentacijskega arhiva avstrijskega upora VVolfgang Neugenbauer ter predsednik Zveze koroških kacetnikov Josef Nischelvvitzer. Antifašistični delovni krožek „Sandino“ v Beljaku je častno pokroviteljstvo koroških politikov nad tem komersom orisal kot hudo nesramnost in žaljenje zavednega avstrijskega demokrata in atifašista. S tem so se koroški politiki odprto postavili na stran namškega nacionalizma in politične reakcije. V torek je Antifašistični ko- mite zavzel v tiskovni konferenci stališče h komersu in poudaril, da gre za praznovanje protiavstrijskih sil, ki poveličujejo vse, kar je nemško. In ni čudno, da bojo navzoče tudi skupine iz Štajerske in južne Tirolske, kajti podobna paralela je bila opazna že v Gre-binju. Komers je protiustaven in Ob začetku že osmega šolskega leta Glasbene šole je odbor razpravljal tudi o finančnem stanju te dvojezične glasbeno-vzgojne ustanove na Koroškem. Odborniki so v tem sklopu posvetili posebno pozornost izjavi deželnega finančnega referenta Fruhbauerja, da so na seji deželne vlade sklenili zvišanje kulturnega šilinga na raven, ki odgovarja in ustreza zahtevam deželne glasbene šole. Odbor Glasbene šole je zavzel sledeče stališče k tej izjavi: Žalostno je, da kljub kulturnemu šilingu, ki ga plačujejo vsi Korošci in kljub večkratnim prošnjem Glasbena šola ne dobi nobene deželne podpore, čeprav je namenjena prav zato je častno pokroviteljstvo tako sramotno. Kdor pa še vedno misli, da je komers neka „nedolžna zadevščina", mora najkasneje pri njegovem geslu postati pozoren: „Ko sovražnik vdre v deželo". Vsakomur je jasno, kdo je sovražnik, saj slavijo obletnice bojev za južne meje Koroške in južne Tirolske. glasbeni izobrazbi celotne koroške mladine. Odbor izjavlja, da je zapostavljanje Glasbene šole torej odrekanje deželne podpore, hudo kršenje principa enakopravnosti in enakosti. Da bo ta neenakopravnost čim prej odpravljena, se bo odbor skušal pogovarjati z deželnim glavarjem. V primeru pa, da tudi to ne bo nič koristilo, pa bo treba storiti druge korake. Glasbena šola deluje od leta 1975 po raznih dvojezičnih občinah in ima nad 200 šolarjev. Njeni šolarji so se pri raznih tekmovanjih zares dobro odrezali in njeni absolventi že študirajo na različnih visokih glasbenih šolah oz. celovškem konservatoriju. Nova Gota na obisku v Celovcu Že dvajset let imata Gelov Cev, nada|je predgednik koroš. in Nova Gorica prijateljske s ^ega deželnega zbora Schantl ke in ti se, kot sta povedala n zastopniki celovškega mest-ponedeljek župana GuQQe ega sveta. Razstave pa so se berger in Bašin, iz leta v beležili tudi predstavniki ni-krepijo. (iL^nnskega mesta Venlo, s Letos vigredi so Celovcyaterim je Celovec pobraten obiskali Novo Gorico, te ye 25 let. pa se eno najmlajših me' Oba župana sta poudarila Slovenije predstavlja v Cei^omen takih stikov in vezi v cu- hfStiLStoru Alpe-Jadran, kjer se V ponedeljek, 30. septerm' ukaj0 trije veliki evropski kul-je v celovški mestni hiši Durni in jezikovnj krogii sjo. odprta razstava Nove Go^ ^ski, romanski in german-ki so se je udeležili med d,.j *L gim zastopniki obeh osredrl ŽUpan Nove Gorice, Danilo organizacij koroških Slov asm, pa je v govoru poudari, posebno važen pomen, ki ga ima pri razvijanju takih in podobnih prijateljskih odnosov slovenska narodna skupnost na Koroškem. „Nova Gorica", tako Bašin „z zanimanjem gleda in zasleduje razvoj koroških Slovencev". Otvoritev novogoriških dne-vov je glasbeno uokviril oktet »Vrtnica", ki je tudi imensko sodil na otvoritev: roža je simbol mesta Nova Gorica. Novogoriški dnevi potekajo pod geslom: »Nova Gorica, kjer prve češnje zorijo". Podpora Glasbeni šoli je akt enakopravnosti — kdaj bo dežela podprla Glasbeno šolo V Ljubljani: razprava o položaju Slovencev v zamejstvu V predsedstvu Republiške konference SZDL so v torek, 1. oktobra 1985 razpravljali tudi o položaju Slovencev v zamejstvu in pri tem ugotovili, da tako na Koroškem kakor tudi na Primorskem v zadnjih desetletjih slovenska manjšina v bistvu ni mogla zabeležiti napredka pri uresničevanju narodnostnih pravic. O situaciji koroških Slovencev sta spregovorila podpredsednik mag. Filip Warasch za Narodni svet in predsednik dipl. inž. Feliks VVieser za Zvezo slovenskih organizacij. Pojasnjena so bila predvsem tudi stališča glede dvojezičnega šolstva. Kot je bilo povzeto iz razprave, se bo SR Slovenija naprej zavzemala za razvijanje dobrih sosedskih odnosov in za sodelovanje preko meja, a pri tem v odnosu do Avstrije vztrajala na uresničitvi člena 7 avstrijske državne pogodbe in podprla koroške Slovence v njihovem boju za enakopravnost in razvoj. O vprašanju Slovencev v zamejstvu bo še meseca oktobra tekla razprava tudi v skupščini SR Slovenije. 30-letnica Avstrijsko-jugoslovanskega društva Ob priložnosti 30-letnice Avstrijsko-jugoslovanskega društva je bila delegacija pod vodstvom obeh predsednikov, gospoda Sereiniga in gospoda Thomasa Truppeja ter generalnega sekretarja gospoda Pressla na obisku v Beogradu in v Novem Sadu. V delegaciji je bil tudi član predsedstva NSKS ter član predstojništva avstrijsko jugoslovanskega društva, dipl. trg. Janko Urank. Delegacijo so sprejeli vidni predstavniki jugoslovanskih krajevnih in republiških institucij in avstrijska ambasada v Beogradu. Ogled znamenitosti iz srbske zgodovine (Ravanica, Manasija ...) in krajev borbe proti Turkom je zapustil pri vseh globok vtis. Prav posebej je delegacija lahko uživala znamenito srbsko gostoljubnost. Posebno obisk Novega Sada, ki ga člani delegacije še niso poznali, je bil zanimiv. To je veliko mesto, večinoma z novimi zgradbami in z močno industrijo. Je pa tudi glavno mesto avtonomne pokrajine Vojvodine, njen kulturni center s popolno univerzo. Zanimivo je bilo za člane delegacije še posebej, da živi tam poleg večinskega naroda Srbov, več narodnosti (Madžari, Slovaki, Gruzini, Romuni,...), ki imajo vse pravice. Kmetijstvo_______________________________STRAN 4 SSB 1- Je bilo leto 1984 za kmete res uspešno? Na redni mesečni tiskovni konferenci je predsednik kmetijske zbornice Valentin Deutschmann minulo sredo, 2. oktobra 1985 predstavil takoimenovano ,.Zeleno poročilo leta 1984“. (Gruner Bericht 1984). Kljub temu, da se je v letu 1984 zvišal indeks obratnih dohodkov kmeta za 1,5% in so se zvišali izdatki za 2,4%, je Deutschmann označil minulo leto kot relativno uspešno. V preteklem letu je Avstrija producirala v živinoreji za 5% in v gozdarstvu za 10,5% več kot v letu poprej. Sorazmerno nizka je bila številka glede investicijskih stroškov. Kmetje so v letu 1984 investirali v stroje le za 4% več kot leta 1983. Pri umetnih gnojilih so kmetje porabili za 5% manj kot v prejšnjem letu. Leta 1984 je bil dohodek kmeta 118.904,—/letno, to se pravi okrog 17 — 25% več kot v minulem letu. Dohodek povprečnega delavca leži pri 170.439,—. Vendar veselje kmeta ni bilo preveč veliko, ker so zvišani stroški za davke in zavarovalnino takoj zopet požrli ta denar. (10,7%). Zanimivo je, da gre od dohodkov kmetijstva 15% nazaj v kmetijo, 60% odpade na industrijo in obrt, 15% dobi država in zavarovalnice in osta- lih 10% odpade na druge izdatke. Koroški kmetje investirajo v stroje in gradbene objekte letno 1,8 do 2,0 milijard šilingov, kar je za našo industrijo in tamkajšnja delovna mesta velikega pomena. Naslednji primer naj prikaže, pod kako težkimi pogoji si mora kmet nabaviti stroje. Cene so se zvišale za stroje od leta 1981 do leta 1985 za 30 — 35%. Npr. je stal določen traktor z 64 PS leta 1981 1985 Šil. 386.596,— šil.505.960,— Nadaljnji primer: voz za seno je stal 1981 1985 Šil. 104.599,— šil. 141.966,— Stroški, ki najbolj obreme-nejujejo kmeta, so stroški za popravila strojev. Za delovno uro mehanika mora kmet prodati letos npr. že 84 litrov mleka. Leta 1981 je delovna ura mehanika stala npr. še 25 litrov mleka. Več in podrobneje o „Zele-nem poročilu 1984“ bomo poročali v naslednji številki Našega tednika. h. st. Kmečki trg in njegove tedenske cene živo .... od — do pogosta ekstremna Inkluzivne cene cena cena zaklano od — do pogosta ekstremna cena cena voli 26,40 do 30,47 29,37 - biki 28,60 do 31,35 30,58 32,23 55,— do 56,65 55,55 57,20 53,90 do 57,75 56,65 59,40 krave 16,50 do 22,— 20,90 — telice 23,65 do 26,95 25,85 — 37,07 do 44,— 40,70 — 47,30 do 50,60 48,95 — teleta 33,— do 40,70 38,50 — 44,— do 50,60 48,95 — mesnati prašiči 21,23 do 23,87 22,77 24,42 svinje 17,93 do 19,80 19,03 — 24,86 do 28,49 26,18 28,93 20,57 do 25,30 22,99 — 20 let Socialne zavarovalnice za kmete tijska zavarovalnica plača zdravniške stroške preko bančnega konta zavarovanega. Te Do leta 1966 so bili kmetje le redkokdaj prostovoljno zavarovani pri krajevnih zavarovalnicah. Pri nezgodah in drugih katastrofah je bilo potrebno, da je kmet posekal les ali pa, da je prodal svet ali živino, da je lahko plačal stroške za bolnišnico in zdravnika. Tako je bila kmetijska zavarovalnica — ustanovljena leta 1966 — pravi „žegen“ za kmete, ki pa je dandanes že samoumeven. Že v letu ustanovitve kmetijske zavarovalnice je ta zabeležila, da se je 926.000 kmetov in kmetic poslužilo zavarovalnih storitev. To se pravi, da se je v tem letu vsak kmet poslu-žil približno 2,5 krat zdravniških storitev. Kmetijsko zavarovalnico je to stalo pribl. 59 milijonov šilingov. Glavna skrb predstavnikov kmetijskih zavarovalnic je bila, da z zdravniki ni bilo možno skleniti pogodbe. V tem času je kmetijska zavarovalnica vrnila kmetu za zdravniške storitve 60% stroškov. Novo ustanovljena socialna zavarovalnica za kmete — leta 1974 — je prevzela poleg nezgodnega tudi še zdravniško zavarovanje, vendar je kmetijska zavarovalnica šele leta 1975 bila uspešna in je dobila pogodbo z zdravniki. V tej pogodbi so zastopniki kmetijskih zavarovalnic in zdravniške zbornice v glavnem sklenili, da — mora zavarovani vnaprej sam plačati zdravniške storitve. Zavarovalnica pa garantira, da povrne 80% teh stroškov — zavarovani si lahko sam izbere praktičnega zdravnika in tudi zobozdravnika. Na željo kmetov je od leta 1982 naprej možno, da kme- možnosti se trenutno vendar posluži le 25% zavarovanih kmetov. Najvažnejše storitve v milijon šilingov (spodaj % delež vseh storitev) stroški za bolnišnico zdravniška pomoč medi- kamenti stroški za zobozdravnika drugi stroški skupno 1966 86,87 56,56 62,68 25,58 21,16 252,85 %34,36 22,37 24,79 10,12 8,36 100% 1967147,39 100,18 112,53 43,63 36,86 440,62 % 33,45 22,74 25,44 9,90 8,37 100% 1970206,97 104,97 170,25 40,65 44,93 567,98 % 36,44 18,48 29,98 7,16 7,94 100% 1973 290,84 149,80 216,62 46,20 55,36 758,82 % 38,33 13,74 28,55 6,09 7,29 100% 1976 452,39 284,86 326,65 64,63 124,43 1252,96 % 36,11 22,73 26,07 5,16 9,93 100% 1979573,64 353,45 359,38 112,12 172,82 1571,41 % 36,50 22,45 22,87 7,13 10,40 100% 1982647,76 469,86 440,22 144,70 263,29 1965,83 %32,95 23,90 22,39 7,36 13,40 100% 1983675,21 529,40 450,76 163,24 302,39 2121,00 % 31,83 24,96 21,25 7,70 14,26 100% 1984 736,04 530,15 467,76 172,27 307,47 2213,69 % 33,25 23,95 21,13 7,78 13,88 100% Gost v NT NAS S T Zapisal se ie______________ raziskovalnemu delu V javnosti ni nepoznan. Prvič se je širši javnosti predstavil leta 1980 s pesniško zbirko ODTENKI RAZBOLELE RESNIČNOSTI. Letos pa je predstavil na Mladinskem kulturnem festivalu v Kapli ob Dravi izsledke AKETE o vprašanjih, ki zaposlujejo slovensko mladino na Koroškem. Tudi drugače sociolog dr. Franc Merkač ne miruje. Vrsta publikacij in člankov v raznih časopisih priča o njegovem raziskovalnem delu. Kot slovenski raziskovalec ima dr. Franc Merkač precej kritično stališče do nekaterih predstavnikov osrednjih organizacij. Moti ga odnos, ki ga imajo ti so slovenskega raziskovalca. NT: Prosim, da se bralcem na kratko predstaviš. Merkač: Rojen sem v Šmihelu, kjer sem obiskoval ljudsko šolo. Nato sem obiskoval Slovensko gimnazijo. Po šolanju na Slovenski gimnaziji sem najprej študiral na Dunaju eno leto psihologijo in pedagogiko. Nadaljnji študij sem opravil v Salzburgu. Trenutno živim v Celovcu. NT: Letos si strokovno spremljal anketo, ki so jo izvedle mladinske organizacije. Ali si se že v svojih gimnazijskih letih udejstvoval v mladinskih organizacijah? Merkač: V gimnazijskih letih sem sodeloval pri raznih mladinskih organizacijah. Tako predvsem pri Koroški dijaški zvezi in pri Slovenskih koroških skavtih. Bil sem aktivno vključen v mladinsko delo in tudi v študijskih letih sem to delo spremljal. NT: V študijskih letih si bil soustanovitelj Solidarnostnega komiteja v Salzburgu. Kako danes ocenjuješ delo Solidarnostnega komiteja? Merkač: Leti 1976 in 1977 sta bili vrh delovanja tega solidarnostnega gibanja v Salzburgu. Osebno me je to delo veselilo. Predvsem je uspelo preko Solidarnostnega komiteja spraviti informacije o koroških Slovencih in dogajanju na južnem Koroškem med študi- rajočo mladino. Tudi jo je bilo možno zainteresirati, da je spremljala politične konflikte okrog preštevanja manjšine. Zame osebno je bilo udejstvovanje v tem gibanju zanimiva politična šola. NT: Opažaš kake vplive tega dela v komiteju tudi v tvojem znanstvenem delu? Merkač: Mislim, da sem postal bolj senzibilen za analiziranje in tudi za reagiranje na razna politična dogajanja. NT: Se to izraža tudi v kakih publikacijah? Spominjam se tu na raziskavo o kolodvorski akciji. Merkač: Del svojega raziskovalnega in znanstvenega dela sem objavil, in sicer to ni samo posledica sodelovanja v solidarnostnem gibanju, kajti že med študijem je bilo moje glavno težišče v proučevanju vprašanj in problemov slovenske narodne skupnosti. Napisal sem na to tudi disertacijo, in sicer o socializacijskih problemih slovenskih mladostnikov na južnem Koroškem. V okviru te disertacije sem naletel na aktualno kolodvorsko akcijo, ki sem jo potem s kolegom Karlom Fallen-dom bolj podrobno obdelal. Ta raziskava je bil tudi objavljena v obliki žepne knjige. NT: Kakšen je bil odmev na to publikacijo? Merkač: Odmev je bil po vsej Avstriji relativno dober. Zelo dober odmev je bil v študijskem mestu Salzburg. Tam je bilo prodanih tudi največ knjig. NT: V svoji disertaciji in s publikacijo o kolodvorski akciji (... ich bin mehr Slovvene gevvorden....), si se ukvarjal z mladinskimi vprašanji. Napravil si pa tudi v Dobu pri Pliberku vaško analizo. Merkač: Prvo delo pri Slovenskem znanstvenem institutu (SZI), ki sem ga prevzel, je bila vaška analiza v Dobu pri Pliberku. Tu je bilo težišče predvsem na opazovanju sprememb socialnega in jezikovnega vedenja. Za podlago sem imel tudi študijo, ki je bila v Dobu napravljena pred desetimi leti. Zato je bilo tudi zanimivo primerjati. Vaška analiza pa ni imela samo namena primerjave, temveč je šlo predvsem za to, da ob primeru majhne vaške enote bolj podrobno proučimo asimilacijske mehanizme in v kakšni zvezi so s socialnim, gospodarskim in političnim dogajanjem. Del te analize je posvečen tudi mladini. Zanimiv primer je bil ravno tedaj športni klub Dob/Aich, ki se je formiral dvojezično in me je posebej zanimalo, kako se je ta formacija socialno odvijala. NT: Kako so to raziskavo sprejeli domačini? Merkač: Postopek razisko- vanja je bil predvsem v pogovoru z domačini. Sodelovala je tudi Marija Jurič. K vaščanom sva pristopila z odprtimi intervjuji in tako sva dobila precej gradiva, ki ga prej pravzaprav niti nisva pričakovala. Domačini so naju sprejeli odprto. Prve izsledke študije sva zanesla v vas in jih tam predstavila vaščanom. Odmev je bil prisrčen. NT: Nad dve leti si bil sedaj sodelavec Slovenskega znanstvenega instituta. Od sedaj naprej boš projektni sodelavec SZI. Kakšni so tvoji nadaljnji projekti? Merkač: Projekta, ki ju trenutno obdelujem, sta Slovenci v Celovcu in Analiza slovenskih študentov. Projekt Slo^ venci v Celovcu je bil prekinjen z anketo. Ta projekt bom zdaj nadaljeval kot projektni sodelavec SZI. V naslednjih tednih bo zaključena analiza slovenskih študentov, ki študirajo po avstrijskih univerzah. NT: Hvala lepa za pogovor in mnogo uspeha pri nadaljnjem raziskovalnem delu. Publikacije Franca Merkača 1980: pesniška zbirka „Odten-ki razbolele resničnosti; 1982: Disertacija na salzburški univerzi: Exemplarische Analyse der Sozialisa-tionsprobleme der slo-vvenischen Jugendlichen 1983: skupno s Karlom Fallen-dom: „... ich bin mehr Slovvene gevvorden...!"; broširan info-zvezek za vajenke in vajence 1984: skupno z mag. Marijo Jurič „0 vaškem vsakdanu" v Dobu pri Pliberku; Članki in objave v Naših razgledih, VVerkblatt (Salzburg), mladju in Celovškem Zvonu. Rož, Podjuna, Žila • Dom v Tinjah V petek, 4. 10., od 14. do 17. ure FORUM ZA GOSPODINJE IN PRIJATELJE VRTA: „Jesensko delo v vrtu“, nem. Vodi: prof. Edith Santler, Kriva Vrba od srede, 9. 10., do ponedeljka, 14. 10., OB METODOVEM LETU: VSESLOVENSKO ROMANJE V RIM Vodi: p. Anton CVETKO, Med-gorje v četrtek, 10. 10., ROMARSKO POTOVANJE V PTUJSKO GORO IN MARIBOR Za župnije: Tinje, Velikovec, Si-nča vas, Kazaze, Vogrče, Žvabek in Suha Vodi: mag. Lojze PUŠENJAK, Celovec od sobote, 12. oktobra, ob 9. uri do nedelje, 13. oktobra, ob 18. uri SEMINAR: PANTOMIMA Vodi: VValter BARTUSSEK, Dunaj-Graz od sobote, 5. oktobra, ob 14. uri do nedelje, 6. oktobra, ob 17. uri SLIKARSKI TEČAJ, KI GA VODI PROF. STANKO RAPOTEC IZ AVSTRALIJE Tečaj je enota v treh delih! Nadaljnji termini: 12./13. oktobra in 19./20. oktobra 1985 V ČETRTEK, 3. OKTOBRA, OB 19. URI: UVODNI VEČER od sobote, 5. oktobra, ob 14.30 uri do nedelje, 6. oktobra, ob 17. uri T’AI CHI CH’UAN Telesni, umski in deševni trening po kitajski metodi Vodi: prof. dr. Valentin WULZ, Celovec Nadaljnji termini: 12./13. oktobra in 19./20. oktobra 1985 od četrtka, 10. oktobra, ob 16. uri do sobote, 12. oktobra ob 17. uri SEMINAR ZA UČITELJE IN PEDAGOGE SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA MATERINEGA JEZIKA Kooperacija in predsodki Predavatelja: Dr. Friedrich EBENSBERGER; Dr. Alfred MIKA v četrtek, 10. oktobra, ob 19.30 uri FORUM ZA POLITIČNA VPRAŠANJE, nem. POMEN ..OBRAMBNEGA" BOJA IN PLEBISCITA ZA NADALJNJI ZGODOVINSKI RAZVOJ NA KOROŠKEM Predavatelj: univ. prof. dr. Helmut KONRAD, G raz GALERIJA TINJE: RAZSTAVA DEL 5. SLIKARSKEGA TEDNA V SVEČAH (ŠE DO 15. novembra 1985) ČESTITAMO Rudi Maierhofer, po domače Krištof iz Kajzaz pri Bilčovsu, je praznoval 60-letnico. Jubilantu želijo vse najboljše znanci in prijatelji. Uredništvo NT se čestitkam pridružuje. Jutri, 4. oktobra bo srečal Abrahama Ferdi Jager iz Škofič. Za ta jubilej mu čestitajo pevci SRD „Edi-nost“ in EL Škofiče. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT. Na Peclju pri Mohličah te dni praznuje gospa Terezija VVutte, po domače Šerjako-va mati 85-letnico. Da bi jo Bog ohranil pri zdravju in ji naklonil še obilo sreče, to želijo prijatelji in znanci. Elizabeta Miklavčič v Ščedmu pri Št. Jakobu v Rožu praznuje te dni svoj 80. rojstni dan. K temu visokemu življenjskemu jubileju ji iskreno čestitamo in ji želimo tudi naprej zdravja, zadovoljstva in božjega blagoslova. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in znanci. V Doljni vasi pri Šmarjeti v Rožu praznuje Ana Lakov-nik svoj 75. rojstni dan. Ju-bilantki želimo k temu visokemu življenjskemu jubileju vse najboljše in ji kličemo še na mnoga leta. Angela Sedovšek v Doli-čičah praznuje 59. rojstni dan. Čestitamo. Časopisni škrat nam je pretekli teden neljubo nagajal. Franc Schlapper, organist in mežnar pri Mariji na Zilji, je obhajal prejšnji teden 75. rojstni dan. Uredništvo Našega tednika se mu opravičuje in mu želi k visokemu jubileju še enkrat vse najboljše. Kotmara vas: bilo je veselo 20. oktobra letos bo slovensko prosvetno društvo „Gorjanci“ iz Kotmare vasi obhajalo 100-letnico. V znamenju 100-letnice je bila seveda tudi veselica, ki je bila zadnjo soboto pri Pušniku v Šentkandolfu. Obisk je bil resda razveseljiv; vsi, ki so prišli od blizu in daleč, so se ob odlični godbi Fantov iz Podjune narajali, kar so le dale noge in pljuča. Za pozdrav je zapel domači mešani zbor pod vodstvom Stanka VVrulicha. V imenu društva je pozdravil Vinko VVieser med drugim vrsto občinskih odbornikov, med njimi podžupana Josefa Liendlna, ter dijake iz Postojne in skupino gostov iz Trsta. Bogati srečolov je tudi letos poskrbel za razna presenečenja. Predvsem živa roba je spet zbudila precej zanimanja in občudovanja. Čez leto dni pa spet na veselico Gorjancev k Pušniku v Šentkandolf pri Kot-mari vasi! Janušev večer Prva prireditev v okviru Koroških kulturnih dnevov v Mariboru, ki so načrtovani za 8. in 9. november, je bila letos že 12. septembra. Slikarstvo in poezija Gustava Januša sta bila predstavljena v mariborski umetnostni galeriji. Pred nedavnim je Januš že razstavljal pri kulturnih dneh v Ljubljani ter v Radovljici in Jesenicah. Z Mariborom se je cikel razstav nadaljeval. Večer Januševe umetnosti je vsekakor uspel! Večkratno nagrajenega umetnika je na vernisaži predstavil predsednik K KZ dr. Janko Zerzer in je vrhu tega predlagal tesnejše kulturne stike z mestom Mariborom. Razstavo je odprl predsednik skupščine kulturne skupnosti Maribor dr. Vladimir Bračič, ki je Januša še posebej predstavil kot likovnega ustvarjalca. Januš je razstavljal likovna dela, ki so pretežno nastala lansko leto, vendar je bilo tudi nekaj letošnjih slik. Stopnja, ki jo je dosegel v svojem slikarstvu, se močno razlikuje od stopnje prejšnjih del. Ravnatelj mariborske univerzitetne knjižnice, dr. Bruno Hartman pa je govoril o pesniku Janušu, ki je zanj poezija posmeh potrošništvu zmaterializiranega sveta. Posebej je poudaril mednarodni ugled pisatelja, saj je njegova dela prevedel Peter Handke. Nato je Januš pri literarnem večeru skupno z dvema igralcema mariborske drame bral iz svojih del. Rož, Podjuna, Žila Slovo do narodno zavedne mame Po težki in dolgi bolezni je v četrtek, dne 19. 9. 1985 umrla Mačkova mama Alojzija Vaučej. Draga pokojnica je bila zelo spoštovana, narodno zavedna, verna in delavna žena. Njeno življenje je bilo en sam delaven dan. Vestno se je držala svetopisemskega izreka „moli in delaj". Že v mladosti je trdo delala v bližnji opekarni. Nato se je poročila s tesarjem Albinom Vaučijem in prav v času hude svetovne gospodarske krize, sta si pri Kap-su v Dvoru ustanovila lastno ognjišče. Po vojni sta od sorodnikov prevzela Mačkovo posestvo na Letini. Začelo se je spet trdo delo. Kljub številni družini, rodilo se je njima 8 otrok, sta obnovila vsa poslopja in sodobno ter vzgledno gospodarila. Z zdaj tudi že rajnim možem sta vse otroke vzgojila v zavedne člane naše narodne skupnosti. Pokojna pa je bila tudi zelo gostoljubna žena, saj so se pri Mačku radi srečavali sosedje. Ob raznih dogodkih so rajno mamo radi t Alojzija Vaučej obiskovali otroci z vnuki in pravnuki. V dolgi in težki bolezni so za rajno mamo domači vzgledno skrbeli, posebno pa snaha Micka. Ob spremstvu številnih žalnih gostov smo rajno mamo na šmihelskem pokopališču v soboto dne 21. 9. 1985 položili k večnemu počitku. Pogrebne obrede so opravili č. g. dekan Srienc ter župnik Trap. V slovo ji je zapel cerkveni pevski zbor iz Šmihela. Naj bi rajna mama našla v večnosti zasluženo plačilo. Domačim ter vsem sorodnikom pa naše odkrito sožalje. F. K. Prezgodnje slovo od Hermana Kušeja V soboto, dne 21. septembra nas je na posledicah hude prometne nesreče, v 53. letu življenja za vedno zapustil zelo priljubljeni in spoštovani mojster Herman Kušej iz Pliberka. Še zelo mlad je skupno z ženo Maro ustanovil mizarsko podjetje v Pliberku, in ga vsa leta vzgledno vodil. Z rajnim Hermanom Ku-šejem smo izgubili vestnega in poštenega obrtnika, naše kulturne in narodne ustanove pa dobrohotnega in velikodušnega podpornika. Pokojni je bil sin tudi že umrlega Davidovega Anzeja pd. Bornika v Dvoru. V mladosti je rajni Herman kot dober igralec aktivno sodeloval v katoliškem prosvetnem društvu v Šmihelu. Kljub obilnem delu, je rad obiskoval pevske koncerte, prav posebno rad pa je bil v družbi pevcev — pevskega zbora „Kralj Matjaž". Po lastni želji je našel zadnje zemeljsko bivališče v družinskem grobu, na pokopališču v Šmihelu. Nepregledna množica ga je v sredo 25. 9. 1985 spremljala od hiše žalosti iz Pliberka v Šmihel. Pogrebne obrede so opravili č. g. dekan Srienc, stric pokojnikove žene, ob asistenci mestnega župnika Kulmeža in še enega sobrata. V slovo sta mu zapela pevska zbora „Kralj Matjaž" iz Libuč in pevski zbor „Go-rotan" iz Šmihela. Naj rajni mirno počiva v domači zemlji. Ženi, vdovi in vsem otrokom pa naše iskreno sožalje. Boroveljsko društvo vsako leto priredi za člane in prijatelje izlet. Letos so se društveniki odločili za ogled stiškega samostana in obisk kravjega bala v Bohinju. V nedeljo, 15. septembra so se že zgodaj zjutraj odpeljali s Sienčnikovim avtobusom preko Ljubelja in skozi „belo“, a nedeljsko mirno Ljubljano na Dolenjsko v Stično. Mogočen samostanski kompleks je vsakemu vlil občudovanje za delo arhitektov in strokovnjakov, ki so pred več kot 800 leti in v poznejših dobah postavili in dogradili to veličastno zgradbo. 850-letnica stiškega samostana je bila pravšen dogodek za izredno razstavo. Od neprecenljivih vrednot do zgodovinskega razvoja samostana in seveda tudi ogled samostana samega, vse to je pri udeležencih izleta zapustilo nepozabne vtise. V Stični so se tudi udeležili svete maše. Iz Stične jih je pot peljala v Bohinj na kravji bal. V prijetni družbi so tu zaključili poučen in družaben izlet. Izlet je samo ena od mnogih aktivnosti društva. V torek, 17. septembra sta na povabilo društva in SPZ predavala v Borovljah mariborski naslovni škof dr. Vekoslav Grmič in dr. Reichman. Predavatelja sta v zelo tehtnem in temeljitem predavanju govorila o odnosu cerkve do narodnosti. Diskusija po predavanju je pokazala, kako zelo to vprašanje zaposluje vernike. Na državni praznik, 26. oktobra bo društvo spet priredilo dvojezično proslavo „Dober večer, sosed — Guten Abend, Nachbar". Društvo bo tudi letos k sodelovanju povabilo domače skupine in goste. Strokovna popravila vseh strojev samo pri J. LOMŠKU — TJ HOJA 2 (Št. Lipš) Po nedoumljivem sklepu vsemogočnega Boga, ki vodi naše življenje, je sklenil svoje zemsko potovanje naš atej, gospod Franc Valeško pd. Mačkov oče V svojem življenju si je prizadeval izpolnjevati božjo voljo, dokler ga ni Bog odpoklical v večnost v nedeljo zjutraj, dne 29. septembra 1985, v starosti 81 let. Hvaležni smo mu za zgled vere, dobrote in ljubezni. Našega dragega očeta bomo položili na mrtvaški oder v domači hiši v torek opoldne. Pogreb bo v sredo, 2. oktobra 1985, ob 14. uri od dorpa na pokopališče v Libuče. Pliberk, 29. septembra 1985 Žalujemo za njim in Vam ga priporočamo v molitev: Marija, žena; Jože, Franc, Marija, Helena z družino, Amalija, otroci; Terezija, sestra v imenu vseh sorodnikov. Z žalostnim srcem sporočamo, da nas je v torek, 24, septembra 1985, po težki bolezni, okrepčan s tolažbami naše vere, v 61. letu starosti za vedno zapustil gospod Franc Zore Dragega rajnega smo položili v petek, 27. septembra na pokopališče v Malem Št. Pavlu k zadnjemu počitku. V globoki žalosti: žena Ana in otroci: Ani in Franz z družinami Reportaža ČETRTEK, n ČETRTEK, STRAN Q ČETRTEK, O 3. oktobra 1985 v/ 3. oktobra 1985 Reportaža Nekateri so sedeli, drugi so stali, dolgčas pa nikomur ni bilo. Zamislili pa so se vsi. Ansambel „Drava“ iz Borovelj je tudi dokaz, da je mladina v prosveti močan in nosilni steber. Urban Popotnik (desno), (levo od njega Smolle in VVedenig) je povedal, kako marljivo delo rodi sadove. MLADINSKI FESTIVAL V KAPLI OB DRAVI Mladini naš pložai ni deveta brina Mladina je v nedeljo, 29. septembra imela v Kapli ob Dravi svoj festival, ki sta ga v sodelovanju organizirali Katoliška mladina in Krščanska kulturna zveza. Mladinski festival je, to smemo brez slabe vesti zapisati, uspel. Uspešen pa ni bil samo zaradi številnega obiska mladostnikov, ampak prav posebej po vsebinski in izpovedni plati. Kajti v ospredju zanimanja in razprave je bila anketa, ki so jo predstavile — in tudi pripravile — vse mladinske organizacije koroških Slovencev, in sicer Katoliška mladina, Koroška dijaška zveza, Slovenski skavti in Zveza slovenske mladine. Za skupno mizo: zastopniki naših mladinskih organizacij. Naj ne bi bilo poslednjič. ANKETA -OGLEDALO ZAVESTI MED MLADINO Anketa, ki jo bojo mladinske organizacije še drugod predstavile, je verna slika, ta-korekoč ogledalo trenutnega položaja slovenske mladinske, kulturne in politične stvarnosti na Koroškem in je prav zaradi svoje zanimive in utemljene izpovedi v vsakem oziru lahko vsem v pomoč. Mladinske organizacije so anketirale 152 mladostnikov, ki so odgovarjali na 55 vprašanj. Je torej skupek mnenj, v katerem pa mnenja delavske in deloma tudi podeželske mladine niso bila v polni meri zajeta. A splošno mnenje je bilo, da bi se slika, ki jo je anketa narisala, ne spremenila bistveno. Prav posebno pa je treba poudariti dejstvo, da so mladinske organizacije to anketo izvedle skupno. Iz tega smemo sklepati, da se bojo mladostniki tudi v bodoče lotili vprašanj in nalog skupno, kar bo samo koristilo njim in seveda celotni narodni skupnosti. Kajti mimo dejstva, da je samo v skupnosti in slogi moč, tudi mladina ne bo mogla in ne bo smela iti. Mladinci so vprašanja v anketi razpredli na različna težiš-čna področja, kot so na primer: odnos slovenskih mladostnikov do slovenskih osrednjih političnih in kulturnih organizacij, aktivno in pa- sivno delo v prosvetnih društvih, kultura jezika in pomen ter vrednost materinščine, narodnozgodovinska zavest in poznavanje za narodno skupnost pomembnih političnih dogodkov, poznavanje vidnih slovenskih predstavnikov, odnos do slovenske pisane besede tudi z ozirom na slovenski tisk in seveda socialna in družbena vprašanja ter iskanje vrednot. ANKETA -PODLAGA BODOČEGA DELA Zaključki iz ankete, ki jo je znanstveno obdelal in tudi tolmačil sodelavec Slovenskega znanstvenega instituta dr. Franc Merkač, so sledeči: • zavest o narodnopolitičnem dogajanju je sorazmerno pičla, čemur se še pridružuje pomanjkljivo poznavanje najnovejše zgodovine koroških Slovencev • razveseljivo je, da se mladina v veliki meri vključuje aktivno v kulturno-prosvetno delo in to vključevanje v društva po vsej verjetnosti najbolj vpliva na izoblikovanje narodne zavesti. e Mladinci pa pričakujejo, da bi jih društva in organizacije bolj upoštevale v svojih programih Da je anketa tudi podlaga za bodoče delo, so potrdili navzoči zastopniki naših osrednjih političnih in kulturnih ter vzgojnih ustanov, med drugim član predsedstva NSKS in predsednik KEL, Karel Smolle, tajnik NSKS Franc VVedenig, tajnik ZSO Marjan Sturm, predsednik K KZ Janko Zerzer in SPD Tomaž Ogris, nadzornik dr. Valentin Inzko in ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik ter vladni svetnik dr. Pavle Apov-nik. Vsi so se mladini zahvalili, da je izvedla anketo, in vnesli v diskusijo tudi svoje prispevke. Pričakovati pa bi bilo, da bo mladina na politike in kulturnike bolj navalila. Kaže pa, da bojo podatke ankete morali še podrobneje premleti tako mladinci kot tudi politične in kulturne organizacije. Po diskusiji smo zbrali nekaj mnenj. Dr. Valentin Inzko je dejal, da „mladina čuti, da se koroški Slovenci nahajamo v določeni krizi in resno išče izhod iz nje. Tu gre za krizo glede naše duhovne vsebine in rezultat ankete vsebuje v veliki meri odgovore na osnovne vrednote slovenstva". Tomaž Ogris, predsednik SPZ je dejal, da je anketa potrdila veliko in važno vlogo prosvetnih društev in kulturnega dela pri utrjevanju narodne zavesti in da mimo izsledkov ankete pač ne bomo mogli. Aleksander Dovjak, študent iz Borovelj je poudaril in pohvalil dejstvo, da so vse mladinske organizacije skupno izvedle anketo, da pa podatki ne presenečajo. Anketa pa ni bila edina točka festivala: otroci so po mili volji lahko risali, kreacijska tabla je izzivala navzoče, da so napisali svoja mnenja in komentarje, v parni skednja so bila razstavljena dela Meine Schellander in Hanzija Čerto-va, Adamkovega iz Sel. Meina Schellander je razstavljala slike, Hanzi Čertov pa skulpture iz „jamovca‘‘ (imovec). Glasbeno instrumentalno sta festival popestrila ansambel „Drava“ iz Borovelj in skupina „Kundalini“ iz Celovca. Za razgovor in pomenke, diskusijo in kramljanje in za prepevanje je bilo dosti časa in prostora. Podatki ankete so tu. Sedaj ostaneta še dve možnosti: da jih odgovorni in pristojni tako v mladinskih organizacjih in mladinskem delu ter pri osrednjih slovenskih organizacijah vzamejo resno in kot podlago bodočega dela, ali pa da jih pošljejo v koš. Vendar, že mladinski festival je pokazal, da teh podatkov ne bo zapadel prah, da jih že jemljejo resno. Vse drugo je in bo velika nezaupnica mladini. Franc VVakounig Skupina „Kundalini“ je z vročimi ritmi „zagrela“ navzoče. Skedenj v Kapli se je skoraj v taktu pozibaval. Reportaža Mladinska filharmonija iz Beograda navdušila v Celovcu Uvodni takti jugoslovanskega plesa so uvedli v koncert beograjske mladinske filharmonije. Za poldrugo uro se je spremenila koncertna dvorana celovškega Doma glasbe v sozvočje premnogih akordov. Te je izvajalo v ponedeljek, 1. oktobra, približno sto mladih s svojimi intstru-menti. Mladinska filharmonija, ki je nastopila drugič v Avstriji, je približala orkestralno glasbo dijakom višjih šol v Celovcu. Te izredne ponudbe so se udeležili tudi dijaki Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. V domu glasbe v Celovcu je pretekli ponedeljek nastopila stočlanska mladinska filharmonija iz Beograda. Po uvodnih akordih je zbrane nagovoril dirigent Anton Kolar. Dejal je, naj si ljudje življenja ne grenijo, temveč naj od časa do časa poslušajo tudi glasbo. Glasba namreč govori mednarodni jezik. Zbrano mladino je nagovoril v obeh deželnih jezikih. Ker je sam po rodu Slovenec, so njegove besede zbranim dijakom slovenske gimnazije bile bolj izpovedane. Dejal je namreč, da se materinega jezika, „svo-jega jezika, ki ga je pela mati mladosti, ne sme pozabiti". V tej poldrugi uri se dijaki celovških višjih šol niso dolgočasili. Zaživeli in doživljali so, kot že dolgo ne več. Šli so iz sebe. Mladi filharmoniki so igrali za mladino. Dirigent Anton Kolar je razložil v nadaljnjem poteku nastopa posamične dele Smetanove Vltave. „V glasbi je treba spoznati, kaj hoče izpovedati", je dejal. Očitno so dobili dijaki prav ob igranju beograjske mladinske filharmonije popolnoma drugačen odnos do te glasbe, do katere večina mladih ljudi nima pravega pristopa. Dvorana je zaživela z bučnim aplavzom, ko je prikorakal na oder_ osemletni virtuoz na violini, Štefan Milenkovič. Solo je odigral odlično. Kljub otroškim letom je nastopal že v Ameriki, Italiji, Sovjetski zvezi, na Češkem ... V Avstriji je bil po lastnih besedah prvič. Dirigent ga je predstavil kot ..čudežnega otroka". Tudi mu je veljalo največ aplavza. Še en biser izmed samih viškov nastopa beograjske mladinske filharmonije je bila solistka na klavirju Silvana Sokolov, ki je prejela v Jugoslaviji že vrsto prvih nagrad. Filharmonija mladih, ki nad-kriljuje marsikatero profesionalno filharmonijo, je znala navdušiti polno dvorano mladih. Dirigent Anton Kolar je po nastopu v razgovoru z Našim tednikom na kratko orisal svojo glasbeno-umetniško pot. Šest let je bil dirigent slovenske filharmonije, zdaj je nastavljen v operi v Beogradu, poleg tega pa vodi mladinsko filharmonijo, ki je edina v Ju- goslaviji. To filharmonijo je pred osmimi leti ustanovil Bo-rislav Paščan, sošolec Clavdi-ja Abbada in Zubina Mehte. Kolar je dejal, da se ne bo odrekel ponovnemu povabilu v Avstrijo in pristavil, da edini mladinski filharmoniji v Jugoslaviji primanjkuje denarnih sredstev, da bi se lahko odzvali vsem vabilom. Vsekakor je bil vesel povabila za ta nastop, ki mu ga je izrekla Krščanska kulturna zveza po posredovanju Glasbene mladine Slovenije. Krščanska kulturna zveza pa je pritegnila kot so-prireditelje tega edinstvenega glasbenega doživetja še Mladinski deželni sekretariat in Koroško glasbeno mladino. tc Kako (pre-)živeti na deželi Arge Region Kultur (združenje različnih organizacij, ki delujejo na ljudskem kulturnem področju), je od 13. do 18. septembra 1985 nadaljevala vrsto prireditev, katerih vsebinsko težišče je kulturno delo in kulturna politika. Seminarja so se udeležili tudi zastopniki naših osrednjih kulturnih organizacij, ki sta včlanjeni v Arge Region Kultur. Krščansko kulturno zvezo sta zastopala Herbert Seher in Franci Tomažič, Slovensko prosvetno zvezo pa Janko Mal-le. Letošnji seminar je imel naslov „Kako (pre-)živeti na deželi", posebno težišče pa je bila razprava o razmerju kulture in ekonomije. Petdnevna prireditev se je odvijala na dveh krajih. V mestni kino-dvorani v Hornu (Nižja Avstrija) so predvajali drugače le bolj redko kazane filme o življenju, problemih in delu ljudi na podeželju. Seminar pa je bil v Reirjprechtspol-lerju, majhni vasici v nižjeav-strijskem VValdviertlu. Tam je leta 1983 bil otvorjen tako imenovani „Pollinger Spei-cher“. „Pollinger Speicher" je zamišljen kot dokumentacijski in raziskovalni center za regionalne jezike in kulture. Od 24. do 28. oktobra bo v Mladinskem centru na Rebrci srečanje predstavnikov kulturnih iniciativ. Poleg Arge Region Kultur sta soprireditelja Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. AVTOMOBILISTI POZOR! Pri nas lahko umijete Vaš avto za šil. lO,— . Posojamo tudi tovornjake po zelo ugodni ceni. KRIVOGRAD 9143 ŠMIHEL pri Pliberku telefon (04235) 2537 Kultura Srečanje s Polanškovo pesmijo Polanškovo liriko sta brala Herman Mako (desno) in Janez Rohaček (v sredini), levo Arnulf Ploder „Čez dan je vse drugače čez dva dni je spet vse drugače, čez nekaj dni je vse prestane in spremenjeno, čez nekaj dni boš z drugačnim srcem zaživel v drugačno bodočnost, zastrmel v drugačen svet... “ Tile globoki verzi Valentina Polanska, napisani dan pred prezgodnjo smrtjo v dunajski bolnišnici, so kot optimistična oporoka, obenem pa kot slutnja bližajoče se smrti, ki se je pesnik ni bal, zazveneli v sredo, 2. oktobra v kulturni taberni pri Joklnu. Celovška ..literarna kavar-na/Literaturcafe“ je včeraj zvečer v kulturni taberni „pri Joklnu/Bierjokl“ v Celovcu pripravila skupno z koroško solidarnostjo avtorjev (KAU-SA) srečanje v Celovcu. Dvojezično srečanje s koroškim pisateljem Valentinom Polanškom. Prišlo jih je mnogo, mladi in starejši, delavci, kmetje, študentarija, nastavljenci in akademiki — pač iz vseh slojev, kajti Polanšek je svoje pesmi pisal za vse, ne samo za eno samo in strogo določeno skupino. Igralec Rohaček v pogovoru z Emanuelom Polanškom, ki je pripravil izbor očetovih pesmi! Prišli so, da bi prisluhnili pesmim, globokim kot globače in širokim, kot je bil širok duhovni svet Polanškov. Prišli so, da bi začuli pesmi, slovenske in nemške pesmi. Slovenske pesmi je bral igralec Janez Rohaček iz Ljubljane, nemške pa igralec Herbert Mako iz Celovfca. Kar so nekateri vedeli, drugi morda pričakovali, se je v sredo zvečer razgrnilo pred poslušalci literarnega večera kot pestra resnica: Valentin Polanšek, slovensko-koroški pesnik in pisatelj, je pisal tudi nemška literarna dela. Večina od njih je bila v sredo prvič predstavljena javnosti —■ in ta jih je takoj vzela kot svoje. Herbert Mako je pesmi bral doživeto in izluščil jedro. Slovenski igralec Janez Rohaček, priznan in izkušen recitator, je približal Polanškovo pesem oz. njeno izpoved v vseh odtenkih tudi tistim poslušalcem, ki ne obvladajo obeh jezikov. Navzoči so strme poslušali in dojemali, da je v teh pesnitvah, tako slovenskih kot nemških, toliko misli in tudi izziva in tudi napotkov za to, da se čimprej in skupno podamo na dokaj trnjevo pot k sosedu. Kako je že zapisal Polanšek: „... bodiva vrtnarja te dežele, in ne grobarja Za uvod v literarni večer sta poskrbela zastopnika literarne kavarne, Liza Hobel in Arnulf Ploder. -vvafra- Lepo število mladih in starih se je zbralo v nedeljo popoldne na praznik farnega patrona — sv. Mihaela — v Šmihelu na vaškem prazniku, katerega je priredilo Katoliško prosvetno društvo Šmihel. Za začetek je zapel domači cerkveni zbor, pod vodstvom Miheja Sadjaka — ki je ta dan godoval — štiri pesmi v pozdrav. Na programu so bila tekmovanja, pri katerih so lahko navzoči sodelovali. Tako so se moški in dve ženski pomerili v žaganju hlodov, ki je bilo kar dosti naporno. Zatem so pa dva in dva (1 moški, 1 ženska) morali naložiti 8 stisnjenih bal slame v ga-re, jih peljati kar najhitreje čez določeno progo, nato pa jih spet razložiti na prvotno mesto. Nekateri so pri tej hitri vožnji izgubili del tovora, kar je bilo še posebej zabavno. Žene in dekleta pa so se pomerile v pletenju vencev. Kar pet skupin se je zbralo k tekmovanju. Videli smo prave profesionalke v pletenju vencev, ki jih sploh ni motilo, ko smo jim „laiki“ gledali na prste. Torej, če boste kje potrebovali vence, se kar v Šmihelu zglasite, za dobro ceno jih vam bodo napletle vsako dolžino! Nato pa so se zbrani pari lotili „rufanja“ koruze. Treba je bilo v določenem času oru-fati, zvezati in na pripravljeni drog obesiti kar se da največ storžev. Za priznanje pa so vsi, ki so sodelovali pri tekmah, dobili medeno srce. V več skupinah sta pri tekmovanjih sodelovala tudi podpredsednica NSKS Valentina Kušej in trgovec A. Krivograd. Vmes je navzoče zabaval znani šmihelski pihalni orkester pod vodstvom g. Burdzija in ansambel „Korenika“, ki ga vodi Albert Kraiger. Seveda pa je bilo poskrbljeno tudi za jed in pijačo. Tako je bilo na tem vaškem prazniku za vsakega nekaj in so se ljudje zadovoljni razhajali z željo, da bi se še večkrat srečali na podobnih prireditvah. V kulturni taberni pri Joklnu v Celovcu razstavlja do 16. novembra Ljubljančan Viktor Pogačar svoje oljnate slike. Umetnik, ki se je doslej izražal že z ogljem, tušem in svinčnikom, razstavlja pri Joklnu slike, v katerih se spoprijema z arhitektonskimi oblikami, ženskim aktom in mikroskopskimi oblikami življenja oz. živih bitij. Slike Viktorja so barvno zelo izrazite in opazovalca skoraj da magično pritegnejo, da se jim pobli-že posveti. Radio/televizija STRAN -i r\ ČETRTEK,----------------------------------- \C. 3. oktobra 1985 STRAN -i o ČETRTEK, IO 3. oktobra 1985 Radio/televizija 1. SPORED Petek, 4. oktobra: 9.00 Poročila —-9.05 Tom & Jer-ry — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Mestece Anara — 11.55 Woody VVoodpecker — 12.00 Tuzemski report — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 TAO TAO — 17.30 Jamski otroci — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Derrick — 21.15 Modna revija — 21.20 Naša najlepša leta — 22.05 Umetnine — 0.00 Poročila Sobota, 5. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Italijanščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Mladeniči z zelenimi lasmi — 11.50 Nočni studio — 13.05 Poročila — 14.30 Če cveto planinske rože — 16.00 Pan-Tau — 16.30 VVickie — 17.00 Bravissimo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dva x sedem 2. SPORED Petek, 4. oktobra: 15.00 Svetovni pokal v lahki atletiki — 16.30 Kmečki general — 17.15 Živalska oddaja — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Tedaj — 18.30 Zabranjena nežnost — 19.30 Poročila — 20.15 Onstran velikega zida — 21.00 Novo v kinu — 21.15 Čas v sliki II — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šport — 22.15 Noč lovca — 23.45 Poročila Sobota, 5. oktobra: 14.00 Šport — 16.00 Podeželski zdravnik — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? - 18.00 Magacin Alpe-Jadran — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Denar drugega — 22.00 Tedaj — 22.05 Šport — 22.40 Scarface — obraz ran — 0.10 Poročila Nedelja, 6. oktobra: 9.00 Matineja — 11.00 Salut za Lilliano Gish — 12.10 Tedaj — 14.00 Športni popoldan — 17.45 The big beat — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Poročila — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Raca po oranžno — 21.55 Nauk Budhe — 22.00 Chicago 1930 — 22.50 Sedem dni športa — 23.50 Poročila — 18.25 Heinz Conrads — 18.50 Vprašanja kristjana — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 To je bilo samo enkrat — 21.50 Rdeče-belo-rdeči program — 22.50 Diplomata — 23.30 Solid-Gold — 0.05 Poročila Nedelja, 6. oktobra: 11.00 Ura časnikarjev — 12.00 Orientacija — 16.00 Na Jordanu Janez krsti Jezusa — 16.15 Listamo v slikanici — 16.35 Pustolovščine Capuccete — 17.00 De-želnozborske volitve v Zgornji Avstriji — 17.05 Živalska oddaja — 17.40 Klub senjorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Avstrija II — 21.45 De-želnozborske volitve v Zgornji Avstriji — 22.10 Stolp — 23.05 Jour-Fixe — 0.05 Poročila Ponedeljek, 7. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Tom & Jer-ry — 9.30 Tu sem človek — 10.00 Šolska TV — 10.30 Če planinske rože cveto — 12.00 Ponedeljek, 7. oktobra: 17.30 Višina na ničlo — 18.00 Čudežna živalska dežela v Indiji — 18.25 Tedaj — 18.30 Veliko maščevanje Samuraja — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dedek na posodo — 21.45 Šiling — 22.05 Zgodba Adele H. — 23.40 Poročila Torek, 8. oktobra: 17.00 Šolska TV — 17.30 Orientacija — 18.00 Bill Cosby — 18.25 Tedaj — 18.30 Veliko maščevanje Samuraja — 19.30 Poročila — 20.15 Vse ali nič — 21.15 Čas v sliki 2 — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Club 2 Sreda, 9. oktobra: 17.00 Igra — gradbeni kamen življenja — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Rožnato rdeči panter — 18.30 Veliko maščevanje samuraja — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Štiri stoletja opere — 21.15 Čas v sliki 2 — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Khomeinije-va „božja-država“ — 22.30 Nebesa in zemlja — 0.05 Poročila Četrtek, 10. oktobra: 17.00 Šport — 17.15 Velike reke — zrcalo zgodovine — 18.00 Kulinarične jedi iz Avstrije — 18.30 Družina Meriam — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tuzemski report — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.50 Klub 2 Woody-Woodpecker — 12.15 Onstran velikega zida — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.00 VVickie — 17.30 Minikijevi — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.15 Policijski revir Hill Street — 22.00 Tedaj — 22.05 Mistika — 23.05 Poročila Torek, 8. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Tom & Jer-ry — 9.30 Italijanščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Avstrija II — 12.00 Tedaj — 12.05 Šport ob ponedeljkih — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Don Quixote — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Inozemski report — 21.14 Dallas — 22.00 Knjižni magazin — 22.50 Poročila Sreda, 9. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Tom & Jer- ry — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Moj partner Davis — 12.00 Secret Sgurell — 12.05 Inozemski report — 13.00 Poročila — 16.30 Cirkus Haber-kuk — 17.05 Tao-Tao — 17.30 Nogometni ABC — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Nobody je največji — 22.05 Iz videoteke: Kam in nazaj — 23.55 Poročila Četrtek, 10. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Tom & Jer-ry — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Nobo- dy je največji — 12.20 Klub seniorjev — 13.10 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Don Quixote — 17.30 Perrine — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Velika srečka — 21.50 „Hirn-brennen“ — 23.30 Od pisalne mize — 23.30 Šah svetovnemu prvaku — 0.05 Poročila 1. SPORED Nedelja, 6. oktobra: 8.30 Poročila — 8.35 Živ žav_— j 9.30 Obiskovalci — 10.00 Življenje brez konca — 11.05 Izročila — 11.35 625 — 12.00 Kmetij- i ska oddaja — 13.00 Poročila — 13.40 Mostovi — 14.10 Avtomobilske dirke formule I — 14.35 Očenaškov dnevnik — 15.35 Avtomobilske dirke formule I — 16.15 Poročila — 16.20 Angeli so izgubili sijaj — 17.50 TV-kviz — 18.15 Knjiga — 19.30 TV D — 20.00 Zgodbe iz tovarne — 21.10 Športni pregled — 21.55 Slovenci v zamejstvu — 22.30 Poročila Ponedeljek, 7. oktobra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.30 Poročila — 17.35 Pekarna — 17.50 Življenje v kapljici vode — 18.10 Murni — 18.25 Podravski obzornik — 18.45 Glasba za mlade — 19.30 TVD — 20.05 Vedno na poti — 21.05 Spoznano — neznano — 22.10 TVD II — 22.25 Glasbena oddaja Torek, 8. oktobra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 16.30 Šolska TV — 17.30 Poročila — 17.35 Republiška revija MPZ Zagorje 84 — 18.05 Miti in legende — 18.25 Notranjski obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Jesen Djura Dražetiča — 21.15 Omizje — 23.15 Poročila Sreda, 9. oktobra: 9.00 Test — 9.15 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.25 Poročila — 17.40 Prgišče priljubljenih pravljic — 17.55 Trnuljčica — 18.25 Koroški obzornik — 18.40 Sodobna stremljenja orkestralnega zvoka — 19.30 TVD — 20.05 Dokumentarec meseca: Vrtnar posebne sorte — 20.50 Film tedna: Razkošje v travi — 22.55 TVD II Četrtek, 10. oktobra: 9.00 Test — 9.15 TV v šoli — i 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 16.30 Šolska TV — 17.30 Poročila — 17.35 Tillove dogodivščine — 17.55 Ivana Kobilca — 18.25 Pomurski obzornik — 18.40 Delegatska tribuna — 19.30 TVD — 20.05 Tednik — 21.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.15 Družina Vialhe — 22.05 TVD II — 22.20 Retrospektiva domače TV-drame Petek, 11. oktobra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.30 Poročila — 17.35 Nepomembno in pomembno — 17.50 Obiskovalci — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Pred izbiro poklica — 19.30 TVD — 20.05 Desetletje uničevanja — 21.05 Ne prezrite — 21.20 Pesem ptic trnovk - 22.15 TVD II - 22.25 Stanje stvari Sobota, 12. oktobra: 8.00 Poročila — 8.05 Prgišče priljubljenih pravljic — 8.20 Ne- pomembno in pomembno — 8.35 Tillove dogodivščine — 8.55 Miti in legende — 9.10 Življenje v kaplici vode — 9.30 Trnuljčica — 10.00 Periskop — 10.30 Računalništvo II — 10.55 Živi planet — 11.50 Poročila — 16.10 Poročila — 16.15 Zadnji Mohikanec — 17.00 PJ v košarki — 18.35 Zgodbe iz življenja rastlin — 19.30 TVD — 20.00 Pop satirikon — 20.50 Zrcalo tedna — 21.10 Dr. No — 23.00 Poročila NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Na-rodni svet koroških Slovencev". Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. • Celovec JUBILEJNI KONCERT partizanske, delavske in narodne pesmi Prireditelj: Koroški partizanski pevski zbor Čas: nedelja, 6.10., ob 14.30 uri Kraj: v Mladinskem domu SŠD v Celovcu, Mikschallee 4 Zbor vodi prof. Branko Čepin Glasbena šola na Koroškem sporoča: V jeseni se bo v oddelku Celovec pričel pouk orgel, prav tako bo zborovodska šola znova pričela s tečajem za začetnike. Interesenti naj se javijo pismeno pri Društvu ..Glasbena šola", Mikschallee 4, 9020 Celovec ali tel. 0 42 22/35 9 85. O Jelovec ODDAJE Petek, 4.10. > , n Iz kulturnega življenja — Glf r® ’ dališki seminar SPZ Šentpr' Mladinska oddaja (F. Krištof). mož Sobota, 5.10. ^eda, 9.10. Duhovni nagovor (Misijonar Ci primorsko gledališče na Koroš-ril Demšar, župnikov Dvoru na kem. Vrbo) — Voščila (M. Hartmann) Nedelja, 6. 10. Za dobro voljo. Ponedeljek, 7.10. Kontakt. Četrtek, 10.10. ^ož-Podjuna-Zila. Petek, 11.10. Koroški avtorji. ‘ttse.stisr Pekama zn anelf otrok kloT™ ogledali peko kruhajn spozna-|ln, bodo tudi, kako kruh lahko sr«4££ :odo%r rrsiTnT"* Redakcija: irena Struna Arko 8Lt£rakaoTbV20ruri » n niiira Jesen Djura Dražetiča asrečMp sal scenarij za dramo Jesen Djura Dražetiča Jan Makan, ki je delo tudi režiral. Okostje drame je usoda Dju-