Poštnina plačan«, t &u4ot!iiL Leto LXIV., št. I95 Ljubljana, sobota 29« avgusta 1951 Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, izvremSi nedelje In praznike. — Inserati do 30 pettt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — > SI o venski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kn&fljeva nttca it. 5 Telefon «L 3122, 3123, 3124, 3125 tU 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg Št, 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — -Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10351. 1*0. POSOJILO ANGLIJI SKLENJENO je bil v Parizu sklenjen sporazum, da da Francija Angliji posojilo 40 milijonov funtov šterlingov, dočim bo posodila enako vsoto Amerika London, 29. avgusta. AA. Reuter poroča: Uradno se razglaša, da se je snoči dosegel sporazum glede francoske finančne podpore Veliki Britaniji v znesku 40 milijonov funt šterlingov, ki bi Jih Francija posodila Angliji. Od te vsote bi polovico prispevale francoske zasebne banke, polovica pa bi se dobila v javni subskripciji v enoletnih zakladnih bonih, ki bi se obrestovali po 4.5 odstotka. Teh 40 milijonov funtov tvori polovico celotnega kredita 80 milijonov funtov, ki ga Francija in ameriške Zedinje-ne države dajo Veliki Britaniji na razpolago tako, da bi vsaka država prispevala pol. London, 29. avgusta. Zakladni urad objavlja, da se je z ameriško finančno skupino sklenil dogovor, po katerem bo ta skupina prevzela na dolarje glaseča se zakladnice v višini nad 200 milijonov dolarjev. Na podlagi s Francijo sklenjenega dogovora bo Angliji dana na razpolago vsota, ki ne bo presegala 5 mili- .jard frankov, in sicer en del v obliki kredita od strani Francoske banke, drugi del pa z errasdjo obligacij, kn se bodo glasile na franke. Te odligacije bodo imele veljavnost za eno leto. Pariz, 29. avgusta. Ko je zakladni kancelar Snowden odobril francosko-angleški finančni dogovor, je bil objavljen uradna komunike, ki potrjuje prej- 'šnje kzjave in ki pravi dalje, da je Listh Ross v imenu Snowdena napram francoskemu finančnemu ministru Flandinu izjavil, kako visoko cend angleška vlada ,prijateijsko podporo francoske vlade in J Francoske banke. Finančni minister Flandin le nato izrazil svoje veselje o srečnem zaključku pogajanj ter je po- udarjal voljo francoske vlade in francoskih finančnih krogov za sodelovanje pri vsakem koraku, ki ima za oilj, da se vzpostavi normalni položaj na polju valutnega gibanja. Končno je opozarjal na upravičeno zaupanje, ki ga uživa angleški kredit na vsem svetu. Sklicanje parlamenta London, 29. avgusta. AA. Po poroči" lu lista »Mornmgpost« je vlada sklenila sklicati parlament k seji 8. septembra. Nove volitve bodo bržkone že novembra meseca. London, 29. avgusta. Iz včerajšnjih zborovanj treh političnih strank je razvidno, da bo nacijonalna vlada z najmanjšim številom 331 poslancem imela večino najmanj 50 glasov v spodnji zbornici, čeprav se ji ne bo posrečilo dobiti od delavske stranke več kakor šest glasov, ki so ji že zagotovljeni. Povratek Stimsona v Ameriko London. 29. avgusta. AA. Ameriški zunanji minister Stimson in njegova soproga sta včeraj odpotovala rz Londona v Southamp-ton, kjer sta se vkrcala na p-arnik »Levia-than«. Vračata se v Newyork. Umik Snowdena London, 29. avgusta. AA. Vest, da bo finančni minister Philip Snowden zapustil politično življenje in da pri pnnodnjih volitvah ne bo več kandidiral, so sprejeli v vseh političnih strankah z obžalovanjem. Snowden j« že pred Štirimi meseci obvestil Macdonalda, da odklanja ponovno izvolitev in zato ta sklep ni v nikaki zvezi z najnovejšimi političnimi dogodki. Parlamentarci so dolgo vrsto let občudovali izredni pogum in znanje Snowdena v opoziciji kakor v vladi. Vso svojo osebnost je vložil v svoje življenje in v svoje delo in se ni oziral na svoje omajeno zdravje in pogoste bolezni. Vse njegovo delo m življenje je prešinjala neomajna volja. Naihuši udarec njegovemu zdravju je prizadela nedavno težka operacija. V pismu predsedniku de-lovske stranke v svojem volilnem okrožju pravi Snowden, da ne more več nadaljevati napornega življenja, ki ga je živel v zadnjih letih. Snowden je že hotel prej odstopiti, toda velika mednarodna finančna krrza ga ie prisilila, da vztraja na svojem položaju dotlej, da bodo sedanje težkoČe odstranjene. London, 29. avgusta. AA. Državni podtajnik za vojno v prejšnji delavski vladi Tom Shaw je sporočil vodstvu stranke v svojim volilnem okrožju, da ne reflektira več na izvolitev. Svoje sposobnosti in svoje energije bo posvetil nalogam, ki ga čakajo kot tajnika mednarodne federacije tekstilnih delavcev. Ja Sfoaw©v sklep je dozorel že pred meseci, ko je bila prejšnja vlada še na moči. London, 29. avgusta. AA. Predsednrk vlade Maodonald je včeraj odpotoval v Lossimouth, kjer bo ostal do ponedeljka na oddihu. Navzlic temu bo v stalnih telefonskih stikih s člani nove vlade v Londonu. Pred pridelkom indijske konference London, 29. avgusta. AA. Prvi indskf delegati za konferenco v Londonu prispejo v London jutri, drugi pa ob koncu prihodnjega tedna. Pred sporazumom v Rimu Ugoden razvoj pogajanj med Vatikanom in fašistično vlado — Papež je optimist — Katoliška akcija in katoliške mladinske organizacije bodo zopet dovoljene Francoskcmska pogajanja Odpor v francoski javnosti — Uspeh nadaljnih pogajanj v oktobru odvisen od rešitve vprašanja ruskih predvojnih dolgov Pariz, 29. avgusta. Pogajanja med Fraa-•tijo in Rusijo o zailjučitvi pogodbe o nenapadanju se bodo nadaljevala v oktobru. ■Do tega časa se bosta bržkone že vrnila v Pariz ruski poslanik in ruska delegacija. Pogajanja se bodo nadaljevala tudi o za-ključitvi trgovinske pogodbe. V francoskih političnih krogih so mnenja, da mora pogodba o nenapadanju predstavljati samo izpopolnitev KelJogove mirovne pogodbe, ki sta jo podpisala tako Francija kakor Kalija Mogoče je, da bo francoska - ruska pogodba o nenapadanju sklenjena v obliki poravnalne pogodbe, ki bi predstavljala nekako zmanjšamo razsodiscno pogodbo. Vsekakor še ni padla o smernicah političnih pogajanja v francoski vladi končna odločitev, ker se bo bavila s tem šele na en: svojih prihodnjih sej. Ne sme se pozabiti, da je odpor proti zbližanju Francije in Rusije v trancoski javnosti precej znaten. Vlada prejema vedno nanovo sklepe političnih organizacij iz province, ki se izrekajo proti zbiižanju s Sovjetsko Rusijo. To stališče francoske javnosti je povsem razumljivo, ker je bila doslej najslabše poučena o razmerah v Rusiji. Gotovo je, da razpoloženje javnosti ne more ostati brez vpliva na vlado in parlament Značilno za mnenje mnogih krogov je tudi članek bivšega belgijskega ministra Tbeunisa v pariškem listu »Actualites«, v katerem ostro nastopa proti i^premembi politike zahodnih držav napram Sovjetski Rusiji in pravi med drugim: >2adnji govori Stalina se ne smejo smatrati resno, ker so samo posledica nujne potrebe, da bi priskrbeli Rusiji nove kredite spričo dejstva, da je propadlo nekaj bank, ki so svoječasno vršile diskontiranje sovjetskih menic. V neposredni zvezi s temi težkočami je Rusija pričela pogajanja s Francija. Rusija kaže francoskim varčevalcem možnost delnega priznanja predvojnih dolgov ter zahteva kredite, ki naj bi predstavljali anuitete odplačil teh dolgov. Sovjeti so v težkočah ter pripravljajo manever za ženevo. Nad zasebne interese in kombinacije političnega ravnotežja v Evropi se morajo postaviti interesi naše civilizacije, ki so pri pogajanjih s Sovjetsko Rusijo na tehtnici.< Razen tega je treba upoštevati, da je francoski trgovinski minister javno izjavil, da nima namena pristati na jamstvo države za dobave Rusiji po nemškem vzgledu. Financiranje ruskih dobav je prepuščeno zasebnim pogajanjem ruske trgovinske misije s francoskimi bankami. Vprašanje je ,ali se bodo francoske banke, ki so bile že glede dovoljevanja kreditov Nemčiji skrajno previdne, odloČile za taka pogajanja. Ni izključeno, da bodo r interesu svojih vlagateljev zahtevala jamstva, ki bi jih mogla Rusija le težko dovoliti. V Parizu se razpravlja tudi o financiranju dobav Rusiji na mednarodni podlagi, morda s pomočjo banke za mednarodna plačila v Baslu. Zdi se pa malo verjetno, da bi se moglo pri obnovljenih pogajanjih izločiti vprašanje ruskih predvojnih dolgov, kakor je bilo prvotno nameravano, ker smatrajo francoski kapitalisti plačilo ruskih dolgov kot prvi pogoj za tesnejše gospodarske odnosa je z Rusijo. Od tega vprašanja je torej predvsem odvisno, kako se bodo francosko-ruska pogajanja razvijala v mesecu oktobru, Polet »Zeppelma« v Južno Ameriko Friedrichshafen, 29. avgusta. AA. Zrakoplov »Zeppelin« bo dre vi odplul na svoj prvi letošnji polet v Južno Ameriko. Zrakoplov bo vodil dr. Eckener. Potnikov bo 19. Med njimi bo tudi kot gost dr. VVeickmann, ki se je udeležil arktičnega poleta kot metereolog. Uspeh nemške letaJke Tokio. 29. avgusta. AA. Nemška letalka Marga Etzdorf, ki je na majhnem letalu tipa jJunkerc odletela iz Berlina v Tokio, je v petek popoldne pristala na japonskem otočju. V ranem jutru se je bila dvignila v Mukdenu v zrak in 5. ur na to pristala v Soeulu na Koreji, kjer se je oskrbela z bencinom. Po enournem odmoru je vnovič startala v smeri proti japonskemu pristanišču Hirošima, kamor je prispela o pol 7. Od tu bo nadalievala polet Čez Kobe, Kioto in Ostato v Tokio. Kongres srednjih tehničnih šol Pariz, 29. avgusta. AA- Od 24. do 27. bo v Parizu mednarodni kongres srednje tehničnih Šol. Kongres se bo vršil v prostorih palače, kjer se nahaja »fZoole des Arts et Mčtiers«. Predsedoval bo kongresu Dou-mer, udeleže pa se ga iran;::^-" :ii legati. šahovski turnir na Bledu Bled, 29. avgusta- Po včerajšnjem odmoru se je nadaljeval danes šahov* ski turnir na Bledu. Dopoldne še ni bi* lo nobene odločitve. Colle je igral pro* ti Aljehinu in razvil zelo lepo igro. Svetovni prvak mlademu Belgijcu ni mogel do živega in je bila opoldne si* tuacija poplnoma neizvestna. Drugi par, Niemcović*Marshall, je igral pre* cej previdno in je bil do opoldne po* ložaj nejasen. Pire je igral proti Ame* ričanu Khasdanu in je bil opoldne ne* koliko na boljšem. Bogoljubov si je napram Flohru ustvaril precej močne j« šo pozicijo in je računati z njegovo zmago. Dr. Tartakower je igral s Spiel* mannom in je v ugodnejšem položaju. Tudi Astaloš stoji bolje napram mla* demu Stolzu. Dr. Vidmar igra s Kosti* čem in je bil opoldne v prednosti. Potres v Beludžistanu London, 29. avgusta. Močan potres, ki je bil snoči ob 9. v Beludži stanu in Sindu, je napravil, kakor javlja »Daily Expres«, veliko škodo zlasti v okraju Sharigh. Nekaj mest je bilo popolno* ma porušenih. Železniške in telefonske zveze so prekinjene. Potresne sunke so čutili tudi v Karachiju. Zadnje ve* s ti poročajo, da je mnogo mrtvih. Nove poplave na Kitajskem Šanghaj, 29. avgusta. Po došlih poročilih je dolina reke Jangce zopet zelo trpela zaradi poplav. V bližini Saopa, nedaleč od Nankinga, se je zrušil kanalski nasip v dolžini 12 km. Mesto Saopa in nekaj drugih manjših krajev je bilo popolnoma uničenih. Nad 50.000 oseb je utonilo. Nad 100.000 oseb je ostalo brez krova. Koga v Barceloni Barcelona, 29. avgusta AA. V mestu razsaja bubonska kuga. 60 ljudi je, kakor poročajo, že umrlo, 140 jih jo v bolnici. Prebivalstvo je v paniki. Vodja holandsklh katoličanov umrl Haag, 29. avgusta. Umrl je vodja rimskokatoliške državne stranke, največje stranke v Holandiji, mnegr. dr. Nolens. Bil je star 71 let. Pokojni je večkrat sodeloval v Društvu narodov kot član holandske de-':jar^;- r» "-»^r^rodrio delovno konferenco, L..... .I..:.: je bi! L 1926. Rim, 29. avgusta. Neoficijehia spravna pogajanja med Vatikanom m vlado se ugodno razvijajo ki sedaj je tudi že papež izrazil svoj optimizem nad potekom pogajanj. V nagovoru na napuljske romarje je čisto jasno namignil, da ima veliko zaupanja in da se bodo zadeve gotovo rešile najbolje, čeprav se še ne ve, ali se bo to zgodilo kmalu aH kasneje. Uspeh je namreč odvisen od tega, kako hitro se bo našla podlaga za sporazum. To se more zgoditi le na ta način, da prizna država Katoliško aikaujo kot popolnoma nepolitično organizaaijo. Vsekakor naj bi Vatiikan prevzel dalekosežna jamstva, da ss v KataKški akci- ji v resnici ne bo vršila nobena poHtika in da bo tudi popolnoma tzločen vpliv bivših članov katoliške ljudske stranke. V tem primeru bri Katoliška akcija postala poleg fašističnih edina organizacij ja, ki bi bila od italijanske vlade prignana 'v pohid meri. Isto velja tudi za raz-pušcena katoliška mladinska dništva, ki bi S3 jim zopet dovolila ko ali orjaka svoboda. Vatiikan bi moral tudi za mlacFitw ske organizacije prevzeti jamstvo, da se v njih ne bo vodila politika, tudi ne v obliki konkurence s fašističnimi mladinskima organizacijami, čeprav je papež v svoji zadnji encflcliki izredno ostro obsodil fašistično mladinsko vzgojo. Agrarna reforma v Španiji Razlastitev veleposestev — Agrarna reforma se deloma že izvaja — Pogajanja Vatikana s špansko vlado Madrid, 29. avgusta. Kakor znano, je ministrski predsednik Zamora predložil te dni načrt za agrarno reformo. Prvotni načrt parlamentarnega odbora je vlada v daljših posvetovanjih iizpremenila v več toč* kah. Zakonski načrt obstoja iz 24 členov. Najvažnejše določbe 6O naslednje: Agrarna reforma ima povratno veljav* nost od 14. aprila, ko j« bik proglašena republika. S tem hočejo preprečiti navidezne oddaje posestev, ki so se morda izvršile po tem dnevu. Agrarna reforma naj bi se izvedla predvsem v Andraluziji in Estrema* duri, v ostali Španiji pa, v kolikor gre za velike latifundije. Razlaščena bodo vsa posestva, ki imajo več kakor 300 ha. zemlje, 200 ha gorskih gozdov, 100 ha vinogradov in 400 ha gozda. Obdavčenju bodo podvržena samo posestva, ki donašajo nad 10.000 pezet zemljiške rente. Vrstni red razlastitve je naslednji. Najprej pridejo na vrsto fidejkomisi, nato ve* leposestva, ki niso sposobna za namakanje in katerih vrednost naj bi se dvigaiia z ir-žavno podporo, nato lastnina pravnih kor« poracij, posestva katoliške cerkve in usta* nov kakor tudi posestva, ki se sistematično oddajajo v najem. Odškodnine bodo plačane na podlagi vrednosti zemljiške rente. Lastniki velikih fidej/komisov bodo dobili samo polovico odškodnine ali pa še manj. Odškodnina v zneskih na pol milijona pezet se bo izplačala v 4 odstonih državnih zadolžnicah, ki se pri manjših posestvih ne morejo prenesti ali prodata pet do deset let, pri večjih posestvih pa 10 do 20 let. Kmetijske zadruge imajo pravico, da Kongres jugo- slovenskih plinarn Ljubljana, 29. avgusta. Kakor da smo hoteli razgibati vse svoje sile in zanimanje, smo osredotočili na kratko razdobje dobrega tedna v Ljubljani v zvezi z veliko partiotično svečanostjo odkritja spomenika kralju Petru toliko prireditev, da jih Človek komaj našteje, kaj šele, da bi vse podrobno opisal. Med drugimi večjimi prireditvami bomo imeli v Ljubljani tudi IV. kongres jugoslovenskih plinarn in vodarn, ki se bo vršil 2., 3., 4. in 5. septembra. Kongresa se udeleže številni gostje iz Češkoslovaške, Poljske, Avstrije in Nemčije. V zvezi s kongresom bomo videli v kinu >Ljubljanski dvor« izredno zanimiv film o produkciji plina in njega porabi v gospodinjstvu, obrti in industriji. Film se bo predvajal 4. septembra ob 17. in vstop bo brezplačen. Slišali bomo pa tudi mnogo zanimivih predavanj domaČih i.n inozemskih strokovnjakov. Predavanja se bodo nanašala večinoma na porabo plina v različne svrhe. SEZNAM PREDAVANJ. V sredo 2. septembra ob 11. Franjo Rup-ntk (podnačelnrk upravnega odbora): 701et-nica ljubljanske plinarne; ob 10.30: dr. Ur-banek: Jake" vztahv ma hvhiena k plyna-remstvi a vodarenstvi; ob 11. mi. Kirchner: Die kunstliche Grundwassergewinnung; ob 11.30 inž. Konopka: Stan i rozwoj przemis-lu gazowniczego w Polsce; ob 12. inž. Jed-lička: Vy znam plvnaren pro n pravu no-vodobvfc silnic V četrtek, 4. septembra ob 9.30 dr. inž. Havelka: Kapitolv z amerićkčfoe plvnaren-stvi; ob 10. inž. Wrange4: Gazy zernnie w Poisce; ob 10.30 inž. Horvatič: O pitanj« zemljo razdele aH pa jo obdelujejo kolektivno. Novonastalim malim posestvom bo otežkočen prenos lastnine. Izvzete so razdelitve zemljišča, ki so lavi občin, gotovi privatni obrati z vzornim gospodarstvom, kakor n. pr. posestva, ki se bavijo obenem z malo industrijo, n. pr. % mlini in mlekarnami, nadalje veliki gozdni pašniki in za razdelitev neprimerna pogotz« d en a zemlja. Pod posebnim varstvom bodo mala družinska posestva, ki ostanejo še nadalje. Nekatere določbe ©o že uveljavljene m odloki. Gre pri tem za takojšnjo osnovanje lokalnih korporacij, v katerih so zastopani delojemalci in lastniki. Njihova naloga jo takojšnja izdelava predlogov za razdelitev zemlje in pripravljalna dela za prihodnje poljedelsko leto. Kasneje naj bfi se te korporacije združile pod enotno obJastjo, kj jo bo predstavljal agrarni institut. Rim, 29. avgusta. Kakor kažejo vsa znamenja, Vatikan nikakor ne želi prekiniti svojih odnošajev z republikansko Španijo, temveč jih čimprej razjasniti. Zato tudi ni papežev nuncij odpotoval iz Madrida, kakor je bilo napovedano, temveč se je odrekel celo svojemu dopustu, da bi mogel nadaljevati pogajanja v Madridu. Po mnenju Vatikana je dosedanji konkordat potreben rz-prememb, ker mnoge določne v njem ne odgovarjajo sedanjim razmeram v državi. V Vatikanu ne upajo mnogo, da bo mogoče kmalu skleniti nov konkordat, in zato je tudi vsa njegova skrb usmerjena na to, da bi se sedaj dosegla začasna ureditev, ki bi zagotovila položaj cerkve in duhovščini n Španiji, zemnog plina kot Bujavice sa stanovišta zagrebačke plinare; ob 11. Bertschinger: Tarife politique in Gaswerken; ob 11.30 Pi«. otrowsky: Stan zaopatrowrrja v vode ml-aste polsckich; ob 12. inž. Knez: Tehnika avtogenega varjenja pri instalacijah vodovodov in plinovodov in ob 12.20 dr. inž. Opatrny: SouČasny stav čs. vodarenstvi. Samomor obupanega maturanta Beograd, 29. avgusta p. Danes dopoldne nekaj pred 12. uro je izvršil samomor maturant IV. beograjske gimnazije Rudolf Svirkoš. Dijak je polagal te dni popravni izpit ter je ponovno padel iz latinščine. Ko mu je bil sporočen negatven rezultat njegovega izpita, je postal Svirkoš silno potrt in se sploh ni vrnil več domov. Blodil je po beograjskih ulicah včeraj popoldne in vso noč do danes dopoldne, ko jo položil v svojem obupu glavo pod nišk?'' brzovlak. Svirkoš je bil na mestu mrtev, Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Devize: Amsterdam 2285.28 — 2292.22, Bruselj 790.48 — 792.84, Curih 1103.25 — 1106.55, Dunaj 796.53 — 798.93, London 275.45 — 276.27, Newyork 5656.92 — 5673.92, Pariz 222.22 — 222.99, Praga 167.80 — 168.30, Trst 296.43 — 297.33. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.055, Pariz 20.135, London 24.955, Newyork 513.37, Bruselj 71.62, Milan 26.87, Madrid 46.63, Amsterdam 207.10, Berlin 121.90, Dunaj 72.20, Sofija 3.72, Praga 15.21, Varšava 57.53, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.06. 8tran 2 >S L O V E N S K I NAROD«, dne 29. avgusta 1931. P \f 1^ 9,V kraljestvu Zlatoroga" Prvi slovenski kulturno-alpinski film se je zelo dobro posrečil LJubljana, 29. avgusta. . očak Triglav. Prekrasen solnčni zahod na Zdaj skoraj nihče več ne veruje v pesem in nam je tudi lepota vedno bolj tuja, poezija anahronizem, ljubezen do narave redka in o idealizmu niti ne govorimo več. Človek je vedno manj dojemljiv za tiste mehko In tankočutne stvari, v katere polaga srce brez besed, čedalje bolj se pretvarja njegov organizem v mehanično maso, ki ne čuti več ničesar drugega kot glad. Prerajamo se v robote, ker smo obrnili naravi hrbet ter v nas umira človečnost, trgajo se med nami in njo naj-elementarnejSe vezi in ugaša zavest, da smo z njo eno. In gotovo se zde te besede le fraze in bodo marsikomu na prvi pogled v spodti-ko, Češ, romantika in takšna njena navlaka — kaj bi pa naj bila drugega takšna brezglava Urada? — Vse to se je preživelo Že pred stoletji . . Naš čas, realnost — kaj sanjarija omlednost, naš čas je neizprosen in človek mora biti zdaj jeklen, življenje nam narekuje ter ukazuje, kakšni moramo biti. Pa saj je vse to brezpredmetno, samo spomniš se na kaj podobnega, ko naenkrat začutiš, da je narava še vedno naša mati... Nihče ne bo verjel zgolj besedam — toda verjeti bo moral dejstvu. In dejstvo je navidez tako skromno, še smešno bi se najbrž zdelo komu, če bi mu pripisov«ii globlji pomen. Hm. popolnoma brezpomembno . . . Prvi slovenski alpinski film. Kakšne ničvredne, meglene fotografije, kaj pa drugega, porečete. Slovenski film! Saj še ne znamo narediti dobrih čevljev, kaj šele film! Potem pa, če še vseeno trdimo, da je ta film dober, ne le dober, temveč naravnost izvrsten, da tako dober ni bil izdelan še nikjer, tedaj porečete, da so ga izdelali tujci. Zato se nam naj oprosti skepsa, s katero smo Šli k cenzurni predstavi. Gledamo film. Vrste se ljubljanske zanimivosti, spomeniki, glavne ceste, grad, Tivoli itd. Na grajski terasi študira s knjigo v roki mladi Gornik. Tam daleč v ozadju nekje je Triglav. Gornik odloži knjigo in zasanja o nepozabnem gorenjskem raju. Pred nami zakipi v vsej veličastnosti in lepoti Bohinjskem jezeru itd. DrugI dan potuje proti Kranjski gori, prihod je np—M prijatelju Klemmi v Rateče. >Mirno šmarne gore, ki jo obkroža bistra Sava«. Kako plehke so zgolj te besede v primeri s tem, kar nam prikaže film! Posnetki Save pri Medvodah so nepozabni, pa kaj, saj je sleherni motiv po svoje lep! Ob vsej poti občudujemo redke naravne lepote. Dobro si ogledamo tudi starodavni Kranj, kranjski sejem ln več raznih motivov nas s svojo sočnostjo ta prisrčnostjo povsem osvoji. Sila značilni so prizori s sejma, zlasti med mešetarji in kmeti so tako neprisiljeni, zdravi ter domači, da se moraš namuzniti tej tako topli domačnosti. Jesenice, industrijsko mesto. Tu se Gornik snide s Klemenom, nakar gresta v tovarno po tovariša Robana. In tako si ogledamo še obrat KID — vse natančno, nazorna Potem krenemo na Golico po naroise. Slike, ki jih človek nikoli več ne pozabi, če jih le enkrat vidi. Malo pred tem nam film pokaže krasote slapov Vlntgarja in Perlčnika in še vsepolno prekrasnih motivov v zvezi s Klemnovim življenjem. Naši prijatelji odpotujejo v Kranjsko goro, odkoder krenejo v Triglavsko pogorje. Od tam gredo mimo Sedmerih jezer na Bohinjsko jezero, lz Bohinjske Bistrice se pa odpeljejo na Bled. Brezpomembno prizadevanje bi bilo opisovati vso tisto planinsko krasoto in svojstvenost, planinsko življenje, planšar-je, ogljarje, drvarje. Videli smo Prisojni-kovo okno, Martuljkovo skupino, Jalov-čev ozebnik, Triglavski lednik, zanimive geološke sklade Komne, krasno plezalno turo na Rja vini, slap Savice, Suho, Smrečico, Slap na L#ozu — pa saj vsega ne moreš niti našteti. Za vsemi temi imeni je pa toliko lepote, da te popolnoma očara. Spremljali smo pa tudi smučarje čez drn in strn po zasneženih planinah, kot smo tudi občudovali nepopisne jesenske motive v Bohinju in na Bledu. FIlm je razdeljen na 5 dejanj in traja predstava nad 2 uri. Skalašem je k uspehu njih podvzetja le čestitati! imenovanju ulic v Kranju Razvoj mesta s prihodom težke industrije — Nekaj pripomb k imenom kranjskih ulic Kranj, 27. avgusta. 1K> nedavna je bil Kranj po obsegu tako majhen, da ni bilo treba ulicam imen. Troje ulic je vezalo podolgein vse mestece od vrha Jelenovega klanca do roba skale nad .sotočjem Kokre in Save; in še Savsko predmestje, to je bilo do malega vse poleg od-ra-tska z vrha Jelenovega klanca v Kokrško predmestje med redko zasejane hide med .polji in vrtovi kranjskih meščanov. Povojni gospodarski in socialni preokret pa je tako močno raztegnil obljudenost predmestnega ozemlja, da je zrastko tod okoli sto hišic in da 5»e je znatno razširila mreža prometnih potov. K mestu se je priključila še vas Gorenja Sava. Po prebivalstvu je na rasti o mesto za en tisoč k starim trem tisočem. V patriarhalno življenje >3terodavi>epa mesta na sivi *kal:< je segla težka industrija. Utaborila se je v velikem loku na južnozahodni strani mesta ob obeh bregovih Save. Mestnih prebivalcev zaposluje preko pol tisoča, iz okoliških občin pa mnogo preko dveh tisoče v ljudi. Vzporedno ao se razmnožila tudi trgovska in obrtna podjetja m naravno so se povečali tudi javni uradi. Vse to je povečalo ljudski promet v tako izdatni meri, da ne zadoščajo več "HlomaČac imena javnih prometnih prostorov. Dati ulicam imena je nameraval nekako pred 30 leti že občinski odbor pod županovanjem pokojnega Karla Šavnika, a namera je propadla radi stroškov za ulične tablice in tudi prave potrebe še ni bilo. Sedanja občinska uprava pa *e uvidela, da ne more več odlagati te naloge in se je po sklepu zadnje občinske seje definitivno odločila, dati ulicam itrad.no veljavna imena. Za načrt si je postavila načelo, naj se ohranijo že udomačena imena, vsaj taka, ki pričajo krajevno zgodovino, izmed novih pa naj se izbero taka. ki imajo tudi naravno zgodovinsko podlago. Preprost in lep načrt, pa težka in nehvaležna naloga. Na zadnji seji je razpravljal občinski odbor o 34 imenih in jih v načelu sprejel, pooblastil pa je mestno starešinstvo, da sme še spremeniti to ali ono ime, ker se za nekatere ulic 5e sploh niso mogli odločiti. To kaže resno voljo občinske uprave, da hoče izbrati res najprimernejša imena. V tej veri naj mi bo dovoljeno nekaj skromnih pripomb. 1. Nepraktično je, da je na tako majhnem ozemlju in v tako majhnem številu uličnih imen (samo 34 jih je!) kar pet parov enakih imen: Cerkvena ulica in Cerkveni trg, Rožen venska ulica in Rožen venski klanec, dve Šavnikovi ulici (čeprav dveh raaličnih šavnikov). Savska cesta m Savski park ter Mala cesta in Mali trg. 2. Prazna imena so Stara cesta (in ie omenjena Mala cesta in Mali trg), >Na ska-lk (koliko skal je v Kranju!) al >Graben< (nič koliko grabnov!), Šolska ulica, Postna ulica, Podmestje in še nevsecno >Zlato polje r. 3. Pogrešeno je ime za Koblarjevo ulico. Po njem naj bi se imenovala prednja ulica, ki vodi k vhodom njegovih socialnih ustanov, ne pa ona zadaj za hlevi. Nepojmljivo je, zakaj bi se morate ime zaslužnega u stanovnik a javnih dobrodelnih ustanov umakniti za hleve, če leži na prednji strani »hi- 4. Le za silo so sprejemljiva imena, kakor Ljubeljska, Kokrška in Savska cesta, Jaha-čev prelaz, ulica pod kloštrom, Na okopih in še nekatera. V teh in takih primerih je treba vzeti imena narodovih zaslužnih osebnosti. Baje je nekdo pripomnil, da bi se že izbrala taka imena, Če bi bile ulice — lepše. Res je v tej besedi mnogo pietete, ali gotovo ni prav pojmovana. Kajti noben javni prometni prostor na in ne more biti tako čist, da bi bil absolutno vreden nositi ime kateregakoli pokojnika, najmanj pa tistih, ki jih še posebno cenimo. In nazadnje je stvar taka, da ne nosi imena materija (kamenje, pesek, blato na cesti), marveč ga nosijo človeška bivališča in sprehajališča. (Saj pravimo: X Stanuje na (!) tej in tej cesti, na (!) tem in tem trgu). In človekovo bivališče je vendarle vredno človekovega imena. Omenjena skromnost torej ne more biti nepremostljiva ovira. Pripombe k nekaterim predlaganim imenom ulic, cest in trgov: Ljubeljska cesta je nekam preozko ime. Ali bi ne bilo primernejše ime Oosposvetska ali Karantanska aH Koroška ali recimo Maistrova cesta. — Savska cesta ne vodi v Savo ali na Savo, mar-več v Čirče, torej cesta >0b Savi«. — Stara cesta. Savski park. Zlato polje itd. naj dobe ime kateregakoli Kranjčanom priljubljenega moža. Recimo >Toma Zupana parke, Blaža Potočnika cesta (Potočnik je bil rojen v Strževem, cesta vodi v smer Strževega). — Kokrška cesta naj dobi širši pogled vsaj na Jezersko. — Mala cesta vodi v kraljestvo de-tinskih let Matije Valjavca-Kračmanovega, tja pod Storžič in s 9r. Belo. Letos meseca februarja smo obhajali 100-letnico rojstva Kračmanovega. Prav bi bilo za Kranj, da bi dal temu svojemu nekdanjemu šolarju in znanstveniku slovenskemu pisatelju nekaj spomina hvaležnosti. — S Pokopališko ulico tudi sam odbor ni zadovoljen. — Šolska cesta je prav >Šolsko« ime. — Mestni trg bi bil v redu, ker je v središču starega mesta. — Mali trg pa bi z mirno vestjo imenovali po znamenitem pisatelju Janezu Mencingerju. Doma je iz Bohinja (torej Gorenjec), n« tem trgu je imel do 1. 1882 svojo advokatsko pisarno. Kot kranjski advokat je Imel za koncipijenta drja Ivana Tavčarja. Tudi Tavčar je bil že takrat znamenit pisatelj in celo nekaj kranjskih obrazov je upodobil v svojih novelah in povestih. Tudi njemu bi lahko dali kako romantično >skak>< »K prelaz, morda tisto Grajsko ulico. Tam je zajel nekaj lepih slik za svoje spise. — Cerkveni trg je primerno ime, ker leži trg res ob cerkvi. — Prisiljeno pa je ime Cerkvene ulice, ker prava ta ulica sploh nima zveze s cerkvijo. Tisti trg pred >Novo pošto« preseka nlieo tako m široko, da je že pri tem trgu konec naravne ulice. V ulici pa stoji Blei-weisova rojstna hiša! Zakaj bi Kranj tajil Bleivveisa, ki je bil skoz in skoz pravi, resnični Kranjčan: imeniten, delaven ki praktičen. In Blelweis ima tehtne zasluge sa naš narod, kljub nekaterim napakam. Brez njegovih ^Kmetijskih in rokodelskih novic« si ne moremo misliti onega važnega kulturnega, gospodarskega in političnega razvoja našega naroda v njegovi dobi. Kranj je zamolčal 100-letnico njegovega rojstva (1908), jo ima že skoro >vsak, kdor nam je kaj kvasil«. Naj se mu nekoiiko oddolži vsaj letos, ko bomo 29. nov. obhajali že 50-letnico njegove smrti. A to je le slučajna obletnica, mož pa zasluži preko tega nekaj hvaležnega spomina svojih ljubih rojakov. — Prešernova, Jenkova, Laverjeva ulica in Sejmišče je v redu. — Prav pa ni, da se skuša uvesti ime >Pod kloštrom <, ko noben človek ne imenuje tako tiste ulice, čeprav je stal nekoč tam res klošter. Obratno pa ni vzroka, da bi se opustilo ime Pungrat, ki je med ljudstvom tako živo, da ga ne bo moglo spod riniti nobeno uradno določeno ime. — Ulica drja Edvarda šavnika bi bila primernejša tam, kjer bo stal dijaški dom. Po vsej priliki bo stal v Kokrškem predmestju. Za druge ulice pa v splošnem tole: Kranj ima lep sloves po vsej domovini. Zato bi bilo prav, če bi tudi Kranj upošteval vsaj po eno hrvatsko in srbsko ime. N. pr. 9tross-mayer je bil tako velik podpornik slovenskih kulturnih ustanov, da ni prezrl niti kranjske >Narodne Čitalnice«. Srbsko ime bi izbrali izmed tistih, ki so ob prevratu zajezili pot sovražnim sosedom, da niso vdrli na sjovensko ozemlje še globlje, kakor so. Enako bi ne smeli pogrešati enega imena Čehov. Kranj bi tudi s tem pokazal nekoliko, da noče biti vase zaprto rovtarsko mesto. Troje takih imen med vsemi drugimi ne bi kasilo kraju pristnega domačega lica. Domačih imen je pa na izbero, najsi bi segli po samih Gorenjcih. Samo za primero poleg že omenjenih: Valentin Manderjc iz Kranja, Andrej Praprotnik iz Podbrezja, Anton Linhart iz Radovljice, Matevž Langus iz Kamne gorice (Na Tomana so tudi Kranjčani hudi zaradi železnice), Matija čop iz Žirovnice, F. S. Finžgar iz Doslovč, škof Pogačar iz Vrbe, Maks Robič iz Kranjske gore; ali od škofjeloške strani: Martin Ku-raK iz Zabnice, Luka Pintar, Luka Jeran, slikarji Šubici, Ivan Franke. Ivan Grohar, Franc Cegnar, dr Fran Kos, Ivan Tušek; iz Smlednika Jakob Aljaž, iz SkaruČne Jakob Alešovec, z Brda Janko Kersnik, Maselj-Podlimbarski in Jože Podmilšak iz Krašnje, Fr. Detela iz Moravč in Jurij Vega iz Zago-rioe, Anton Medved in Jurij Japelj iz Kamnika, Janez Terdina iz Mengša, Valentin Zar-nik iz Repenj, Peter Bohinjec z Visokega itd. itd. Zakaj ne Vodnika Valentina. Žige Zoisa, zakaj ne koroških in primorskih mož! Odsek za izbero imen bi si mnogo olajšal delo z informativno anketo. Iran Kolar. čajno privatno nosesteo kogarkoli drugega, da mu n< dal na rojstno hfso oHi tablice, ki angleškega In ieikega sukna I BOGATA IZBIRA! A. & E. SKABERNŽ LJUBLJANA Nebo v septembru Solnce se vrača zdaj vedno hitreje proti nebesnemu ekvatorju. V septembru se skrči dan za 1 uro 25 minut 24. septembra ob 1.24 stopi solnce v znamenju Tehtnice m s tem se prične astronom i čna jesen. 12. septembra nastane solnčni mrk, ki se pa pri nas ne bo videl. Sicer bo pa ta mrk zelo slab, ker zakrije senca samo 5 odstotkov somčnega kolobarja. Mrk se bo videl v severnem delu Tihega Oceana. Lana se v začetku septembra dviga nad nebesni ekvator in doseže najvišjo lego nad njim 7. septembra, potem se vrača proti ekvatorju, ga prekorači 13. septembra in doseže najnižjo lego pod njim 19. septembra. Na povratku prekorači ekvator zopet 26. septembra. 26. septembra nastane popoln lunin mrk, ki se bo videl pri nas pod stičnimi pogoji, kakor lunin mrk letos 2. aprila. MTk se prične pred 18. in konča pred 23. uro. Lunine faze bodo: zadnji krajec 5. septembra ob 8.21, mlaj 12. septembra ob 3.26, prvi krajec 19. septembra ob 21.37 in ščip 26. septembra ob 20.45. Planeti. Merkur se bo videl proti koncu septembra na jutranjem nebu. Od 15. septembra dalje ga bomo lahko našli okrog 5. zjutraj nizko nad obzorjem, nekoliko proti severu od vzhodne točke obzorja. Venera se v septembru ne bo videla, ker je preblizu sobica, kajti 8. septembra bo v gornji konjunkciji s solneem. Mars se v septembru tudi ne bo videl, ker bo preblizu solnca Jupiter je zdaj v sozvezdju Leva in vzhaja po polnoči. Saturn se vidi zvečer in zahaja okrog pomoči. Najdemo ga lahko v sozvezdju Strelca, kjer je najsvetlejši zvezdni objekt Ura« je v sozvezdju Rib, vidi se kot stalnica 6. zvezdne velikosti m sicer vso noč. Neptun vzhaja zgodaj zjutraj. Ali si le obnovil članarino Vodnikove dražbe za leto 19311 (Besede imajo va v#- m %mm Tramvajski promet Nedavno sem Cul na tramvajski progi Vič-SiŠka revizorja, ki je grajal mlajšega tramvajskega voznika, ČeŠ, da prenaglo vozi. Temu sem se nemalo začudil, kajti pričakoval bi preje, da bo zato pohvaljen. Dandanašnji pač menda nihče ne stopi na tramvaj zato, da bi mu ne bilo treba hoditi, oziroma samo zato, temveč v prvi vrsti, da bi čimprej dospel na cilj. V drugih mestih, n. pr. v Zagrebu, vozijo vsi tramvajski vozovi z neprimerno večjo brzino, kakor v Ljubljani. In to je tudi prav, kajti človek pač nima posebnega veselja nad tem. da mora prebiti dobršen del svojega že itak pičlo odmerjenega časa na tramvaju. Pri tem imam v mislih zlasti uradnike in nameščence, ki imajo največji interes na tem, da pridejo čimprej v svoje urade. S počasno vožnjo jim je le malo pomagano, in marsikdo hodi raje peš, ker si s tem vsaj prihrani voz-nino. Na novi progi bi moral biti promet celo mnogo hitrejši, nego je sedaj. Naj bi se torej vsaj ne oviralo mlajših voznikov v njihovem hvale vrednem stremljenju pospešiti promet. Siškar. Za štednjo na Viču Razburjenje g. A. B. v četrtkovi Številki »Sdov. N.« jc neosnovano. On z dopisom v »Jutru« ni bil tangiran niti kot odgovorni činitelj za občinsko gospodarstvo in oči-vidno niti ne kot davkoplačevalec, kajti z dopisa zveni najmanje to. da ta gospod najbrže ne plačuje nikakih neposrednih občinskih davščin na Viču, aH pa vsaj bore malo. Zato velja zanj le eno: od občine prejemati — bodisi potom komunikacijskih ugodnosti, bodisi potom estetskih užitkov, bodisi drugače. Davkoplačevalci pa gledajo tako stvar iz dvojnega vidika: iz vidika prejemanja in iz vidfka plačevanja. In ves dopisnikov dolgi članek z nefinim tonom vred ne more zajeziti težnje davkoplačevalcev po znižanju javnih dajatev. Če se ves svet, vse države, velike in male In tudi naša državna uprava obupno prizadevajo uvesti v vsem skrajno štednjo, tedaj se vendar tudi viškim davkoplačevalcem nc sme zameriti, če ob času, ko se ima sestavljati proračun za bodoče leto, skromno iz-nesejo svoje želje po znižanju davščin. Kakor je ton g. A. B. manj nego dostojen, tako je tudi dopis vsebinsko zgrešen. Ne gre za to, da se graja ali hvali občinsko upravo — kar je storjeno, jc storjeno — gre le za to, da naj se skuša najti vse mož nosti, ki bi on. ^)či!e znižanje javnih dajatev. In v take vrste apel ie davkoplačevalec menda upravičen, kajti vsakdo, W< plačuje, ima vendar do gotove meje tud" iugerenco na to, kako sc njegov denar porablja. Brez dopisnikovih ugotovitev je čisto jasno, da je napredek občne hvalevreden, da je bilo potrebno napraviti kanalizacijo, da je treba graditi meščansko šolo, da je iz estetskega vidika pozdraviti olep-šavo občinske hiše itd. Nihče ne dvomi o tem, da je vse to več ali manj nujno, toda absolutno neodložljivo nI. Ce pameten gospodar pri pritlični hiši iedva zmaguje odplačevanje anuitet in obresti, ne bo dviga! hiše v nadstropje z dragimi fasadami, nego bo počakal, da mu bodo okoliščine to dopuščale. Ravno isto je pri občini. Sedaj nikakor ni čas za drage odložliive naprave, nego je čas za skrajno in najskrajnejšo štednjo. Ln to naj ima občinski odbor pred očmi ob sestavi proračuna za bodoče leto. Ne da bi se nadalje spuščal v podrobnosti dopisa g. A. B., samo skromno pripomnim, da zelo dvomim, da bi gradnja nove meščanske šole bila cenejša, nego prizidek k sedanji šoli, zlasti če računamo, da že samo svet ki je baje žc kupljen za nova zgradbo, stane menda cca. 300.000 Din. 2e samo za ta denar bi se dalo mnogo prizi-dati. Če pa dejansko nova zgradba manje stane, nego prizdek, jc seveda nesmiselna vsaka druga varianta in je nesmiselno, da je baš zaradi tega nastalo nesoglasje v krajevnem šolskem odboru samem. Vičan. Cekine je kradla Ugledni in s cekini preobloženi ljubljanski gospod je državni uradnik. Svojo zlato trdnjavo izpred vojne drage volje prepušča dopisniku članka v >Slovencu« za njegov trud in požrtvovalnost iz same hvaležnosti, ker je dobil tako resnične informacije. Vsi še preostali cekini so na razpolago upravni -štvu >Slovenca< kot darilo zamorekom v Afriki in na dopisnikovo željo tudi na vpogled ljubljanskim barakarjem, da bodo vsaj videli, kakšni so. Za transport cekinov naj poskrbi upravrrišivo »Slovenca* s svojim motornim vozilom. Da ni bila tatvine osumljena Rezika, je bil vzrok ta, ker je ona zelo pobožna in celo članica Marijine družbe; zato gospodar m in še zdaj ne mor© dvomiti o njenem poštenju. In mnogo Save« 5 krogov. I. darilo prehodni pokal in kolajna, n. in m. darilo, IV. kolajna. (Obenem s ta rta jo dirkači koles, društev, ki so včlanjena v pododboru Ljubljana za društveno prvenstvo). 3. Damska medklubska dirka, 3 krogi, 3 darila. 4. Juniorska medklubska dirka, 10 krogov, I. sreb. poni. kolajna, n., m. darilo, IV. kolajna. 5. Glavna dirka >Save« 15 krogov, I. prehodno dirkalno dvokolo in kolajna, II., HL darilo. (Obenem startajo dirkači ko- les, društev, ki so včlanjena v pododboru Ljubljana za društveno prvenstvo.) 6. Dirka v vreči s kolesi, 1 krog. 4 darila. 7. Glavna dirka pododbora LJubljana 15 krogov, L prehodnje dirkalno đvokolo ln kolajna, n., UJ, darilo, IV. kolajna. 8. Polževa dirka, 3 darila. 9. Motorna dirka s > Sachs < motorji, 10 krogov, 3 kolajne. 10. Glavna medklubska dirka 20 krogov. I. dirkalno dvokoio, katero preide v takojšnjo last zmagovalca, n., m. darilo, IV. kolajna. Darila ae razdele zmagovalcem Istega večera ot> SO. uri v restavraciji pri >Le-vu« na Gosposvetski cesti. Darila so razstavljena v Izložbah pri tvrdki »Tribuna« Fr. Batjel, LJubljana, KarlovSka cesta 4. Prijave dirkačev se sprejemajo v društveni pisarni na Karlovški cesti št. 4 do 6. septembra. Pri J a vrtin a za vse točfce Din 10.—. Dirkači, kateri so se prijavili, lahko trenirajo na športnem prostoru SK »TMrlje« od srede dne 2. septembra rlnlje vsak popoldan po 16. uri. KOLEDAR. Danes, sobota. 29. avgusta, katoličani: Obglavljenje Ivana K., pravoslavni. 16. avgusta: Zelided. Jutri, nedelja, 30. avgusta, katoličani: Roža Lim: pravoslavni, 17. avgusta: Mi'ka. Današnje prireditve. Kino Matica: Ce diplomati ljubijo. Kino Ideal: Ljubezen in zaobljuba. Kino Dvor: Ognjeni jahač. TK. Skala: V kraljestvu Zlatoroga (ob 20. v Unionu). Jutrišnje prireditve. Drama: Oj ta prešmentana ljubezen (ob 20. uri). TK. Skala: V kraljestvu Zlatoroga (Union). Klub likovnih umetnic: Otvoritev reprezentativne umetnostne razstave ob 11. v Jakopičevem paviljonu. Kino Matica: Ce diplomati ljubijo. Kmo Wea!: Ljubezen in zaobljuba. Dežurne lekarne. Danes in jutri: mr. Sušnik, Marijin trg št. 5 in mr. Kuralt Oosposvetska c. 10. 9X Kraljica Marija pri otvoritvi jesenskega velesejma NJ. VeL kraljica Marija si je z velikim zanimanjem ogledala jesensko prireditev našega velesejma in se izrazila o np zelo pohvalno Ljubljana ». avgnsta. Kakor bi bil aarn sne Peter prevzel re-*j° kraljevegra tedna, je danes bleščalo aolnce nad izredno živahno vrvenje množic na velesejmn, ki tvori okvir vsem prireditvam v proslavo 10 letnice vladanja kralja Aleksandra, saj so se k tej proslavi združila vsa mesta banovine. Mesta 00 pokazala svojo slavno pisano zgodovino, ki je najtrdnejši temelj vsemu stremljenju k modernizaciji po principih moderne urbanizacije. Ni mogoče lepše proslaviti jubileja, kakor z razstavo, kjer je kondenzirana v najmodernejšem eliksirju vsa lepota slovenske domovine od večnega snega in kamenitih grintovcev do emehljajočih se jezer in pisanih preprog naših polj in planjav. Mala so sicer središča, svojih okolišev v tej zbirki prirodnih lepot, vendar so pa po svoji zgodovini ognjišča starodavne kulture in močnih energij vsega naroda, ki je končno spoznal, da je naša domovina sposoben tekmec z najlepšimi ta najslavnejšimi predeli vsega sveta. Zato je popolnoma logično, da proslava kulminira v manifestaciji za • tujski promet, ki obeta postati vir novega blagostanja, zato tudi najbujnejšega •razcveta splošnega napredka ta kulture. Prihod kraljice Marije Kakor še nikdar toliko gostov je bflo danes zbranih na velesejmu, da pozdravijo •Jtraljico Marijo, ki se je na sekundo točno pripeljala v spremstvu dvorne dame dr. šverljngove in ordonančnega oficirja kapetana Stropnika ob 10. na •velesejem, kjer je Nj. VeL že čakal njen adjutant podpolkovnik Pogačnik, Razen uprave velesejma s predsednikom B o-: n a č e m, Praprotnikom ta drugimi • so Nj. Vel. pričakovali tudi ban dr. E>rago M a r u š i č, podban dr. Pirkmajer s soprogo, komandant mesta general Dra-gomir P o p o v i č, komandant artiljerij-'ske brigade general D joka P o p o v i č, komandant 40. pešpolka polkovnik C v e -3 i č, a rt. polkovnik Novaković, komandant žandarmerije polkovnik Bara-k o, zastopnik ministra financ finančni direktor dr. P o v a 1 e j, zastopnik ministra pravde, predsednik dr. R o g i n a, konzularni zbor z dovenom Pleinertom na čelu, ki so se mu pridružili češkoslovaški konzul dr. F 1 i e d e r in podkonzul C i -h e 1 k a, italijanski konzul R e i n a 1 d i, francoski konzul N e u v i 11 e, portugalski konzul Strucelj ta drugi, predsednik Društva veletrgovcev ta industrijeev Samec, policijski direktor Kerševan, jškof dr. Rozman, prota Budimiro-v i ć, predsednik Zveze tadustrijcev Dra-•gotin Hribar z generalnim tajnikom rtag. šukljetom, generalni direktor ;TPD, ing. S k u b i c, za poštno direkcijo inspektor đr. Vaga j a, Šef glavnega kolodvora g. Ludvik, izredno mnogo zastopnic ženskih organizacij s predsednico dvorno damo dr. Tavčarjevo na čelu ter cela množica drugih dostojanstvenikov. Seveda Je bil med navzočimi tudi župan ljubljanski dr. Dinko Puc s soprogo, podžupan prof. Jarcem ta velikim Številom občinskih svetovalcev, skoraj pomoštevOno so bili pa zbrani tudi župani vseh slovenskih mest ta predsedniki pTometrdh odsekov ter olepševalnih društev, ki smo med njimi opazili župana iz Kranja Cirila P i r c a, župana iz Kamnika Franceta Kratnerja, magistratnega direktorja Ivana S ubi ca iz Celja, hote-Erja Kendo z Bleda, tržiškega župana Lončarja ta polno znanih osebnosti iz naših mest. Načelnik dr. Rudoff Mam je zastopal na otvoritvi ministra trgovine in industrije, poTkovnik Gvejić ministra volne m mornarice, železniški direktor dr. Borko prometnega ministra, brigadni general Dr ago mir Popovič pa komandanta dravske divizije divizriskega generala Bogoljuba Tlića. Sprejem in pozdravi kraljice Med sviranjem državne himne je kraljico sprejel predsednik velesejma veleta-dustrijalec F. B o n a č z dvorno damo gospo Tavčarjevo ta drugimi funkcija ^arji. Ko je predsednik Bonač izročil Nj. VeL krasen šopek, Je izrekel naslednje pozdravne bes ede: Prisrčna radost in sreča nas navdaja, da /e blagovolilo Vaše Veličanstvo počastiti našo letošnjo jesensko izložbo s svojo prisotnostjo. Vaša navzočnost daje otvoritvi nase izložbe poseben sijaj in zato prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme v imenu predsedstva Ljubljanskega velesejma našo globok zahvalo za to izredno odlikovanje naše prireditve. Izrekam Vašemu Veličanstvu iskreno, najudanejšo dobrodošlico z zeljo, da najde naša prireditev najvišje priznan je. Naša letošnja jesenska prireditev je kulturno-gospodarskega značaja in stremi za tem, da predoči najširši javnosti prirodne krasote naših krajev, jo spozna z delom organizacij in institucij, ki pospešujejo tujski promet in gospodarski napredek. Našim odličnim strokovnjakom, s katerih požrtvovalnim sodelovanjem je bila organizirana letošnja razstava, je v izredno zadoščenje, da prisostvuje otvoritvi naše prireditve Vaše Veličanstvo in zavest. da posveča naš presvitli vladar, viteški kralj Aleksander, svojo neumorno skrb in vse delo kulturnemu, gospodarskemu in so-cijalnemu napredku naše ljubljene domovine. Bog žtvi Vaše Veličanstvo, Bog živi našega vzvišenega pokrovitelja, Njegovo Veličanstvo kralja Aleksandra, Bog živi naš pres\ntli kraljevski dom! Kraljica Marija, ki se je pripeljala v preprosti svetlo zeleni toileti s plaščem drap barve in svetlim panama slamnikom, je bila izredno dobro razpoložena ter je odzdravljala spoštljivim živahnim ovaci-jam s prijaznim smehljajem in kimanrjem. Za predsednikom Bonačem je Nj. Vel. s kratkimi besdami pozdravil še ban dr. Drago Marušič, ki je povdarjal, da z razstavo hočemo pokazati vso spoštljivo«t in l>ubezen do kralja Nj. VeL kraljice in vsega kraljevskega doma. Ogled razstave Po pozdravnih govorih je kraljica Marija dovolila, da tji je predsednik Bonač predstavil navzočo gospodo, potem je pa pod vodstvom predsednika Bonaca in Avgusta Praprotnika ter predsednika Zveze za tujski promet dvornega svetnika dr. Marna takoj šla v paviljon »Jc kjer si je z največjim zanimanjem ogledala impozantno razstavo mest. V vsakem oddelku se je Nj. Vel. zadržalo nenavadno dolgo* kar priča, da je naša kraljica velika ljubiteljica kulturnih spomenikov ter starin sploh, povsod je pa povpraševala tudi po napredku mest ter si je dovolila predstaviti župane in njih zastopnike, ki so jo v paviljonih pričakovali. Le počasi je kraljica Marija s svojim velikim spremstvom prišla do oddelka starodavnega mesta Kranja, kjer j d je bil predstavljen župan Ciril Pire, ki ji jc pred vsem pokazal emblem nacionalne garde, ki je na njem seveda avstrijski grb, zato pa vzb-ujja v vsakem kulturnem Slovencu vendar spoštovanje, saj je bil avditor nacionalne garde v Kranju pesnik Prešeren m nacionalna garda ga je našega največjega pesnika tudi nosila pri pogrebu. Ko si je Nj. Veličanstvo ogledalo raz- stavo mest, ki jo je izredno pohvalilo, je stopila v oddelek ljubljanske mestne vrtnarije, ki ga je sijajno aranžiral in okrasil z vrtno plastiko ravnatelj mestnih nasadov Anton Lap, Nato je pa, visoka gospoda odšla v paviljon N na razstavo mesta Ljubljane. Nazorno prikazana zgodovina razvoja našega mesta m stremljenja po modernizaciji so na kraljico Marijo napravili najgloblji vtis, kar je izrazila z opetovanim priznanjem in pohvalo. Prav tako živahno zanimanje jc Nj. Veličanstvo pokazalo tudi za hotelsko razstavo v paviljonu M ter za mesto Maribor v paviljonu O, kjer so ji bili predstavljeni zastopniki občine mariborske. Kot vneti prijateljici ribolova je kraljici Mariji seveda zelo ugajal aranžma, ki predočuje naše ribogojstvo, prav pohvalno se je izrazila tudi o kmetijski razstavi v paviljonu G. Prav veselo presenečena je bila prva gospodintja naše države v razstavi novodobnega gospodinjstva, z največjim veseljem je pa konstatirala tudi velik napredek v razstavi za tujski promet m pa v res lepi reviji, ki nam prikazuje napredek v industriji pohištva, ki si je v državi pridobilo največji sloves. Zahvala in slovo Ko si je kraljica ogledala skoraj ves velesejem. se je izredno laskavo izrazila o letošnji jesenski prireditvi našega velesejma in se zahvalila velesejmskim funkcijo-nariem, na čedu s predsednikom g. F. Bonačem, ki jo je spremljal po paviljonih in ji razkazoval bogato razstavo. Predsednik Bonač se je kraljici iskreno zahvalil za izredno prijaznost, da ie počastila našo prireditev ob otvoritvi in s tem najlepše pokazala svoje visoko zanimanje za na"»e kulturno in gospodarsko prizidevanje. Njenega obska naša največja gospodarska ustan' a ne smatra samo za naj viši o čast, temveč tudi za najboljše bodrilo za bodoče uspešno deđo. Predsednik je ponovno izrazil svoje veliko veselje in zadovoljstvo, da je pokazalo Ni. Vei. s svojim posetom veliko zanimanje vsega kraljevskega doma za naš vetesejem, kar vzbuja v prirediteljih največje veselje in nade v še lepšo bodočnost Končno se [je kraljica od vseh predstav- ■ v v . • - i " ^ . ti m Vrvenje na velesejma ob otvoritvi naše javnosti ki funkcionarjev velesejma zelo prijazno posloviLa in se odpeljala s svojim spremstvom nazaj na Bled. Visoki p ose t je dal jesenski prireditvi našega velesej-nva še posebno svečano obeležje in je napravil na našo javnost najgloblji vtis. Na velesejmu pred otvoritvijo Toliko razstav je — in vse so velike — da bi jih bila že polovica za eno velesejm-sko prireditev. Včeraj so se vse te razstave porajale ter nastajale v ameriškem tempu — občinstvo morda misli, da takšne razstave padejo kar z neba, pa je treba že zaradi tega pogledati, kako »padajo z neba* in kako padejo. Na desni strani glavnega vboda je pa-j vfljon J in nadpis nad nrjegovim vhodom j nas pouči, da je v njem razstava, ki jo je j priredil itujskoprometm svet naše banovine. Sredi včerajšnjega popoldne so bile priprave baš na|bolj živahne, bile so komaj i narejene koje ter večje in manjše dvorani-I ce, predeljene z juto. V vsem paviljonu so vse predelane stene in obloge iz jute. Karte, zemljevidi, reliefi, propagandni materijal, slike, knjige, lepaki, pa diagrami, statistično gradivo, vsega tega se je tam kopičilo, kamor si pogledal in stopil. Povsod so razporejali, razstavljali ter sortirali in urejali ves ta ogromen materijal, pela so kladiva med ostalim somom tn hrupom ter povelji m navodili, pripenjali so slike, lepake, napise — vse roke m glave so bile pri delu in ko si zašel med ta vrvež, si takoj čutil, da ne spadaš vanj, bil si v naporne. Ti ljudje niso imeli niti toliko časa, da bi prisluhnili le enemu vprašanju, kaj še, da bi nanj odgovorili. Sploh pa, kaj bi vpraševal Vsega dovolj vidiš sam in, če bi hotel vedeti več, bi bilo že nemara preveč. Sicer je vse pregledno — vsaj danes, če ni bilo včeraj — povsod so pri rokah legende, številke ter pojasnila. ZEasti so nazorni reliefi in lahko se seznaniš z vso dravsko banovino prav temeljito že v eni uri, čeprav si lajik in je ne poznaš preveč dobro. Relief celotne naše banovine meri cek> nad 4 m*, dolg je 230 m in 1.90 m širok, horizontalno merilo je 1 : 75.000, vertikalno pa 1 : 3Z500. Relief je izdelal učitelj Jendrašič iz Splita in prav tako relief Pohorja, ki je še tem bod j nazoren, ker je večji v primeri z merilom. Kot se je dalo ugotoviti še po nekonča-nem delu, razstavlja v prvi polovici paviljona J tujskoprometni svet. Tu jc Putnik z velikimi kartami (letovišča m zdravilišča) itd-. Kranjske dež. elektrarne, koje letovišč in krajev s posebnimi prirodnimi lepotami in zanimivostmi — pa kdo bi mogel vse našteti! Zanimiva je rotunda z napisom »Letovišča«, kjer so razstavljene slike naših letovišč. Razsvetljava je motna, kot v muzejih, rotunda je povsem zastrta, 25 žarnic je pa skritih v platnenem stropu. Juto so prebarvali s primerno barvo, ki je nekakšna temeljna barva za slike. Onkraj rotim de razstavlja na levi SPD skupno 3 TKS, poleg pa ZSS. Ta planinska, odnosno športna razstava, je nekakšen prehod iz tujskoprometne razstave v razstavo mest. V drugi polovici paviljona se namreč kosajo naša mesta med seboj s svojo zgodovino, znamenitostmi, lepotami, umetnostjo, napredkom itd. In kot ne morejo biti vsa prva, čeprav bi se človek težko odločil, komu pripada prvenstvo, če bi gledal le na razstavljeni materijal in na njegovo ureditev — tako tudi niso bila vsa prva pri razstavljanju. Tu ir tam so bili bolj urni, drugje je več materijala, zopet drugi so pa delali vse strašno natančno in počasi, da bi bila njih razstava najlepša Vsako mesto posebej zasluži da bi ga omenili, toda vseh ne moremo, če bi opisovali le posamezne razstave, bi se zamerili ostalhn. Občinstvo »i ne more misliti, koliko zanimivosti je natrpano v paviljonu J, nekateri pa se bodo gotovo čudili, da imamo toliko mest in da so vsa tako slavna ter znamenita. In kako smo iznajdljivi! Vsako mesto ima kaj posebnega, na svoj način razstavljenega, res prava ^kma, ki smo je lahko veseli. Bohinjska soba — naša prava narodna soba, z vsemi svojimi značilnostmi — kot se jo obetalo včeraj — Kamnik — kot da si prišel v bogat srednjeveški grad: viteški oklepi, starinsko orožje, stare, sila bogato rezljane skrinje, razne zgodovinske dragocenosti, Dalmatinov prevod sv. pisma, čudovite starinske are, stare slike — vsega tega jc natrpano za cel muzej; Bled preteklosti, zgodovinske listine (Henrika IL) itdL; Celje s krasnim reliefom - m še nešteto vsega tega, gotovo bo marsikdo presenečen nsd tolikšnim, pestrim in bogatim gradivom. bi tako smo prišli šele skozi en paviljon. V paviljonu H razstavljajo naše trgovske tvrdke svoje blago, med njimi tudi nekaj obrtnikov in mdustrijcev. Ti razstavi j alci niso imeli toliko dela z razstavljanjem kot razstavi j alci mest, vendar pa tudi dovolj. Delali so pa lagodno ter z manjšo vnemo. Galanterija, pa rf umeri j a, železnina, kožu-hovmarstvo, otroški vozički, likerji, pletenine, pisalni stroji, ribiške potrebščine in kdove, kaj še vse se vrsti v tem najpestrej-šem paviljonu. Pa»vBjon G zavzema kmetijska razstava. Kar je bito videti včeraj, je bilo prijetno za očL Blago ni prenatrpano, vse je pregledno, urejeno — bilo je že skoraj vse gotovo, le prostor za vinsko razstavo je bil prazen. Ta razstava obsega mlekarstvo in sirarsko, čebelarsiko, zelenjadno, perutni-narsko in razstavo kuncev. Sirarski izdelki so lepo razvrščeni, prostora je dovolj. Nasproti so razstavljene hladilne omare, poleg je pa toliko sladkosti, da ne utegneš požirati slin, ko greš mimo — med, med in med. Za medom razstava jajc Lepo so sortirana po barvah in debelini. Ni jih menda manj kot vagon. Na koncu je zelenjava — vse okusno razstavljeno, še lepše kot na našem trgu. Zunaj v polodprtem prostoru ob vsej dolžini tega paviljona je bila razvrščena perutnina, a "astrta z juto. Petelini so kukurikali, kot da je šlo za mednarodno tekmovanje. Zastori, ki zastirajo kletke, so okrašeni s kitami smrečja kot kakšna slavnostna tribuna. Smuknemo skozi paviljon F. v katerem je tudi tokrat zastopana strojna industrija stroji za obdelavo lesa, tu je tudi sta m a razstava Strojnm tovam in livarn, zdaj pa razstavlja tn še mestna phnarna — peči, štedilnike, kopalnice, pekovsko peč, ki je v obratu itd. Poleg tega so še razstavljene hladilne naprave. Razstavi;alci so bili z delom v glavnem že gotovi. Letošnja jesenska razstava je izredno pestra, če samo naštevaš, kaj je razstavljeno, ne prideš do konca. — Kaj bo pa to? — Zidarji se ukvarjajo z nekakšnmi bazenčki sredi spodnjega travnika. — V tem bodo pa »žive rečic RJbe, baje. Tukaj pod to lopo bo menda vali-šče, tu bodo velike, tam pa majhne — pa saj se bo še videlo! V paviljonu E je, kot navadno, pohištvo in sploh stanovanjska oprema, z glasbili, preprogami in raznimi mizarskimi izdelki. Mizarji razstavijo vselej kaj lepšega — pa kaj bi vam vzbujali skomine! Blaga še ni bflo mnogo razstavljenega, vendar pa je jemalo vid, kolikor ga jc bilo. Paviljonov je še cela vrsta. V paviljonu M je visoka šola za naše gostilmicairjs in hotelirje Paviljon nosi napis: Hotel in gostilna. Tu si bodo lahko gostilničarji ogledaB m proučili vzorno gostilno z vsemi prostori m njih opremo. Posebna soba, točilnica, pivnica, tujska soba — vse jc tu, kar hočete videti. Nasproti gostilne se vrsrte hotei-si prostori: pisarna, kuhinja, W. CL, spalnica, restavracijska soba, dvorana itd. Tukaj nam bodo pokazali a ta Živili, kaj se to pravi — vzoren hotel. V kuhinji, stranišču m drugod, so še imeli monterji mnogo dela. Nasproti tega paviljona je N, ki ga jo vsega zavzela naša ljuba Ljubljana, saj veste, da mora prednjačiti vsem drugim mestom. Kakšna bo prav za prav naša Tazstava, se včeraj šc ni moglo točno ugotoviti po vseh tistih babilonskih in veliko poreznih pripravah. Zgodovina, napredek, statistično gradivo, gradbeni razvoj, kanalizacije, gradnja in tlakovanja cest, koliko popijemo in pojemo — vse to in še marsikaj bomo lahko proučili, gotovo se bomo postavili pred vsemi drugimi. Ljubljančani si bodo lahko ogledali tudi regulačni načrt svetokrižkega okraja in podobne zanimivosti in skrivnosti, ki se jim ne ponuja« jo vsak dan. Nikar pa ne mislite, da zaostaja Maribor za Ljubljano. Zavzema tudi ves paviljon O, ki je sicer manjši kot N, toda Mariborčani so izrabili skoraj sleherno ped prostora. Svojih lepih modelov, slik in drugega vzorno urejenega poučnega, zgodovinskega m propagandnega gradiva, se jim ni treba prav nič sramovati pred Ljubljančani. Vse drugo si pa Še ogledamo. Ganljivo — prekrasno nepozabno! Monumentalno filmsko veledelo po znamenitem romanu Richarda Voesa 9tDva človeka" Ljubezen in zaobljuba prestavljajoče neutešeno ljubezen dveh src — mladega opata in lepega vaškega dekleta — je izzvalo pri včerajšnji premieri globoko ganotje — pritajene vidi- he in solzne oči.., Dveurne predstave danes ob 4^ 7. in 9. uri in jutri (v nedeljo) ob 3., 5., 7. m 9. uri zvečer. Predprodaja vstopnie od 11. do pol 13. ure. Omislite si pravočasno potrebne -edeže, ker j© naval k tema sporedu ogromen! Charlotte Susa — Gustav Frohlich Zvočni kino Ideal Stran i >SLO V E N S K T N A R O D«, dne 29. avgusta 1931. Stev. i 95 Dnevne vesti Francosko odlikovanje dveh naših sokolskih delavcev. Za viteza francoske Ca* srne legije sta imenovana gg. dr. Vi' Služben i list kraljeve banske uprave dravske banovine« št. 50 z dne 29. t. m. objavlja zakon o iz-premembah zakona o skupnem davku na poslovni promet, uredbo o izpremebah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet z dne 14. marca 1931. štev. 16.100 in z dne 30. marca 1931. stev. 2S0 in navodila, kako naj se sestavi proračun državnih izdatkov in dohodkov s finančnim zakonom za leto 1932/33. — Naše Sokoliće v Pragi. SKJ je poslal v Prago kot prvo skupino 9 najboljših članic - telovadk. ki posečaio poseben tečaj telovadne šole COS. To bodo bodoče načelnice naših sokolskih žup. V Pragi se seznanijo z najnovejšimi smernicami soko1-skega pokreta. Med njimi sta tudi dve Če-hinji in sicer sestri Ana Jakoubkova iz Cuprrjc in Ana Svatkova iz Šibenika. Skupino vodi sestra Prokešova. Naše Sokoliće se pripravljajo na prihodnji vsesokol-ski zlet v Pragi. — Nova Izdaja poštnih znamk. Frankov-ne znamke so izdelane v sledečih nominalnih vrednostih in tehle barvah: po 25 par v temno zeleni, po 50 par v zeleni, po 1 Din v rdeči, po 3 Din v modri, po 4 Din v po-maTančasti, po 5 Din v svetlo vijolčasti, po 10 Din v temno olivni, po 15 Din v temno rdeči, po 20 Din v vijoličasti, po 30 Din v višnjevordeči. — Porto znamke so izdelane ravno tako v obliki pokončnega pra-vokotnika. v katerega sredini je državni grb, nad grbom pa je napis »Jugoslavija* v latinici in cirilioi. Portovne znamke so izdelane: po 50 par v vijoličasti barvi, po 1 Din v rdeči barv;, po 2 Din v modri barvi, po 5 Din v rumenkasto pomarančasti barvi, po 10 Din v temni barvi. Vse znam-,ke dosedanje izdaje z napisom »Kraljevina Srba, Hrvata in Slovenaca« in znamke v spomin na 10OU letnico hrvatskega kraljestva se vzamejo iz prometa in se prodajajo se do 31. avgusta 1931. Znamke, ki se bodo po 31. avgustu še nahajale v prometu (pri strankah in trafikah), se lahko rabijo za frankiranje ali pa se bodo zamenjale za nove znamke do 30. novembra 1931. — Izvoz poštnih paketov z mesnimi izdelki za Češkoslovaško. Uradno se razglaša: Po predpisih češkoslovaške poštne uprave morajo biti paketom z mesom aH mesnimi izdelki priložene listine: 1. Ce se pošHja meso domačih živali in sicer sveže, zmrznjeno ali pripravljeno, to je soljeno, posušeno, prekajeno, vloženo, praženo al: kuhano itd., je treba pošiljki priložiti potrdilo o izvozu in zdravstvenosti. 2. Pošiljkam z mesnimi izdelki se mora priložiti potrdilo o izvoru in zdravstvenosti. Od teh so izvzete pošiljke do 10 kg, katerih vsebina je namenjena edino za zasebno porabo. Tem pošiljkam ni treba priložiti potrdila o zdravstvenosti, ampak samo potrdilo o izvoru. Potrdila o izvoru so veljavna, če jih izdajo občinske ali kake druge oblasti naše države. Potrdila o zdravstvenosti morajo izdati državni ali drugi, uradno avtorizirani veterinarji. Potrdila, ki jih ne izdajo državni veterinarji, morajo biti overjena od češkoslovaških konzulatov. — Zagrebčani bodo jedli meso zelo poceni. Tržnemu nadzorstvu v Zagrebu se je javil mesar in tvorničar mesnih izdelkov Milan Mokrovic, ki je izjavil, da je pripravljen prodajati na svojih stojnicah meso po 6 do 10 Din kg. Tržno nadzorstvo je ta predlog seveda rade volje sprejelo in od jutri dalje bodo Zagrebčani jedli meso zelo poceni. NTovinarji so se zanimah, kako to, da bo prodajal Mokrovic meso tako poceni, in mesar jim je odgovoril, da kupuje živino tako poceni, da bo imel še vedno toliko dobička, da lahko prodaja meso po tej cent. Od jutri bo prodajal meso sprednjega dela po 6, zadnjega dela pa po 8 Din, izbrano govedino pa po 10 Din. Pripravljen je sorazmerno znižali tudi cene teletine. Obenem bo prodajal mesne izdeike mnogo ceneje, kakor drugi mesarji. Kako bodo s tem zadovoljni zagrebški mesarji, je seveda drugo vprašanje. — Prodaja drv. Direkcija Šum v Ljubljani odda na licitaciji dne 14. septembra po pismenih ponudbah večje količine bukovih drv. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TO* v Ljubljani interesentom na vpogled. — Strašna emrt zidarja. V Bodici blizu Šibenika se je smrtno ponesrečil zidar Mate Kočič. Med popravljanjem stare hiše se je podrl nanj leseni oder s kamenjem, ki je bilo naloženo na njem. Nesrečni zidar je obležal mrtev. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme in da manjše padavine niso izključene. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih nase države boli ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 25.9, v Skopi ju 22.4, v Zagrebu 20.3, v Beogradu 20.2, v Ljubljani 19.4, v Mariboru 18.2, v Sarajevu 17.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.6. temperatura je znašala 7.4. — Trda ciganska glava. V Kutini je bil v torek sejem, na katerega je prišel tudi cigan Ivan Ugarkovig z ženo in šestletnim sinčkom Slavkom. Cigan je odšel v gostilno sinček je pa ostal na vozu. Ta čas so se konji splašili tn zdirfali po pobočju hriba. Ciganček je odletel z voza in padel na cesto, konji so se pa zaleteli z vozom v brzojavni drog tako močno, da se je voz razbil. Ljudje so prihiteli, misleč, da se je ci-gancek ubil, toda revše je takoj vstalo in odšlo v gostilno iskat starše. — živ človek se je pekel v ognju. 20 letni gluhonemi Josip Matešič iz Stakorovca pri Dugiresi je zašel med ogljarje, ki so imeli navado zakuriti in spati pri ognju. Matešič je gluhonem in božjasten. Ponoči ga je prijela božjast in padel je v ogenj, a ker je gluhonem, ni mogel klicati na pomoč šele proti jutru se je slučajno en og-ljar zbudil in opazil, da leži Matešič na žerjavici. BrŽ je zbudil svoje tovariše, da so potegnili nesrečneža z žerjavice. Odpeljali so ga v bolnico, toda zdravniki nimajo dosti upanja, da bi okreval, ker so njegove ope kline prehude. — ZA ŠOLARJE! Obleke 94, 115 Din, čevlji 54. 76., 83 Din. torbe 66. 70. 78 Din. nahrbtniki 15, 18, 22 Din. Stermeeki. Celje. Cenik zastonj! * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, nlisiri ?n Uk^» tovarnn Tos Reich. MED. UNIV. Dr. Robert Hla vaty ZOBOZDRAVNIK je zadel ordinirati na Aleksandrovi cesti 4 II (palača Viktorija) OD 10. DO 1. TN OD 3. DO 7. Iz Ljubljane —Ij Otvoritev I. reprezentativne umetnostne razstave kluba likovnih umetnic bo jutri ob 11. v Jakopičevem paviljonu. Kakor znano, prirejajo jugoslovanske umetnice razstavo svojih del pod protektoratom dvorne dame ge. Pranje Tavčarjeve, otvoritve se pa udeleže tudi drugi najod-ličnejšl gostje. Za Ljubljano pomeni razstava iugoslovenskih slikane pravo odkritje, obenem je pa ta razstava najsrečnejša izpopolnitev svečanosti kraljevega tedna, saj se z njo proslavi pridružuje vse jugo-slovensko ženstvo s svojo duhovno elito. —Ij Nad 3000 žarnic za razsvetljavo. Mestno elektrotehnično podjetje že vrši v mestu vsa tehnična dela za razsvetljavo ulic, po katerih se bo pomikal slavnostni sprevod. V Prešernovi ulici, na Aleksandrovi, Bleivveisovi in Rimski cesti ter tudi po nekaterih dfugiti ulicah so monterji že napeli žice in montirali nanje priprave za žarnice. Tehnično osobje je zaposleno že teden dni, dela se bo bodo pa nadaljevala še ves prihodnji teden. Za razsvetljavo v mestu bo potrebnih okrog 3000 žarnic, samo za magistrat, ki bo bajno razsvetljen, jih bodo potrebovali okrog 1000. —ij Galebi na Ljubljaiiici. Nekaj Gorenjskega slavčka« v nedeljo 6. septembra ob pol 5. popoldne v Tivoliju, za »Slehernika« v ponedeljek 7. septembra ob 7. zvečer pred Nunsko cerkvijo in za »Gorenjskega slavčka« v torek 8. septembra ob po: 5. popoldne v Tivoliju se bo vršila od 1. septembra dalje od 10. do 1(2. in od 3. do 5. popoldne v veži dramskega gledališča. Cene za »Slehernika« in »Gorenjskega slavčka« so znatno znižane od običajnih gledaliških cen. Zunanji udeleženci lahko naroče vstopnice po dopisnici pri upravi Narodnega gledališča. —Ij Današnji živilski trg. Današnji trg je bil z vsem blagom prav dobro založen. Dovoz sadja in zelenjave je bil zelo velik, zlasti mnogo je bilo sadja. Opažati je, da prihaja zadnje čase na trg tudi boljše sadje s štajerskega in iz Vojvodine. Precej je bilo danes grozdja, ki so ga prodajali od 5 do 10 Din, po kakovosti. Cena hruškam je bila od 3 do 8 Din, istotako so prodajali jabolka od 3 do 8 Din. Na trg je bilo pripeljanih tudi nekaj škafov malin po 5 Din liter, večie povpraševanje je pa bilo po brusnicah, katerim je bUa cena tudi 5 Din za liter. Breskev je bilo malo in večinoma samo boljše blago od 14 do 20 Din kg. Domačih breskev še ni. Cešplie so prodajali po 4—8 Din kg. Tudi danes je bilo na trg pripeljanih mnogo gob, ki so jih prodajali po 12 Din kg, jnčke za viaganje pa po 3— 4 Din merica. Na trgu z zelenjavo je bila izredno živahna kupčija, cene zelenjavi so v splošnem neizpremenjene. —Ij Koncert Pevske zveze. Na praznik 8. septembra ob pod 3. popoldne pred nunsko cerkvijo. Kakor že javljeno, nastopi na tem koncertu 2408 pevcev z izključno slovenskim programom, na katerem je poleg državne himne 16 mešanih moških, oziroma ženskih zborov, med njimi 6 umetnih in 10 narodnih pesmi iz vseh slovenskih krajev. Združeni pevci bodo nastopili pod vodstvom prof. Đejuka, odnosno mariborskega zborovodje g. Gašpariča. O^jozarjarno, da bodo vstopnice od L septembra dalje v predprodaji v Matični knjigami. —Ij Dntftvo za zgradbo Sokolskoga doma ▼ Šiški priredi v nedeljo 30. t m. veliko tradicionalno »fcomarjevo veselico« v prostorih Steoičeve gostilne. Na sporedu bo poleg codbe ki petja tudi bogat srečolov in ples. Crsti dobiček je namenjen gradnji novega Sokotskega doma, čigar pomen za šišenski okraj, posebno še v socialnem pogledu za revno deco, smo že večkrat poudarjali. Prireditelji zato vljudno vabijo prebivalstvo, prijatelje Sokolsrva in bratska sosedna društva, da v nedeljo čim šte--vilneie prihitijo v našo sredo ter tako pod- pro naše delo v občo korist vseh šršen-Čanov. —Ij Vpisovanje na državni konservatorij v Ljubljani bo v dneh 1., 2. in 3. septembra vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Vsi gojenci morajo izpolniti uradno prijavo, ki mora biti kolkovana s 5 Din. Prijava se dobi pri slugi in stane 3 Din. Poleg tega morajo predložiti novi gojenci zadnie Šolsko izpričevalo zavoda, ki ga sicer obiskujejo, in krstni list. Stari pa lanski indeks in lansko spričevalo. Pri vpisu mora vsak gojenec plačati 40 Din ukovine in 20 Din za zdravstveni fond, izpitna taksa znaša 30 Din in se mora plačati tudi pri vpisu. Sprejemni izpiti so 4. in 5. septembra, redni pouk pa 7. septembra. —Ij Vpisovanje na šolo Glasbene Matice bo v dneh 1., 2., 3. in 4. septembra, vselej od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice. Vpisnina znaša 40 Din, plačati je pa tudi ukovino za mesec september. Gojenci naj se zglase k vpisu v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Pred vpisom morajo izpolniti stanovski izkaz, kateremu prilože krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Razdelitev k učiteljem bo v soboto 5. septembra popoldne, nakaT se začne redni pouk. V hotela „Bellevne" Danes koncert, Jutri ko-marjeva nedelja, prireditev glasb, društva „Zarja". — PLES do Z. —Ij Na državni manjšinski osnovni šoli (z nemškim učnim jezikom ter poukom v slovenščini in srbohrvaščini) bo naknadno vpisovanje učencev in učenk za 1.—8. šolsko leto dne 1. in 2. septembra od 11. do 12. na Cojzovi cesti št. 5, v prvem nadstropju, desno. Šolska maša bo dne 3. septembra, pričetek rednega pouka pa 4. septembra. Otroci se zbero dne 3. septembra v razredu ob pol 9. —Ij Sokol L, Ljubljana - Tabor vabi svoje članstvo, kakor tudi ono bratskih ljubljanskih in sosednih sokolskih društev ter prijatelje sokolsrva na družaben večer, katerega priredi prihodnji teden v poča-ščenje br. V. Štepaneka. Bratje, sestre in prijatelji, pridite v častnem številu, da se mu dostojno oddolžimo za veliko ljubezen, ki jo je vedno izkazoval j ugoslovenskemu sokolstvu, posebno pa Še našemu društvu. Dan prireditve sporočimo pravočasno potom časopisja. Zdravo! —Ij Druga otroška kolonija >Kola jugo-slovenskeh sester« se vrne iz Kraljevice v torek ob pol 9. zvečer. Starši, pridite po svoje otroke! na Kongresnem trgu 1 —\i V počastitev spomina umrlega g. dr. Valentina Krisperja sta darovala g. notar Andrej Kuhar 500 Din in g. dr. Josrp Regali 200 Din Narodni galeriji, ki šteje blagopokoinega med svojimi ustanovniki in podporniki. Darovalcem izreka Narodna galerija iskreno zahvalo. —Ij Prehrana ob slavnostnih dneh. Ob priliki odkritja spomenika Kralja Petra I Osvoboditelja v dnevih 6., 7. in 8. septembra se pričakuje v Ljubljani velikanske množice udeležencev. Zato se glede prehrane opozarja, da društva ali večje družbe in kor-poracij, ki si niso same že naročile v gotovih gost. obratih svoje oskrbe, lahko naroče isto potom gostilni carske zadruge Ljubljana, Privoz. Pri naročilu je nakazati tudi dotični znesek. Kosilo z juho, govedimo in prikuhami se računa Din 10.—. —Ij V gostilni >Činkole< se toči od danes dalje Plzensko pivo. —Ij Na drž. meščanski šoli na Vien pri Ljubljani bo vpisovanje 30. in 31. avgusta, obakrat od 9. do 12. ure; dne 2. septembra ob 8. uri šol. masa in 3. septembra pa redni pouk. Ravnateljstvo. —Ij Prvovrstni štajerski rizling z vinskega vrha Jeruzalem po 16 Din, cviček z Gadove peči po 14 Din — toči gostilna V. JELOĆNIK, Rožna dolina. 65L —Ij Privatni urni tečaji na ženskem učiteljišču, Resljeva cesta: jeziki, knjigovodstvo, računstvo, spisje. Učnina 40 Din mesečno. Vpisovanje 31. avgusta od 18. do 20., pri šolskem slugi pa kadarkoli. Za nemščino bodo tečaji začetniški, nadaljevalni in konverzacijski. Tečaji nemščine i« šolsko mladež bodo podnevi v Del. zbornici, vpisovanje je pa tudi na šoli. —Ij Prijateljem dobrega piva je ustreženo — po dolgih letih je spet >Prazdroj< — plzensko pivo v Ljubljani. Od leta 1842 že varijo to prijetno, krepimo in zdravilno pijačo m njen sloves je vedno večji. >Pra-zdroj« se toči od danes naprej v posebnem velesejmskem paviljonu in v restavraciji >Slcn€. Opozarjamo na današnji oglas. —Ij Delavska godba »Zarja« v Ljubljani priredi iutri 30. t m. na vrtu hotela Belle-vue veJiko vrtno orireditev. Na sporedu so koncertne točke celotne godbe »Zarje* bogat srečolov z mnogimi dobitki. Šaljiva pošta s tremi lenimi darili za tiste, ki dobe največ razglednic (med darili le živo iae-nje). »Jazz band« bo marljivo vera! za ples Začetek bo ob 16. Pridite! —Ij Sadjarska podružnica na Viču priredi jutri oredavanie in obenem oeled nekaterih vrtov v Rožni doHni. Zbirališče ob 9 popoldne pred restavracijo (cesta II). Predaval bo sadjarski nadzornik v o. z. Stre-kell. —Ij Za krstno predstavo filma »V kraljestvu Zlatoroga«, ki bo danes ob 20. v veliki dvorani hotela Uniona. se morai- rezervirane stopnice dvigniti nalkasneie do 4. Dopoldne. r>ri dnevni blagajni v vestibu-lu hotela. JUBLJANIK2- "\ Danes ob 4.. pol 8, in 9. uri let jutri (v nedeljo) ob 3., pol 5., G., pol 8. in 9. uri zvečer ob najnižjih ljudskih cenah 4 in 6 Din (na vseh prostorih) Film senzacijonalnih pustolovščin in herojstva, nepremagljivih junakov divje prerije JACK HOLT Premiera! Velenapeto! Senzacija! —Ij Prosvetni oddelek mestnega načel-stva se je preselil v nove prostore na Aleksandrovo cesto št 4 (palača »Viktorija«). —Ij Drlavni osrednji savod za ženski domači obrt v Ljubljani, Novi trg št 4/1. vpisuje gojenke dne 2, in 3. septembra 1931 od 8.—12. ure dopoldne. —Ij Za slavnostno krstno predstavo filma »V kraljestvu Zlatoroga« ie oficiieien sprejem ee. predstavnikov oblastev. orea-nizacii in častnih eostov od 19.40 do 20. —I j Absolventi g ©o me trškega odseka na Tehniški srednji šoli v LJubljani naj se od 2. do 5. septembra ogiasrjo pri šolski upravi. —Ij Jutri, rta komartfevo nedeljo, ob 3. popoldne priredita CM, podnržnici v Šiški veselico v gostilni Reininghaus. Na sporedu godba, ples. Prodajali se bodo komar-jevi znaki ta dan v korist družbe. 432n —J j Dve nesreči. Včeraj okrog 18. je na Zaloški cesti tramvaj podrl mizarskega pomočnika Petra Hočevarja iz Zgornje Hru-šice. občina Dobrunje. fiočovar se je precej pobil po levi strani telesa in so ga morali prepeljati v bolnico. — Danes so v bolnico prepeljali gozdarja Petra Repovša iz Vogclšperka pri L Kiti, na katerega je med sekanjem padel hrast ln mu zlomfl levo nogo. Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A.PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c 14 GRAMOFONSKE PLOŠČE po Din izposojuje »ŠLAGER«, izposojevalnica gramofonskdh plošč in gramofonov. LJUBLJANA, Vegova ulica štev. 2 Iz Celja —c Kolesarska dirka Kluba slovenskih kolesarjev v Celju, ki bi se bila morala vršiti že preteklo nedeljo in je bila zaradi skrajno slabega vremena odpovedana, se bo vršila jutri dopoldne s startom ob °. pred trgovino g. Gamsa v Gaberiu, kjer bo dve uri pozneje tudi cilj. Dirkači se zberejo drevi ob 20. v hotelu Hubertu s v Gosposki ulici. —c Dežurno lekarniško službo v Celju ima od danes do vštevši petka 4. septembra lekarna Pri Mariji pomagaj na Glavnem trgu. —c Legitimacije za vožnjo k odkritju spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju v Ljubljani se dobe v Celju na mestnem magistratu v sobi št. 8 pri magistratnem uradniku g. Jakobu Posniču po 2 Din. Ugodnost četrtinske vožnje velja od vštetega 5. do vštetega 8. septembra. —c Prvi javni nastop Sokola na Zidanem mostu bo v nedeljo 6. septembra popoldne ob 16. na trgu pred kolodvorom. Sokolsko društvo na Zidanem mostu je biio ustanovljeno šele letos in se je v nekaj mesecih razvilo v močno organizacijo. Pri prvem javnem nastopu bodo sodelovaia s prostimi vajami in z vajami na orodju tudi nekatera sosedna bratska društva. Pričakuje se velika udeležba Sokolstvu naklonjenega občinstva iz bližnje in daljne okolice. Železniške zveze so zelo ugod-ic. —c Na deški meščanski šoli v Celju bo vpisovanje v vse razrede v ponedeljek 31. t. m. dopldne od 8. do 12. Otvoritvena šolska služba bočja bo v sredo 2. septembra. —c Izgubljeno in najdeno. Na cesti od Vranskega do Celja je bila izgubljena pred dnevi Črna usnjata listnica z vsebino 620 l>in m železniško legitimacijo. — V Ga-berju sta bila najdena 2 bankovca po 10 Din. — V mestu je bil najden star moški dežnik. »SLOVENSKI N A R O D«, dne 20. avgusta 1931. Stra 5 Naša hvaležnost velikemu osvoboditelju še teder dni nas loči od odkritja spomenika kralju Petru v Ljubljani I i ubijana, 29. avgusta. Bližamo se svečanostim in prireditvam, *i bodo izpremenile naše mesto v žarišče ljubezni Slovencev do skupne, s težkimi žrtvami pridobljene domovine ln globoke ovaletnosti do našega velikega Osvoboditelja, biagopokojnega kralja Petra I. Danes teden se prično z bakljado po mestu velike svečanosti, ki dosežejo višek jutri teden, ko odkrijemo v Ljubljani spomenik kralju Petru. To bo dogodek, ki ostane trajno zapisan v naši zgodovini. Živimo v težkih časih, ko se ie treba trdo boriti za obstanek, toda navzlic temu je ljubezen našega ljudstva do močne Jugoslavije tako velika m hvaležnost blagopokojnemu kraj ju Petru tako globoka, da prihite prihodnjo nedeljo v Ljubljano množice ljudstva iz vseh krajev, da se oddolže spominu moža, ki je nam priboril svobodo. Zadnji teden pred odkritjem spomenika porabimo za to, da se dobro pripravimo na to veliko in pomembno narodno svečanost. Naj ne bo nikogar, ki bi stal v teh dnevih ob strani. Kdor se ne bo mogel osebno udeležiti odkritja, naj na ta ali oni način pomaga, da bo počastitev spomina našega velikega kralja čim mogočnejša in dostojnejša. Kakšen je spomenik Ko dobite list v roke, bo spomenik kralja Petra že ceL Danes popoldne ob 3. je bil pa še tak, kakor ga vidite na sliki, namreč konj je še brez glave in tudi v vetru vihrajoči ovratnik, ki kakor nekaka pelerina spaja kraljeva ramena v Joku s težko gmoto konja, bo že pritrjen na spomenik. Kakor že vemo, je sestavljen kraljev spomenik iz desetih kosov skoraj črnega podpe-škesza kamna, ki ga oživljajo komaj vidne, drobne bele žilice. Prvi kos so konjeve prednje noge in pa prsa do vratu. Draperijo imperatorskega plašča pod konjem tvorita drugi in tretji kos kamna, četrti in peti kos pa spodnje telo kralja in konjev hrbet ki kralj na njem sedi. Iz šestega kosa je spodnji del konjevih zadnjih nog in do tal segajočega repa, iz sedmega kosa je pa zadnji del konja. Osmi kos, ki je iz rjega izrazita glava in vrat, bi lahko tvoril posebno plastiko. Mogočno poprsje kralja in njegovo prekrasno oblikovano glavo? ki jo je mojster Doiinar navdahnil z življenjem, je iz devetega kosa, a iz desetega kosa je izklesana kakor pelerina vihrajoča draperija. Delavci hite kolikor morejo i« spomenik bo v sredo ali četrtek Že popolnoma gotov. Kipar Doiinar neprestano nadzoruje delo, tipa in gladi najmanjše oblike in vdolbine ter jih boža, da doseže, kar namerava. 3 prav tako pazljivostjo mojstru pri delu pomaga njegov asistent, mladi kipar France Repič, ki tudi nadzoruje najnatančnejše delo dveh punkterjev, treh kamnosekov in šestih brusačev, ki so vsak dan 12 ur pri težkem poaki. V glavnem je kip že gotov, sedaj ga le še polrrajo, da bo popolnoma gladek in svetal, ter gladijo robove, kjer se posamezni kosi stikajo, da bodo Špranje med njjmi komaj vidne. Površina posameznih kosov je namreč že popolnoma izdelana, le >b njihovih robovih je puščeno še za prst kamna zato, da se pri prenašanju in podstavi jan ju ne zgodi na kak način nesreča s tem, da bi se kak košček odkruSiL Ce se tudi nekoliko kamena odkruSi, zaradi robu rana ne seže v živo m ne škoduje celoti Sama kraljeva figura s konjem je vieoka 3.30 m in sloji na kakih 16 cm debeli plošči, ta pa leži na podstavku v isti viMni s tlakom pod arkadami. Spredaj na nizkem podstavku vklešejo »e napis: >NA5 OSVOBODITELJ«, pod napisom bo pa na malem tk>si'1cu vedno visel svež lovorjev venec, ki prveea na spomenik obeei predsedaiik Odbora za postavitev spomenika Kralju Petru L Osvoboditelju g. ing. Bewc Šele sedaj, ko je monument izdelan ▼ plemenitem materijalu, prihaja do veljave vsa njegova veličastna monumentalnost. Kralj Peter ni vpodobljen morda kakor vojskovodja na divje vzpenjajočem se konju, temveč kot miren zmagovalec in v bodočnost, ki jo je svojemu narodu ustvaril s svojim delom, zamišljen vladar. Kakor so Rimljani vpodabljali svoje imperatorje, tako je Doiinar vpodobil ustanovitelja Jugoslavije. Vse na njem je samo mir in dostojanstvo ter moč, ki vliva v opazovalca spoštovanje in zaupanje. Ti se Peter — Skala in na to skalo bom sezidal svojo državo... Res j"e Dolinarjev kralj Peter skala, ki na. njej temelji v«a država. In prav to moč, to sigurnost nepremagljivih temeljev, se je umetniku posrečilo izraziti v vsem obsegu I Lojze Doiinar globoke ideje. Leva roka imperatorja Petra mirno drži vajeti, kakor krmilo ladje, desnico je pa mirno spustil na stegno, kakor bi se bil baš zahvalil narodu za pozdrave. Markantna glava kralja Osvoboditelja ni obrnjena ne na levo, ne na desno, temveč gleda naravnost naprej, daleč naprej v daljne vekove. Kakor ni nikdar krenil od svoje vere in zaupanja, da bo osvobodil vse Jugoslovane, tako nas Osvoboditelj tudi še sedaj vodi po svoji poti, ki pelje naravnost k eijlju in združitvi vseh Jugoslovenov. Ostre so poteze na njegovem obrazu Ln v kamen je vklesana vsa njegova odločnost in energija, ki odseva iz njegovih nepremično v cilj uprtih oči. Težki miši časti konj simbolizira težo in pomembnost ideje, ki se je rodila v glavi Velikega kralja. Kralj Peter upravičeno nosi ime Velikega Ln Osvoboditelja-Velikega lahko nosi le konj-orjak. Torej, že v sredo ali četrtek bo vse delo končano in pripravljeno za slavnostno odkritje. 2e model spomenika sam, kd ga je odobrila komisija strokovnjakov, je bil se- veda umotvor. Čeprav je spomenik izdelan natančno po modelu, vendar se je šele v kamenu pokazal v vsej svoji lepoti in visoko estetski kvaliteta. Punkterji, kamnoseki in polirarji se gneto okrog kamena kakor ubogljivo orodje v rokah umetnika Dolinar-ja. Pod njegovim migom oči in na povelje njegove rahle besede se poraja življenje v kamenu, malenkostne malenkosti se tope v celoto in združujejo ter oživljajo k življenju, ki bo trajalo, dokler bo ob spomeniku živel jugoslovenski rod. Prav to večno življenje se je pa moglo poroditi le na dnu pravega in velikega umetnika — Lojzeta Dolinarja. Spomenik kralju Petru Osvoboditelju je zadnje delo mojstra Dolinarja v Ljubljani. Razstava, ki jo je pred kratkim priredil v prestolnem Beogradu, ga je odkrila vsej državi. 2e ob razstavi mn je ministrstvo prometa naročilo ogromen timpanon za svojo novo palačo. Medtem, ko je nadzoroval punktiranje kralja Petra, je Doiinar modeliral ta timpanon, ki je dolg 12 metrov ter 2 in pol metra visok. Na timpanonu bo iz bi-haškega peščenca izklesana ena stoječa figura, dve sedeči, dve ležeči ter dve otroški figuri, a le ena med njimi je ženska, vse skupaj pa predočujejo delo. Se to svoje ogromno delo bo mojster izgotovil v Ljubljani, nato se pa preseli v svojo novo vilo v Beograd, kjer se stalno nastani. Ne zadržujemo ga, ker vemo, da ga pot vodi od uspeha k uspehu. Mojster Doiinar s svojim starim punkterjem pri delu Predsednik odbora za postavitev spomenika ing. L. Bevc Udeležba društev Odbor sam ni pričakoval, da bo udeležba društev pri odkritju spomenika Kralju Petru tako velika. Čim je bil določen dan odkritja in čim je objavil odbor poziv, naj društva prijavijo svoje deputacije, so začele od vseh strani prihajati prijave, ki se jih je nabralo toliko, da lahko mirno rečemo, da še nobena svečanost v Ljubljani ni zbrala toliko deputacij najrazličnejših društev, kakor jih bo odkritje spomenika kralju Petru. Deputacije društev pridejo na slavnostni prostor, prijavljenih je pa tudi mnogo društev, ki se udeleže mimohoda. Doslej se je prijavilo 167 društev, ki pošljejo k odkritju 449 zastopnikom. Mnoga društva polože pred spomenik tudi vence. Vencev je priglašenih že nad 30. Vence polože pred spomenik Ruski odbor v zastopstvu vseh ruskih organizacij v Sloveniji, Klub jugoslovanskih primorskih akademikov, Prosvetni društvi >Tabor< in ^Zora<, JUU, Prosvetna zveza, Učiteljski pevski zbor, Udruženje vojnih invalidov, Pevski zbor >Grafike«, Društvo :;Soča<, Sokol Domžale, odsek Stavbinskih delavcev NrSZ, SPD, Glasbeno društvo Ljubljana, Kolo jugoslovenskih sester, Gremij trgovcev za srez Ljubljana, Gremij trgovcev v Ljubljani, Savez muzičara pododsek Ljubljana, Profesorsko društvo v Ljubljani, Zveza bojevnikov, Udruženje strojevodij, Zveza obrt- nih zadrug, pevsko društvo »Slavec«, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov m Društvo rokodelskih mojstrov in dr. Naši učitelji, organizirani v JUU poloze pred spomenik srebrno palmovo vejico, ki bo predstavljala zastopstvo vseh 33 sreskih učiteljskih društev JUU za dravsko banovino. Kolo jugoslovenskih sester položi pred spomenik zlat lovorjev vener. Da bo svečanost tem mogočnejša, bo sodeloval tudi naš Aeroklub z vsemi tremi letali in če bo «e mogoče vrže iz zračnih višav na spomenik venec. Zveza društev privatnih nameščencev bo zastopala pri odkritju 28 društev. Mnogo bo tudi narodnih noš. Posebno zanimive bodo tudi skupine, ki jih je napovedala Zveza kmetskih fantov in deklet. Zveza posije k odkritju 30 delegatov, njena društva bodo pa predstavljala pestre skupine kmetskega dela, ki se udeleže mimohoda. že udeležba društev samih lasno priča, da bo odkritje spomenika kralju Petru v Ljubljani res veličastna narodna in patri-otična svečanost. Prihodnjo nedeljo bo iz-premenjena Ljubljana v živo ljudsko srce, ki bo utripalo v mogočni ljubezni do skupne narodne države in našega Osvoboditelja, blagopokoinega kralja Petra T. Godbe Da more odbor sestaviti razvrstitev pri sprevodu ob priliki odkritja spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju dne 6. septembra t L udeleženih društev in organizacij, je neobhodno potrebno, da se tudi godbe posameznih društev prijavijo. Ker je po številnih prijavah raznih društev, organizacij itd. sklepati na ogromen obseg sprevoda, je nujno potrebno, da se ima dovoljno število godb na razpolago za uvrstitev v sprevod. Vabimo zato vse godbe, da prijavijo čimprej svojo udeležbo odboru, in sicer najkasneje do 2. septembra. Od te prijave so izvzete one godbe, ki so svoje sodelovanje že prijavile. Pripominjamo, da tem godbam ne bodo potrebne posebne izkaznice, marveč zadostuje zanje samo legitimacija za četrtmsko vožnjo, katere po dobe pri svojih občinah. Zbirališče godb bo na Vodnikovem trgu — natančnejša navodila slede. Ne pozabite! 1. Prijavite se še takoj občini radi naročila legitimacij za četrtinsko vožnjo. 2. Občine javite odboru takoj, — lahko tudi brzojavno — število potrebnih železniških legitimacij za četrtin3ko vožnjo. 3. Občine javite brezpogojno in čim-preje najbližji železniški postaji število udeležencev iz vaše občine, sicer ne more železniška uprava odrediti potrebno radi vlakov. 4. Vožnja je četrtinska na vseh železniških progah zapadno Zagreba in Karlovca. Pri nastopu vožnje kupite polovično vozovnico, ki velja tudi za brezplačen povratek. 5. Vsako legitimacijo za četrtinsko vožnjo mora Žigosati občina, v kateri prebiva udeleženec. 6. Legitimacije za znižano vožnjo je treba v Ljubljani predložiti v potrdilo, da se je vsakdo udeležil odkritja spomenika. To potrjevanje se bo vršilo na glavnem kolodvoru, na velesejmu in v veži »Kar zine«, Kongresni trg št. 1. Na glavnem kolodvoru in na velesejmu bo to žigosanje v dneh 6., 7. in 8. septembra čez dan, v Kazini pa le dne 6. septembra od 7.30 do 20. ure. 7. Potujte z vlaki, ki bodo objavljeni za posamezne proge v časopisih in vpošte-vajte, da bodete 6. septembra 1931 do 9. ure zjutraj v Ljubljani. 8. Iz Maribora bo vozil posebni vlak z odhodom (iz Maribora) ob ca. 1.40, ki prispe v Ljubljano ob ca. 6. zjutraj, če bo več udeležencev, bo vozil še drugi posebni vlak uro kasneje. Zato se vsi pravočasno prijavite občini, ki naj sporoči skupno število udeležencev železniški postaji. 9. Dostop na slavnostni prostor bo le proti osebni izkaznici, ostali se zbirajo za sprevod po društvih in organizacijah na Vodnikovem trgu. Podrobnejša navodila za to grupacijo slede. 10. Izkaznice za slavnostni prostor se izdajajo le na imenske prijave: prošnjam za izročitev izkaznic brez navedbe imen ni mogoče ustreči, zato naj se nepravilno izvršene prijave takoj obnove. 11. Za sodelovanje pri sprevodu niso potrebne posebne izkaznice. 12. Prenos izkaznic je nedopusten — izkaznice je vidno nositi. 13. Podroben program svečanosti in razvrstitev udeležencev bo še objavljena na tem mestu. 14. Godbe — prijavite svoje sodelovanje pri svečanostih takoj odboru — Ljubljana, Kongresni trg 1/TL. Zbirališče Vodnikov trg. 15. Odbor obvešča, da ne daje železniških legitimacij za četrtinsko vožnjo v komisijsko prodajo. Zato ne bo vračal denarja za eventuelno vrnjene legitimacije. Naročene legitimacije se odpošljejo posameznikom ali društvom le proti povzetju stroškov za železniške legitimacije in poštnino. 16. Društvom, organizacijam in posebnim skupinam, ki se s svojim Članstvom udeleže sprevoda, se priporoča, da se preskrbe napisne tablice v velikosti 60' '30 cm z napisom v črnih črkah na svetlem temelju, katere bodo nosili skavti pred dotičnim društvom itd. v sprevodu. Tablice naj bodo na 1.50 m dolgem drogu. Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg št. III. Narodne noše ki hočejo sodelovati na proslavi ob priliki odkritja spomenika kralju Petru, opozarjamo, da bo zbirališče v nedeljo 6. septembra ob 10. uri dopoldne na Vodnikovem trgu. Naprošajo se, da pridejo pravilno in predpisano originalno oblečene, ker v nasprotnem primeru ne bodo pripuštene v sprevod. Sodelovala bo konjenica, vozovi in skupine. Program nastopa posameznih skupin bo še objavljen. Prosimo vse, ki se nameravajo udeležiti sprevoda v narodnih uo-šah, da upoštevajo vse, kar se zahteva od narodne noše. Propagandni odsek narodnih noš. Nedelja, 30. avgusta. 9: Jože Okorn: O čebelarstvu; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Plošče; 10.30: Versko predavanje, p. dr. Angelik Tominec; 11: Salonski kvintet; 12: Dnevne vesti in plošče; 15.30: Tekma harmonikarjev in ansamblov (prenos z velesejma); 16.15: Veseloigra »Te modre oči« (St. Jakobski gledališki oder); 16.45: Tekma harmonikarjev in ansamblov (prenos z velesejma); 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslov. prvak in velemojster dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku; 20.30: Revija ljubljanskih baritonov. Sodelujejo baritonisti gg. Žagar, Deržaj, Premelč, Petrovčič Tone in Roman, Rus, Jug; 21.30: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, SI. avgusta. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Gnojenje v jeseni; 20: Poročilo o Šahovskem turnirju na Bledu, poroča dr. Milan Vidmar; 20.30: Samospevi in dueti: gdč. Štefka Korenčan in gosp. Lovro Ko-renčan; 21.15: Salonski kvintet; 22: Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Torek, 1. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Dr. Veber: Sociologija in etika evangelijev; 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča dr. Milan Vidmar; 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Sreda, 2. septembra. Opoldanski program odpade; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Literarna ura (Drago Piškur); 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča dr. Milan Vidmar; 20.30: Koncert glasbenega društva ^Sloge«; 21.30: Salonski kvintet; 22: čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 3. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Drago Ulaga: Gimnastične vaje; 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča dr. Milan Vidmar; 20.30: Radio kvartet; 21.30: Norvežinja Madame Knud-sen poje norveške pesmi; 20: Koncert pevskega kvinteta; 22.30: Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Jova Pat Zakonska šola — Svetuješ mi torej poskusiti z njo samo zlepa? — Če hočeš, da ostane pri tebi, gotovo samo zlepa. — Če hočem! Saj ne mislim trenutno na nič drugega! Svetovalec se je nasmehnil kakor človek, ki ve že vnaprej, kakšen bi bil konec, če bi imel s sporno zadevo opraviti on. Edwin je bil dober poznavalec in obenem ljubljenec žensk. Osvojiti žensko ni bila zanj nobena umetnost; in nikoli ni doživel v tem pogledu poraza. Večja umetnost je baje odkrižati se jih, ko se ljubezen ohladi. Odkrižati se jih tako, da ne pride do mučnih prizorov. To je bila umetnost, ki jo je gojil z veseljem. Ženske, ki jih je zapustil, ga niso nikoli sovražile, in če so ga sre-čavale, so imele občutek, da vidijo pred seboj dobrotljivega vladarja, ki lahko seveda pripada vsem, toda vsakemu le nekaj trenutkov. Za vsako teh žensk je imel prijazen smehljaj, vsaki je stisnil roko, če jo je srečal; bil je do skrajnosti diskreten in, kar je bilo zelo važno — znal je tem ženskam sugerirati prepričanje, da jih je zapustil samo zato, ker so same hotele. Med dve prepirajoči se ženski je mogel priti Edwin in to je pomenilo, da sta postali s tistim dnem najboljši prijateljici. Na ženske se je razumel enako dobro kakor na avijatiko, pse in finančna vprašanja. Vse to je bila njegova bravura, ljubezen in potreba. Ni se bil še polegel njegov gladki, zgovorni smehljaj, ki je tako rad preskočil v strupeno ironijo, če ga je kdo dražil, ko se je Martin naenkrat dvignil kot da ga je potegnil nase strop. Obrvi je bolestno in nervozno namršil. — In če storim, kar mi svetuješ — aM si ne zadrgnem s tem vratu? Skoraj bi dejal, da bo to žebelj v krsto moje neodvisnosti — Nikar tako tragično. Zakon, to sta dve neodvisnosti — vsaka sama zase. Druga druge ne sme zatirati, sicer je joj. Nisem bil še zakonski mož — toda ti edino pravilni temelji mirnega sožitja dveh ljudi so mi dobro znani in jasni. — Kako pa delaš, prosim, da se tako dobro razumeš z ženskami? — Ravnam z njimi kot z ljubicami, dočim ravnaš ti s svojo kot z zakonsko ženo. To ni nikoli prava pot. — Za boga! Kako naj pa ravnam z njo, če ne kot z zakonsko ženo? — Goto bi ti lahko v marsičem svetoval, če bi jo vsaj poznal. Kakor zdravnik ne more vedeti, kaj je bolni-Jai, če ga ni videl in preiskal, tako tudi jaz ne morem dosti storiti, če samo slišim o nekaterih simptomih, ki pa niti ne igrajo posebne vloge. — Res je — saj bi ti jo bil zelo rad predstavil, dokler razkol med nama še ni bil tako velik. Toda — ni se mi posrečilo. Vedno je prišlo kaj vmes. — Zares, zelo rad bi jo poznal. Oni dan se je tudi izjalovilo. — No vidiš — pa imej opraviti z ženskami. Čakala sva jo pri Harweyu dobre tri ure, pa sva morala domov z dolgim nosom. Najbrž nate sploh ni radovedna, čeprav sem ji povedal o tebi mnogo zelo zanimivih podrobnosti. — Gotovo si ji znal povedati tako, da je tega že vnaprej sita. — Trditi to pomeni izsiljevati si svojo usodo. Lepa kravata, čedna obleka, glej — te hlače s koleni, štrlečimi tako daleč naprej, ne morejo izvabiti iz njenih ust vzklika občudovanja. — To je njena krivda. Zakaj se pa bolj ne briga zame. — Če se ne motim, si mi pravil, da tudi ona služi. Vračata se oba ob istem času. Menim, da bi ne bilo nobene škode, če bi ji malo pomagal pri gospodinjstvu. — Tebi je lahko govoriti, ker imaš dovolj denarja, da ti delajo tuji ljudje red v garderobi. — Včasih si napravim marsikaj sam, dragi moj. Toda dobro, da si me spomnil na neko malenkost. Nekoč je prišla k meni mala Phvllis, ne povem ti, katera, tega tj ni treba vedeti. In opazil sem, da ji manjka na telovniku gumbu. Kaj bi storil ti v takem primeru? — Pošteno bi jo ozmerjal. Zapomnila bi si, kdaj je bila tako malomarna. — Morda da, morda pa ne. Morda bi si sploh ničesar ne zapomnila. V večini primerov bi posejal grenko seme, ki bi obrodilo še grenkejši sad. — No — a kaj bi storil ti, modrijan z vzhoda? Martin je postajal hudoben in svojega strupenega jezika ni več krotil. — Prisil sem ji gumb. — Ohoho! — Martin se je zavalil v naslanjač in se na ves glas zakrohotal. — No, vidiš, prisil sem ji ga, čeprav se je upirala. — To je samo za začetek. Mislim, da boš odslej pogosto prišival gumbe. — Morda pa zadene ta usoda tebe. Ti je odvisno od individualnosti. Ne trdim, da bi s tem korakom izučil vsako žensko, toda baš v tem je vsa umetnost, da človek spozna svoj objekt in potem Šele ravna. Vidiš, Phvllis je bila v tem pogledu poosebljeni red in pozneje mi ni prišla nikoli več v neredu. Martin se je zamislil. — Da, poprej menda nisem dogovoril svoje misli. Lepa kravata in čedna zunanjost zmore zelo mnogo, zlasti še. Če je človek dobre volje in če ima malo zdravega humorja. Sitnosti v zavodi; ? Neumnost. Kaj misliš, da ona nima svojih? A ti bi menda rad še zahteval, naj zbere zadnje ostanke svoje dobre volje in zabava z njimi svojega gospodarja. — No, dobro ti bi moral predavati v zakonski šoli, če bi jo imeli kje. Upam pa, da ne boš trdil, da zaslužijo to lekcijo samo moški. — Seveda ne. Toda zaenkrat imam pri rokah samo en boleren objekt in to si ti. — Kaj pa moja žena? — Čeprav jo opisuješ zelo črno, ne verjamem, da je ona vsega kriva. In — ali si ji letos že kupil tisto škatlioo za puder? Saj ne stane mnog^ ni treba, da bi bila baš zlata, a toliko bi pač lahko žrtvoval. Vidiš, takole, ki se tu zgoraj vrti. Jaz sem v tem zelo izkušen. Kupi) sem letos že tri. Kako se s tem ravna, ne vem, kupiti pa znam. — Tega. . . tega ji še nisem kupil. Mislim si pač, naj si kupi sama, kar hoče. Saj bi ji dal denar, čeprav ima svojega dovolj. — Ne gre za to Kaj še ne veš, kako prijetna je ženski vsaka, še tako neznatna pozornost? Kje si pa kupil tale medaljonček — zelo lep je. — To mi je kuDi\-> — to mi je kupila Maud — Glej ga no zdaj vidim, da si ne-gilantcn, len in še lak-imen -»ovrhu. Poboljšaj se temelji«... dragi moj. In če imaš Maud rad, u — Saj ne morem živeti brez nje! Ustrelim se! Stran O >S LOTENSKf TTOnjTT«, 3ne 297 avgusTa - Sfev. 1^3 švicarskemu Tolstemu v spomin Umrl je dr. Avgust Forel, velik učenjak, sociolog in človekoljub Izpričevalo za zakonsko zvezo Na češkoslovaškem se pripravlja reforma, po kateri bo moral vsak zakonski kandidat dokazati, da je zdrav Tiho, skoraj neopaženo je šla mimo nas vest o smrti enega najmarkantnej- ših mož našega časa, slavnega učenjaka, sociologa, javnega delavca in človekoljuba dr. Avgusta Forela. Nehalo je biti veliko, široko srce, za vedno so se natisnile oči, ki so imele toliko razumevanja za trpljenje bližnjega. Težko je pisati nekrolog temu najskromnejšemu med skromnimi, ki niti svojim prijateljem in učencem oi dovolil, da bi ga fotografirali. O sebi je trdil, da je preprost starec, ki je storil samo to, kar je moral storiti, kar Je bil dolžan svoften prednikom in potomcem. 2e v zgodnji mladosti Je bil Forel skromen, molčeč in rahločuten. 2e kot deček je bežal od šumnega sveta in rad je opazoval kje na samem življenje najbolj socijalnih živih bitij — mravelj. In potem se je sam izpremenil po svojih navadah, delavnosti, čutu dolžnosti in ljubezni do bližnjega v mravljo. Najvišji ukaz rmi je bilo delo za druge. Držal se je gesla, da premaga delo vse, a za vzor so mu služile mravlje. Cek) svoje skromno bivališče v vasi Ivorna, kjer je preživel v samoti in deru desetletja, je nazvai mravljišče. In po pravici. Cek) zadnja leta, ko je že bolehal, je neprestano delal za znanost, za človeštvo, za ponižane in razžaljene. Avgust Forel, rojen 1. septembra 1&4S v Morgesu (kanton \Vaadt), je bil eden najboljših spoznavalcev mravelj, ki jih je opazoval skoraj po vsem svetu. Čeprav je bil po poklicu zdravnik, je napisal samo o mravljah več epohalnih deJ. nihče pred njim ni posegel tako globoko v življenje mravelj, kakor on, in težko se bo še našel kdo, ki bi s toliko ljubeznijo posveta! svoje sile temu na prvi pogled brezpomembnemu vprašanju. Forel pa stoji visoko rudi kot z d ra vnik-ps i h i ja te r. Študiral je v Monakovem, na Dunaju in v Ziirichu in še razmeroma mlad je dosegel profesorsko stolico na univerzi v Ziirichu, kjer je predaval psihijatrijo. Ćez nekaj let je pa postal rav-nateij največjega zavoda za duševno bolne v Švici v. Birrgcholzagu. Tu je pokazal vse svoje velike sposobuosi. kot učenjak, ki se ni zadovoljil samo s praktičnim delom, ki ni samo lečLl bolnikov in vodil zavoda, temveč se je poglobil tudi v odkrivanje skrivnost duševnega življenja svojnh nesrečnih varovancev. Začel je temeljito proučevati človeške možgane, poglobil se je v problem hipnotizma, sugestije itd. T adi na tem polju je zapustil več važnih znanstvenih del, ki so izšla v vseh sve-rovnih jezikih. Svetovno slavo si je pa pridobil Forel kot borec za pravilno pojmovanja spolnega vprašanja, kot najhujši nasprotnik raznih mamil in kot zaščitnik ponižanih in razžaljenih, ogorčen nad hinavstvom, ki vlada v spolnem vprašanju, ogorčen nad trgoviio z dekleti, strmečimi nad naivnostjo in neinfor-miranosrjo ljudi v tako važnem vprašanju, kakor je spolno življenje /.a vsako živo bitje, se je lotil Forel z vso vnemo, vztrajnostjo m obširnim znanjem spolnega problema in napis j J je monumentalno delo »Spolno vprašanje«, ki je izšlo v stoterih iztajah no vsem svetu in ki po svoji jasnosti, odkritosti, rrmr>gostranosti in globoki ljubezni do trpečih budi nima prime: e v literaturi. Spolno vprašanje je odprlo oči milijonom fantov in deklet, pa tudi mater m očetov ter pedagogov, ki so po večni Forelovi besedi spoznali, da je spolna sfera človeka navadna telesna organizacija, kakor vse druge, in da je zločin prikrivati to ljudem bodisi z namenom zlorabljati, draždti ali pačiti spolno življenje. Spol je za razmnoževanje isto, kar je želodec za prehrano, nikakor pa ne sme služiti grobim nasladam. Tako nas uči veliki učitelj Forel. Kot profesor za živčne in duševne bolezni Forel v začetku ni bil abstinent, temveč »zmeren pivec«. Smejal se je fanatikom, ki odklanjajo čašo vina. Naključje samo je odprlo Fordu oči. LečLl je pijance, toda Čim so prišli izpod njegovega nadzorstva, so začeli zopet piti. Čevljar Bostar pa ni lečil pijancev, temveč je mnoge za vedno rešil alkohola. Kako to, se je čudil ravnatelj Forel, da jaz, učenjak, zdravnik in veščak, ne morem izlečrti svojih pacijentov, vi, preprost čevljar, jih pa lahko? To je čisto enostavno, gospod profesor, mu je odgovoril čevldar, jaz ne pijem, vi pa pijete. In Forel se je z vso vnemo lotil protialkohomega dela, organiziral je ve-Hk pokret v Švici in napotil se je po svetu, da je na javnih predavanjih pozival ljudi, naj se varujejo alkoholnih pijač. Začel je ustanavljati abstinent-ska društva po svetu, izdajal je brošure in kmalu je zaslovel po vsem kulturnem svetu kot eden glavnih pobornikov treznosti. Vedno do skrajnosti dosleden se pa Forel ni mogel omejiti samo na znanost in teoretična predavanja. Globoko je ljubil ljudi, in če je le mogel, je trpečim lajšal gorje. V vsakem človeku je videl brata in organično ni mogel razumeti, kako se morejo narodi sovražiti in pobijati med seboj, ko je vendar zgodovina že tolikokrat dokazala vso absurdnost vojne kot sredstva za rešitev sporov. Davno pred moderno idejo Panev-rope je napisal Forel knjigo »Zedinjene države sveta«, v kateri kaže človeštvu edino pravo pot k trajnemu miru. Zelo poučno je življeje tega velikega moža, ki ga nekateri po pravici imenujejo švicarski Tolstoj. Leta 1912. ga je dvakrat zadela kap in ostal je napol paraliziran. Toda to g i ni potrlo, ni mu vzelo veselja do dela, temveč nasprotno, dalo mu je pobudo za nova dela v prid človeštvu. Dočakal je visoko starost 83 let v delu za človeštvo m ljubezni do blž-njega. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, za-stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josef oveoc grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki svetovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah. Javna prehrana v Rusiji Osrednji odbor ruske komunistične stranke je izdal te dni odlok, s katerim naj bi se zboljšala javna prehrana. Javne prehrane je deležno zdaj v Rusiji po mestih m industrijskih krajih okrog 5 milijonov delavcev in 3,800.000 nameščencev. 3 milijone otrok dobiva v šolah toplo hrano. Javnih kuhinj je v Rusiji 13.000, poleg tega imajo pa mnogo tovara-kuhinj in mehaniziranih jedilnic. Za javno prehrano je dala država samo v zadnjih treh letih nad 300 milijonov rubljev. V odloku centralnega odbora komunistične stranke glede prehrane je rečeno, da obedi doslej niso bili dobri, da jestvine niso odgovarjale higijenskim zahtevam, da je bila postrežba slaba, da so bile zaloge premajhne in da kuharsko osobje ni bilo dovolj kvalificirano. Zdaj hočejo vse te nedostatke odstraniti in v vseh večjih mestih, kakor tudi industrijskih krajih organizirati državne truste in podrejene organe za prehrano prebivalstva v sistemu komi-sarijata aprovizacije, ki pa bodo delovali na samostojnih bazah. V ta namen se ustanovi tako zvani Sojuznarpit (Glavna uprava za ljudsko prehrano). V drugih krajih bodo pa skrbeli za javno prehrano organi raznih društev in organizacij, a vsem bo priznala vlada pravico do samostojnega nakupa živil. Ravnatelji tovarne kuhinj bodo morali odklanjati vsa slaba ali pokvarjena živila. V javnih kuhinjah, odnosno jedilnicah bodo smeli prodajati obede dražje in ceneje. Število obedov se ne bo smelo pomnožiti na škodo kakovosti. Vrhovni narodnogospodarski svet mora organizirati trust za itzdelovanje jedilnega orodja, ki se bo rabilo po javnih kuhinjah. Načrt javne prehrane je zasnovan tako, da bo čez dve ali tri leta v javnih kuhinjah na hrani že 25 milijonov ljudi. Kako se bo boljševikom ta reforma posrečila, je seveda drugo vprašanje. Bat'a ustanavlja novi Zlin Ves odpor proti Bat'i nič ne pomaga. Češki Ford je že razpredel po vsem svetu svoje podružnice, zgradil je že mnogo tovarn in zdaj se pripravlja na ustanovitev novega Zlina, in sicer v Pruski Šleziji. V Ottmuthu začno namreč že prihodni teden graditi novo tovarno, v kateri bodo izdelovali gumijasto obutev. Dosedanji načrti govore o dveh ah treh tovarniških poslopjih, v katerih bo delalo 600 do 800 delavcev. Delo bi se pričelo v enem poslopju še s 1. decembrom. Pozneje se bo pa tovarna tako razširila, da bo obsegala 32 poslopij in zaposlenih bo 10.000 delavcev. Podjetni češki veleindustrijalec namerava zgraditi delavsko mesto, ki bi štelo nad 25.000 prebivalcev. V koliko se mu bo to posrečilo, je seveda še vprašanje. Prodaja gumijastih čevljev bo v Nemčiji začasno omejena in s tem Bat'a že vnaprej računa. Računa pa rudi s tem, da se mu bo posrečilo izvažati svoje izdelke v skandinavske države in v Južno Ameriko. Centrala Bat'inih podjetij v Nemčiji o preložena iz Berlina v Ottmuth. O širjenju tega res ameriškega vele-podjetja v Evropi je začel razpravljati tudi že francoski tisk. Bat'a je namreč začela prodirati v Francijo. In tudi Francija bi se ga rada vsaj deloma ubranila s tem, da bi se zvišale carine za uvoz čevljev. Zato pa gradi Bata v Besanconu lastno tovarno. »Journal de Commer-ce« pravi, da je Bat'a, kralj čevljev, že zasedel srednjeevropsko tržišče. Vprašanje je, če se mu bo posrečilo zasesti tudi francoski trg. V državni loteriji. — Pravite, da dobi vsaka srečka? — Da, dobite lahko cel milijon. — Kdaj bo žrebanje? — 15. decembra. — Škoda, jaz potrebujem denar že 1. septembra. rezerviranost si je razlagal s tem, da tudi ona dobro ve, na kakšnem glasu je. Ubogal je in razmišljal, kam bi napeljal pogovor. K sreči ni bil v takih primerih nikoli v zadregi. — Danes je bil pri meni moj prijatelj Martin Ballev. Imeniten dečko. Žena mu hoče uiti. on je pa ves nesrečen. Ni mi preostajalo drugega, nego svetovati mu, kako se da to preprečiti. — O! To je pa zelo zanimivo. Kaj vse mu svetuješ, fantič? — To bi te morda vse ne zanimalo Moj prijatelj je drugače pomilovanja vreden dečko, toda motovilo, da bi se človek kar zjokal nad njim. Nima občutljivih pipalk, ki bi mu povedale, kako se je treba prikupiti ženi. Seveda — položaj je zelo otežkočen s tem, da te male ne poznam in morda bi mu mogel jamčiti za uspeh, če bi jo vsaj enkrat videL Za take reči imam tako dober nos kot nihče drugi, dušica moja. — Hm. Nima občutljivih pipalk. Mnogo je moških, ki teh pipalk nimajo. Ti moj vitez seveda ne spadaš med nje. Ti bi omehčal tudi ledeno dekle. — Ne dvomim o tem, Če bi imela toplo srce. Vendar pa nisem preveč ponosen na to. Vem, da nam ženska vedno prinaša darilo, za katero ji moramo biti hvaležni, če se zahvaljujemo za iglo, ki jo nam kdo posodi, ko so se nam pretrgale podveze, ne razumem, zakaj bi ne bDi hvaležni ženski za njeno ljubezen. V marsičem so Cehoslovaki daleč pred nami m mnogo modernih naprav imajo, ki bi jih lahko mi s pridom sprejeli. Pri njih se v polni meri vidi, kaj zmore podjetnost, žilavost, zmisel za red in solidnost. Vse, kar je prinesel duh časa drugim narodom dobrega, Cehoslovaki takoj prevzamejo in presade na svoja tla, kjer enako dobro ali pa še bolje uspeva, kakor drugod. Tudi osnovnih socialnih idej, ki pretresajo temelje človeške družbe, oni ne odklanjajo, ker dobro vedo, da brez njih noben narod ne bo moge1 dolgo živeti. Kakor na vseh drugih poljih, tako vidimo pri bratskem narodu veliko prizadevanje po napredku tudi na polju evgenike. Evgenika, ki se sme pri nas komaj oglasiti, da je živa, pa ji pismarji takoj zamaŠe usta, je v češkoslovaški javnosti že davno predmet živahne diskusije. Prof. Haškovec je dal pobudo za važno reformo, ki bo pomenila zopet velik korak naprej. V kratkem se bo moral na Češkoslovaškem vsak fant ali dekle, ki bo hotelo skleniti zakonsko zvezo, izkazati s posebnim izpričevalom, v katerem bo povedano ali ustreza iz evgeničnega vidika vsem zahtevam in nudi zadostno jamstvo, da bodoča generacija ne bo obremenjena z nobeno duševno boleznijo. Evgenika je v bistvu prizadevanje zboljšati, fizično in duhovno povzigniti človeško pleme, toda s ciljem, ki leži v bodočnosti, d očim se prepušča zboljšanje sedaj živeče generacije higijeni. Tudi širše ljudske plasti bi morale biti poučene, da se duševne hibe podedujejo. To bi morala vedeti zlasti šola, v prvi vrsti srednja, ki bi morala skrbeti, da bi bili dijaki poučeni vsaj o temeljnih pojmih evgenike. Ce hočemo, da bo imela evgenika uspeh, ji moramo pomagati s posebnimi posvetovalnicami, ki služijo manj ev-geničnemu namenu, kakor higijeni. Take posvetovalnice imajo že v mnogih kulturnih državah. V njih poslujejo strokovnjaki, ki dajejo ženinom in nevestam nasvete informativnega značaja, kar pa lahko služi tudi za prepoved zakonske zveze. Predlog češkega profesorja Ha-škovca gre za tem, da bi moral vsak, kdor hoče skleniti zakonsko zvezo, pri- Jejte brez skrbi Ženske so bile vedno bolj odvisne od mode, kakor moški in zato jim je tudi mnogo težje boriti se proti izkuš* njavi v obliki slaščic in delikates, ker hočejo na vsak način ostati sloke. Razmerje med jedjo in debelostjo se pa zadnje čase po mnenju danskega veščaka za take zadeve prof. Van der Veldena odločno pretirava. Splošno je znano, da je na svetu mnogo ljudi, ki lahko jedo karkoli in kolikorkoli, pa vendar ostanejo suhi ali debeli. Profe* sor pravi, '.a hrana ne more vplivati na debelost ali mršavost. Ljudi, ki bi se lahko zredili ali pa shujšali tako, kakor hočejo sami, na svetu ni. Pač so pa ljudje, ki kažejo v goto* vih dobah svojega življenja nagnjenje k debelosti ali mršavosti. Iz tega sledi, da oni, ki se postijo z namenom shuj* sati, ne ravnajo prav, ker jemljejo svojemu telesu snovi, potrebne za pre* hrano poedinih organov, torej snovi, ki na povečanje teže prav nič ne vpli* vajo. Danski učenjak pravi, da se človek že rodi z nagnenjem k debelosti ali mršavosti. To nagnjenje se v poedi» nih fazah življenja izpreminja, zlasti po težkih boleznih ali hudih duševnih udarcih. Tako nastanejo dobe, v kate* rih delujejo žleze človeškega telesa fako, da človek ne glede na prehrano pridobiva ali izgublja na teži. Ne hra* na, temveč delovanje naših žlez, vpli* va na debelost ali mršavost in dokler — Ne pozabi, da sva govorila o zakonu. V zakonu — vsaj mislim tako — smatra mož za samo ob' sebi umevno marsikaj, o čemer govoriš kot o darilu. — Seveda, za to gre tu. Če bi možje malo pozabili, da gre za nekaj samo ob sebi umevnega, če bi se vsaj delali hvaležne, če že ne znajo biti, bi se marsikatero sršenovo gnezdo kar čez noč izpremenilo v rajski kotiček. Betsy mu je skočila na kolena in se zagledala čez rame nekam v daljavo. Dva meseca je trajala Martinova >šola«. Učenec je bil marljiv in skoraj vsak dan, ko je moral stopiti pred Ed-wina »na raport«, se je lahko pohvalil z novim uspehom. — Kako neki ti vse to povrnem, Ed-wine? Vrnil si mi izgubljeno srečo! Maud ostane pri meni! Danes mi je to svečano izjavila m mi priznala, da me ni nikoli nehala ljubiti. Čeprav — sem že visel na nitki. In tekmeca sem že imel. Dobro, da tega nisem vedel, najbrž bi ga bil zadavil. S to radostno novico je planil Martin nekega dne k Edwinu in mu krepko stisnil roko. — Prihajam k tebi, da te po/abim danes na večerjo. Skromna bo — toda prijetna. Priti moraš zanesljivo, saj zaslužiš to kot inicijator poravnave spora v polni meri... Edwin je obljubil, ne da bi prijatelja poofačal. Martin je bil ie v dvigalo, nesti od kompetentnega organa izpričevalo, v katerem bi bilo točno ugotovljeno, da ni obremenjen z nobeno podedovano duševno boleznijo. Anketa, ki jo je vodil v tej zadevi dolgo zlasti nemški tisk na Češkoslovaškem, se je večinoma izrazila, da bi bila taka izpričevala iluzorna. Češkoslovaški tisk se* je pa za to vprašanje malo zanimal. In vendar je ali bi vsaj moralo biti; državi najdražje imetje človek. Zato bi, morala vsaka država skrbeti za zdrav naraščaj. In res se zakonodaja večine kulturnih držav bavi z mislijo, da bi se-moral vsak moški pred poroko izkazati z izpričevalom, da je zdrav. 2al naleti' ta dobra ideja na ovire, ker se oglaša o ljudje, ki pravijo, da bi šlo za nasilje nad zdravniško tajno, ki jo rabi zdravniška veda kot ščit. Pojem zdravniške tajne bi moral biti prožnejši tam, kjer zahtevajo to splošni interesi, ne da bi pri tem trpeli oni, ki se morajo pred zakonom podvreči zdravniškemu pregledu. Ideja profesorja Haškovca ni nova. Zasebno in sporadično se to že mnogo let prakticira. Domači zdravnik diskretno informira očeta dekleta, ki se name-1 rava omožiti, o zdravstvenem stanju ženina. Ce pa zahteva moderna oficijelna; zakonodaja izpričevalo, mora biti osnova te reforme s pravnega in medicinskega stališča taka, da ne nastanejo ovire in reprijetnosti. Rodbina in država sta bili že od pradavnih časov pri vseh narodih tako tesno zvezani, da sta si bili medsebojno zrcalo. Torej samo potom rodbine more doseči evgemdka svoj cilj v obiiki trai-le zakonske zveze, ki pa postane žal kmaiu redkost, kajti š+evik> ločitev narašča. Gospodarska Knza je posegla tudi v zakonsko življenje. Marsikje morajo preprečevati porode bas duševno fa telesno popolnoma zdravi ljudje, do čim slabotnim in degeneriranim to v mnogih primerih ni potrebno. Nobena panoga socijalnega delovanja ne zahteva toliko potrpežljivosti, kakor evgenika, toda njeni sadovi bodo že v bližnji bodočnosti neprecenljivi, ker preobrazijo star obrabljeni svet v nov, naravnim potom pomlajen. znanost ne bo ugotovila frinkcrj poedi* nih žlez, se debelost brez §kxxlljivih posledic ne bo dala regulirati Torej jejte brez skrbi, seveda če kaj imate. Drzen napad na banko Včeraj dopoldne je bil izvršen na podružnico dunajske bančne zveze drzen roparski napad. Štirje mladi napadalci, dva oborožena z revolverji, so vdrli v podružnico, pa se jim roparski napad ni posrečil m morali so brez plena zbežati. Na cesti so roparje zadržali Tolpo je vodil 35-lerni klobučarski pomočnik Franc Zamarsky. On in 25-letrri vrtnarski pomočnik Juirj lieinrich sta bila oborožena. Druga dva, 25-letni mizarski rxmTOčnik Franc Hringer in 21-letni delavec Anton Andres nista imela orožja. Ravnatelj podružnice je povedal, da ga je prišel klicat v pisarno sluga, češ. da bi rada govorila z njim dva sumljiva fanta. Stopil je v blagajniške prostore, kjer sta stala pred pultom dva fanta. Vprašal ju je, kaj bi rada, m eden je začel mrmrati nekaj o nekem uslužbencu. Kar je potegnil iz žepa revolver, češ poglejte, kaj je tole. Ravnatelj je takoj opazil, da ne gre za pravi revolver, temveč za pištolo - strašilo. Navzlic temu je pa poklical blagajnika, ki je takoj pritisnil na gumb, da je zapel zvonec Alarm je pregnal napadalca, ki ju je pa poHcdja že pred poslopjem aretirala. Druga dva sta tudi zbežala, pa so ju redarji kmalu dohiteli in spravila pod ključ. ko se je zavedel, kaj je prav za prav ob.'jubil. Prijateljeva radost se skoraj ni dotaknila njegovega srca, ki je bilo polno iastne radosti. — Vzamem jo — prav gotovo jo vzamem. Danes ji povem, če le pride. Kako krasen je postal svet po njeni zaslugi! Nikoli in pri nobeni ženski še nisem tega občutil! In ko je Betsy prišla, ji je vroče vdihnil svojo željo v ušesca in na uste-ca. Toda Betsy je bila strogo resna. Trenutek je stala nepremično in ko je odprla usta, da bi izpregovorila, so ji pritekle solze iz oči prej, nego besede is ust. — Prihajam se poslovit od tebe, Edwinček, fantič moj. Tak, kakršen si, se oženi z žensko, kakršna sem jaz. Toda jaz — jaz ne morem. In vendar sva se tako dobro razumela! Samo da —* mu tega vendar le ne morem storiti, ko me pa ima tako rad, a ti si mu tako dobro svetoval, kako me lahko znova pridobi. Privadim se mu zopet. Jaz —« jaz nisem Betsy, jaz sem Maud, Martinova žena, Edvrinček ... Martin se je čudil, da edini prijatelj, ki je bil zakrpal njegovo raztrgane, zakonsko srečo, ni prišel na skromno domačo slavnost. Edwin je pa ta čas razmišljal, da je bila Betsy - Maud prva ženska, ki si razida ni dala sugerirati, ker ga je hotela sama, čeprav nerada. — Ne, streljal se pa že ne boš. Da se to ne zgodi, dobiš še nekaj lekcij. Če se boš ravnal po mojih nasvetih, ti jamčim, da ne zbeži od tebe. Vendar bi pa bilo mnogo bolje, če bi jo spoznal. Delo bi mu bilo znatno olajšano. Proti večeru je prišla k njemu njegova Betsy. Napovedala je svoj prihod zelo razposajeno. Klobuk je vrgla na peč in se prekopicnila na divanu. Ed-win ni bil presenečen, pač pa srečen. — Dušica, s teboj je prišlo sijajno razpoloženje. To se bova zopet zabavala ! — Tudi meni se zdi, da se bova. Glej — prinesla sem svežih visenj. To si bova posladkala. Mislila sem nate, ko sem jih kupovala. — Tudi jaz "nisem bil brez iznajdljivosti. Mislim celo, da sem te prehitel; imam tu nekaj — kar zelo rada ješ. Pomarančno solato in ... --liker A rabi. Saj že vem, ti si zlat fant. Edwin jo je molče gledal. Ni je hotel poljubiti, dokler se ni prepričal, da ima še vedno žareče, razposajene oči, da je uhanček v levem ušešcu še vedno obrnjen navzgor, da ji sega rdečica do senc in da se ji lasje še vedno sami ko-drajo nad čelom. Slednjič jo je objel in izlil svojo radost v poljubih, ki bi jih težko sešteli. Danes jo je gledal izredno dolgo. — Kaj me pa tako ogleduješ, fant? «9 mht da. b& u& bcm nioget idr koli ločiti od tebe. — Zelo bom vesela, če mi boš ponovil te besede čez pol leta, — Danes si pa nekam strupena, dušica. — No torej, da sem vsaj dušica. Veselim se tega in pripravljena sem poljubiti te naravnost na nos. Tu na njem imaš kot nalašč tako majhno ploskvico, ki kar kriči, da se spravi kaj na njo. Mlask, mlask, mlask ... — Pa ne, da bi se mi vsa spravila na nos. Zadostuje mi, če si tu, Prijel se je za srce. Ta kretnja je bila naravna, brez najmanjše teatralnosti Betsy je postala naenkrat resna. Kakor da je tudi nji segla druga roka na srce in ji ga stisnila. Toda kmalu se je otresla tega občutka. Edwin je bil danes res nekam čuden. Često so mu uhajale misli drugam, zdaj pa zdaj je potegnil dekle k sebi in jo začel strastno poljubljati, kakor da se za vedno poslavlja od nje, — Ne, Betsy — nikoli se ne bom ločil od tebe. — Ne misH na to, Edwinček. Ločiva se, ne ločiva; enkrat to mora priti. Saj nisi baš med stanovitnimi. — Ne bom se s teboj prepiral o tem. Za moža bi me ne hotela? — Hotela bi te že, pa — nočem. — To naj sam vrag razume. — Morda, toda govoriva o čem drugem. — Betsy je postala nervozna. Edwin jo Je ubogal in ie sad. Njeno Stev 195 >SLOVENSKT N A R O D«, dne 29. avgusta 1931. Stran 7 Emile Gaboriao* 21 velemesta Roman — S tem milijonarjem? — Da. Upreti se želji mojega očeta bi pomenilo pojasniti mu razloge, tega pa nočem. Sklenila sem torej povedati baronu de Breulhu vse po pravici. Poznam ga in vem, da je poštenjak. Prepričana sem, da me bo razumel in da me ne bo silil, naj se poročim z njim. Kaj pravite k temu načrtu? — 2al mislim, da pride drugi, Če se umakne ta — je odgovoril Andre. — To je zelo verjetno... in odkri-žava se ga prav tako hitro. Kaj ni v redu, da sem tudi faz deležna neprijetnosti hi da pomagam premagovati ov*;re na poti v najino srečo? Mlada ^rofics de Mussidan je bila pripravljena < < dhodu. Andre je hotel stopiti po kočijo, toda Sabina je njegovo uslugo odkloniia, češ, da pojd-: raje peš. Podata je Andreu roko in se poslovila z besedami: — Jutr. žz^iegovorim z baronom uc Breulhom. In aKOj jutri vam spororm. kako sem opravila. Andre je ostal sam. Po Sabininem odhodu mu je bilo, kot da je vse življenje zamrlo. Toda njegova potrtost w trajala dolgo. V glavo mu je Šinila rešilna misel. — Sihina je odšla peš, — je oon.s,r?, — ležeče je torej samo na meni, da jo še vidim. Saj ji lahko skrivaj m na primerni razdalji sledim. Kmalu je bil na ulici. Bila je že tema, vendar je pa zagledal na oglu ulice Sabino i ncno komornico. — S^ečo imam. — je pomislil in krenil za njima. Komaj je pa napravi? neka! korakov, je zaslišal od s.rani klic: — Gospod Andrč! Gosp ,c ndre! Naglo je dvignil glavo in se ozrl v tisto smer. Pri elegantni kočiji je stala mlada, kričeče oblečena dama. ki mu je prijazno pokimala. Moral je napeti spomin, da jo je spoznal. _ Gospodična Roza. če se ne motim? — je dejal slednjič. Toda za njegovim hrbtom, tik nad ušesom je začivkal moški glas: _Recite gospodična Roza de Chan- temille, prosim. Andre se je ozrl in zagledal mladeniča, ki je baš nekaj naročal kočijažu. _Aj! — je vzkliknil presenečeno in stopil korak nazaj. — Da, Chantemille se imenuje vele-posestvo, ki ga podarim milostivi na dan očetove smrti. Slikar je radovedno ogledoval gospođica, ki je kar tebi nič meni nič razdajal veleposestva. V svoji ekscentrični obleki je bil čudovito smešen. Bogme, Toto-Chirprn ni pretiraval, ko ga je primerjal z opico. — Eh, Kaj me briga veleposestvo! — je vzkliknila Roza. — Glavno je, da spada tale gospod med moje prijatelje in da bo z nama večerjal. Andre se je na vse načine branil, toda zaman. Roza je stopila pred vrata in ponavljala svoje vsiljivo vabilo: — Da, večerjali boste z nama, to je moja želja. in ker je dobro poznala ljudi, ie prijela oba za roke, rekoč: — Gospod Andre, dovolite, da vam predstavim gospoda Gastona de Gan-delu. Gospod de Gandelu. gospod Andre, slikar. Gospoda sta se priklonila. — Andre, — je dejal mladi Gaston. — Slišal sem že to ime m tudi ta obraz sem nekje že videl... Ah! zdaj pa že vem, pri papanu. Če se ne m odi m, ste vi prevzeli kiparska dela na njegovi hiši, gospod. — Res je, gospod. — Potem takem ste pa naš. Kar pojdimo večerjat. Andre je še okleval, toda Roza ie bila že na stopnicah in zaklicala je: — No. le urno za menoj, nikar ne si ma rita. Andre je že hotel stopiti za njo, pa ga je prijel Caston de Gandelu za rob suknjiča. — To je ženska, a? — je vzkliknil navdusetiu... Zora!... lepo ime, a? Jaz sem ji ga izbral. Danes ni nič kaj pri vo^pi, toda počakajte, pri Van Klo-penu sem ji naročil šest oblek. To vam bodo obleke, da niko tega! Saj gotovo poznate Van Klopena? — Prvič slišim to ime. — No torej, to mm je imeniten dečko... Van Kopen. dragi moj, je damski krojač, pred katerim se morajo skriti vse šivilje. On ima imeniten okus, iznajdljiv je neverjetno in vse, kar naredi njegova roka, je lepo ... Samo on zna pošteno obleči žensko. Zora — Roza je že komaj čakala, da sedejo k večerji. — Kaj bom še dolgo čakala? — je vprašala nestrpno. — Takoj prideva, — je odgovoril Gandelu: — pojdiva, prijatelj. Ce se razjezi, dobi grozne živčne napade. Alfonz Breznik tvrdka klavirjev in glasbil se je preselila v lastno palačo • Aleksandrova cesta št. "7 (vogal Beethovnove ulice) ter se priporoča svojim odjemalcem. NOVOST! Specialna trgovina vsakovrstnih svežih morskih in živih sladkovodnih rib — nudi tudi ribe v svoji zajtrkovalnici pripravljene na razne načine. — Dnevno sveži ribji golaž. Točijo se prvovrstna vinaj. „Riba", Ljubljana, Gradišče 7 lastnik J. OGRESC Vsaka beseda 50 p»r* Plača *e lahko tuđi m znamkah Za odgovor znamko t — Na vpraianja brcx mamkm n*> - , nđ&ovorlamo- - NafrtumfSi ogtam Wn S----- Soboslikarske in pleskarske pomočnike samo prvovrstne moči — »prejme takoj J. HUEBŠ, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 33. 2417 Mlad, konkurence zmožen in podjeten mojster ALBERT CERNE V ZGORNJI ŠIŠKI je pri novi remizi odprl delavnico za mizarstvo vseh strok, opremljeno z najmodernejšimi stroji- Vsa naročila od najmanjših do največjih Izvršuje v najkrajšem času po reklamnih cenah in dostavlja blago na dom, zlasti pa razume Želje tn zahteve nevest in ženinov. URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Pran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 65/1, vhod Vidovdanska cesta St. 1. 500 DINARJEV TEDENSKO plačamo zgovornim osebam 0 številnimi poznanstvi I Perssons, Ljubljana, Postni predal 307. — Znamko za odgovor! 86/L STROJEPISNI POUK Dnevno od 6. ure zvečer dalje. — Učna trra Din 4. — Vpisovanje 29. in 31. avgusta od 6. do ^8. zvečer. Christofov učni zavod, L]ob-tiana. Domobranska cesta 7/1. Damski kostum poponloma nov temnomodre barve, po izredno nizki ceni na prodaj. — Eržen, Poljanski nasip 24. Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLL, LJUBLJANA, Dunajska c 6. Modroce predeluje in očisti žimo prahu na specljalnem stroja samo Rudolf Sever, LJUBLJANA. Marijin trg 2 BKANJARIJA na zelo prometni točki, radi bolezni naprodaj proti majhni odstopnim. Pojasnila daje Franc Hojnik, Maribor, Koroška cesta št. 43/1. 2425 IVAN CILENSEK, mesar prekajevalec v Šolskem drevoredu — javljam, da nisem plačnik za meso ali za prašiče, katere kupi in prodaja moja žena na moji lastni stojnici. Je plačnica ona ali njena mati Katarina Bizilj ali kdorkoli domačih. Ce jima kaj ne ugaja, naj predložita sodišču v Ljubljani. Ivan Cilensek, zet. 2435 BRIVSKEGA POMOČNIKA mlajšega, dobrega delavca, ki zna tudi ondulirati — sprejme Avgust Juvanc, Ribnica, Dolenjsko. 2423 KLAVIR dobro ohranjen — prodam za Din 6000.—. Poizve se: Marijin trg 2/rt, od 8. do 12. ure dopoldne. STROJNIK zmožen tudi električnih popravil, vojaščine prost — išče službo. Dopisi pod * Strojnik« na upravo >Slov. Naroda«. 2427 KLAVIRJI! -PLANINI! globoko znižanih cenah — pri »MU SIC A« Ljubljana, Sv. Pe-Svetovnih znamk kupite po tra oesta 40. — Najceneje iz-posojuje, popravlja in uglašuje. 2419 DEKLE želi nastopiti službo v popolnoma nemški družini v svrho priučen ja nemščine. Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 2420 Vsa pleskarska ln soboslikarska dela tevrttrje točno, solidno m po ' nnkurenčnfh cenah pod garancijo J. HLEBŠ družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstve Ljubljana, Sv. Petra e. 83. POZOR! POZOR! Za komarjevo nedeljo nudim vsem mojim šiskarjem pristna dalmatinska vina za isti dan po konkurenčni ceni, in to preko ulice v gostilni »DALMACIJA« vulgo pri Anžoku«, Vodnikova cesta 17, Spodnja Šiška. Črno viško Din 12.— fino Opolo belo » 10.— črno namizno » 10.— Opolo rdeče > 10.— prošek sladki > 28.— pristni tropinovec » 35.— vinski kis » 6.— olivno olje > 20.— Vsem želiva za komarja prav dobro zabavo in se priporočava IVAN in DOMINIKA LASAN. Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bd-sendorfer, Stelnway, Forster, Petrof, Holzl, Stlngl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika, i Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) Najcenejša posojevalnlca. dr£t Meštansky pivovar Zal. PLZEN 1842. Zastopstvo za Dravsko banovino v Ljubljani Lojze Klasek, Dunajska 2. Telefon 2645* Otvoritev Grajsks klet Mestni trg 13 (nasproti čevljarskega mostu). Se najtopleje priporoča. Za dobro pijačo in jedačo se jamči. Z odličnim spoštovanjem Videnšek Anica ---^r^^SA 30S. pET^U-s? ZA VOĐO -^S^HT \2-<>05. _ u 2913. 7* ^sa pavlin Veliko izbiro vsakovrstnega pohištva ia. r >7>v ■ 1. f lastnega izdelka, nudi po znatno znižanih cenah tvrdka L REPSE, tvornica in maloga pohištva, Telefon 3228 LJUBLJANA, Dvorni trg Št. 1. Telefon 3228 Izdelujejo se najnovejši modeli o-troških vozičkov, razna najnovejša ivokolesa, Šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Cen tki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kar lovska oesta 4. IZDELAVA VSAKOVRSTNIH SPECIJALNIH P1SARNISK1HH0BILU DELO SOLIDNO IN 6P.RAHTiRAH0.CENE KONKURENČNE. DLANCOS mizarstvo • VVDLFOVA f 2» 1000 Din plačam ako Vam »RADIO BALZAM« ne odstrani v treh dneh kurjih očes, bradavic trde kože, bul itd. — Na velesejmu paviljon H 260/2 (znotraj) bo nad 100 zahvalnih pisem vsakemu na ogled. Po posti pošiljam: 1 lonček za 10.— Din (predplačilo) na povzetje 18.— Din dva 28.— Din, trije 38.— Din. V inozemstvo več poštnina, M. COTIC, LJUBLJANA VH., Kamniška 10 a (Janševa). •M ihet Danes skombri na ražnju. — Vina dalmatinska samo iz lastnih vinogradov! — Cez ulico vse po Din 10.— črno, belo in rdeče. Gostilna na dvorišču hotela Tratnik Sunara Obiskovalci velesejma se opozarjajo, da posetijo na veseličnem prostoru paviljon tvrdke IVAN JAVORNIK kjer se dobi pristna šunka, izborne kranjske klobase in prvovrstne sveže hrenovke. 2433 KYla,{kututuxnt paph £g a 2>m* 4*— ytodafa uptava ,S£oven6&ega Platoda, Poceni in vendar nafbolfša «e SEVERJEVA OTOMANA z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju: velikost 185 X 78 Cena Din 550.— do 850.—, po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! Najboljši materijal: RUDOLF SEVER. LJUBLJANA Marijin trg št. 2. LEVANTSKI VELESEJEM Fiera del Levante BARI (Italija) 6. do 21« septembra I93I Olajšave na železnicah in parobrodih. Zastopnik v Ljubljani: Cosulich Line. 2585 Stran g >5EOVENSKI NARODi, dne 29. avgusta 1931. Stev 195 Pri boleznih želodca in črev vzemite tudi Vi FIGOL. FIGOL osvežuje in čisti krt Dobiva se po vseh lekarnah, po pošti pa razpošilja izdelovalec Apoteka Dr. Semdić, Dubrovnik 2160. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 2*5, l steklenica 40 Din. Oglejte si najmodernejšo razstavo na velesejmu paviljon „E" D. Lancoš, Ljubljana, VVolfova ulica štev. 12, dvorišče NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem PRESELIL svoj obrat iz Pred škofije 10 na CANKARJEVO NABREŽJE 5 ter se priporočam za nadaljno naklonjenost. FRANJO ZRNEC, steklarstvo LJUBLJANA, CANKARJEVO NABREŽJE STEV. 5 OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M- C in O. M. S. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO! Otvoritev brivskega salona. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoru" z današnjim dnem na novo urejeni BRIVSKI SALON za GOSPODE v hiši RIMSKA CESTA 34 na križišču BIeiweisove, Rimske in Tržaške ceste. Zagotavljam Vas najsolidnejše postrežbe. — Specijelno striženje bubifrizure. — Cenjenemu občinstvu se za obilen obisk najtopleje priporočam ter beležim z velespo-šlovanjem Mirko Zaletel, brivski salon za gospode RIMSKA CESTA ŠTEV. 24. I^^protjREVMATIZMU. AJCW ^ PREHLADU in ISHIJASU LABORATORIJ Dr RAHLCJLVA f Si" BEOGRAD Sarajevska 84 dobiva se v vseh lekarnah ro ceni djn. 7S Turisti, lovci, smučarji vedno bolj zahtevajo samo kvalitetne čevlje, Na višku so danes v kvaliteti in izdelavi „Karo" gojzerji Zahtevajte cenik od Karo-industrije Maribor, Koroška cesta štev. 19. Za vse večje kraje oddamo komisijsko ali samoproda jo. Dospel je znanstveni in najboljSi HIROMANT in GRAFOLOG ki točno prečita vsakemu iz (Mani preteklost, sedanjost in prihodnjo«! Sprejema vsaki dan od 9* do 12. in od Z. do 7* v hiši Mestni trg it« 5« II. nadstr. V Ljubljani ostane samo mak) časa. Vino v gostilni MmM SE JE POCENILO črno opolo Belo namizno Rizling Cviček Silvanec liter Din 10*' liter Din lo. liter Din 14.' liter Din 14.' liter Din 18.' Specijelni entel oblek in volar francosIJ sistem pri Matek & Mikeš, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) »BREDA« žepni robci ^m. Din 2.—. — Namodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila. IIIIIIMBMMBBIIIIHHI ILMIIIIIIIIIIIII1JIIIII Cenjeno občinstvo se opozarja na mojo prvo sprejemnico za barvanje in kemično snaženje pri krojaču A. PREZELJ, VoSnjakova ulica 4 (preje Cesta na gorenjski kolodvor). — V krojačnici se popravljajo vsake vrste anažoaa in barvana oblačila. Postrežba točna.' Cene solidne! OTOMANE A. PREZELJ, krojač. A. VVAGNER, barvar. od 30. JESENSKI VELESEJEM NA LIPSKEM avgusta do 3* septembra 1931 Vzorčni sejem v 40 sejmskih palačah« v notranjosti mestni Sejem stavbnih, hišnih tn pogonskih potrebščin v dvoranah 1, 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 razstavnega prostora, Pregledno in bogato urejena ponudba! Zahtevajte pojasnila m podrobnosti, kakor tudi ugodnosti in potne olajšave od W. ERKEN-A, ZAGREB, Starcevičev trg 6/1, telef. 75—91, brzojavni naslov: Erkenag Zagreb ali od POKLICNEGA BIROA LAJPCISKEOA SEJMA, Beograd, Knez Miha jI ova ulica 38. Din 520 do 820 po izberi blaga stalno v zalogi SITAR KARL, LJUBLJANA, VVolfova ulica štev. 12. (Dvorišče) Modroci afrik Din 220.—, tridelni 300.— Ribiške potrebščine vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg. POZOR! POZOR! Pleskarska in ličarska dela za privatnike in nove stavbe z najugodnejšimi pogoji izvršuje strokovno IVAN GENUSSI, pleskar, Ljubljana, IGRIŠKA ULICA ŠT. 10 Postrežba točna! Cene solidne t brtisiei hlapovi Zajamčeno tistovoinf n«- moške in damske blago ve z a d m i i h nevonti ib jesensko In zimsko sezifo razpošilja staro renomirana zaloga tvomkae sukna SIE^EL-ItlHOF. BRNO Palaekćho tr. IS, Češkoslovaška. Največja izbira. — Najnižje tvorniske cene. — Najso lidnejAa Izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosta *A IMtOR»Ot Vrvarske lastne izdelke in mo4vo€ irttdi po znižanih cenafa Prva kranfska marna in trgovina s konopnino IVAN N. ADAMIČ S441 JU G<* «f. ne Telefon 24S4 LNiSKA DRUŽBA PIVOVARNE ..UNION". UUBUANA Pivovarna in sladarna. Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I*, poštni predal št« 45» Priporoča svoje izborne izdelke in sicer: Maribora ^ 11 Telefon Ljubljana 2310 in 2311 Maribor 2023 Brzojavi* Pivovarna Union Ljnbrjina Maribor svetlo in črno pivo v sodih in stekleni« pekovski kvas — čisto rafiniran in gorilen špirit za osnovne, meščanske, srednje in vse drage sole ima v zalogi KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani - Šelenburgova ulica štev. 3 (vogal Knaflje-ve in Šelenburgove ulice). Vfcefeife jpsjfc agiiMfc » »s jMarodno tiskarno* Fran Jezersek. m* Za In nmeratnl dal Itota; Oton Cnrintnr. — Val v i^ai^^i