Dopisi in novice. — Učiteljsko zborovanje v Kamenikn, 4. julija t. 1. Posle 8. ure zbralo se je učiteljstvo v šolskem poslopji in sicer 15 učiteljev in 4 učiteljice, dva učitelja sta zaradi bolezni izostala, en pomožni učitelj pa ni prišel, kakor tudi oo. frančiškani ne. Na dnevnem redu so bile pri takili zborih povsod navadne in tri posebne točke, tako: Čuvstvo zlasti patriotično čuvstvo. Poročevalec L. Zupin. Tednik. Poročevalec A. Javoršek. Gojitev spomina in razuma. Poročevalec A. Gregorin. Pervosednik imenuje, ko je zbor pozdravil, Fr. Cerarja za svojega namestnika. Pri volitvi zapisnikarjev sta bila izvoljena Fr. Golmayer in gospodična F. Gonse. Potem poprime pervosednik besedo, daje prijateljske opomine, da naj učitelji skerbd za daljno izobraževanje in poznavanjo šolskih postav in ukazov, radi česa naj si krajni šolski svet naroči list »Verordnungsblatt«. Krajni šolski oblasti ne pristoji pravica 3 dni v letu dovoliti proste dni, ampak le v nenavadnili prilikab. Učence za oprostitev pouka naj krajni šolski svet že pred začetkom šole predlaga okrajnemu šolskemu svetu, sam krajni šolski svet ni pooblaščen otrok oproščevati. Uoitelj naj pomore krajnemu šolskerau svetu pri sestavi priliminarja, naj mu pojasnuje, kar jo potreba za prirast knjig šol. knjižnice in učnili pripomočkov, kteri teli niso za pripravne spozuani, naj se takoj odpravijo; tako naj se tudi no dopušča otrokom nešolskib knjig s seboj jemati v šolo. Učni in poučevalni načert naj učitelj temeljito prevdari, presodi in sestavi, na čimur pa ne sme učitelj samovoljnih prenaredb delati, temuč se mu je oberniti na okrajni šolski svet. Kar se tiče discipline v šoli, je ta po večem dobra, in da dobra ostane ali postane, naj si učitelj izbere pravo stališče, tako da so nanj obcmjene oči vseli učencev; inačo bi pozornost učenoev ne bila taka, kakor je želeti, kar uzroeuje tudi prepozna hoja otrok v šolo. Potetn prestopi k posameznim učniin ^redmetom. Berilne vaje zahtevajo izgledno branje učiteljevo, dobre začetne ter koneene razlage, tudi vmesne obravnave ne smerao opuščati, isto tako ne razlaganja besed. Učenci morajo poznati zaporedno versto misli, da so zmožni jili pri pisnih vajab lepo izverstiti, ktere naj tudi, ako je tvarina primerna, zapisujejo v pismeni obliki. Berilne vajc moraličnega obsega naj se na vsak četert leta razdele in v primernem času bero. Pesmi, pregovori in izreki so jako pripravni za učenje na pamet; pregovori pa pri razlagi potrebujejo dostikrat kake prilične povesti. Učenci v nižji skupini morajo dobro, oni v višji tudi lepo brati, ter paziti na ločila ali prepone. Vse ure, ki so odločene jezičnemu pouku, no smemo v drugo obračati. Govor mora teči v celih stavkih, tako vprašanja in odgovori; pri poslednjih se, v slučaji, ako bi bilo za uho neprijetno slišati zopetno ponavljanje besedi iz vprašanja odgovori naravnost. Učitelj naj pazi, da bo vprašavno besedo prav rabil na pr.: kdo, kaj, koga ? Nikar naj ne pozabi kakn marljivo mu je gojiti spisje v raznih oblikah, kakor so popis, povest, pismo i. dr. Popis je po gotovem redu, pa tudi na podlagi drugega popisa lohko sestaviti na pr.: Mi imamo pred saboj popis lipe, ki ga lehko spremenimo v popis hrasta. liačunstvo poučujemo po knjigah dr. v. Močnika, ktere so za naše šole najpripravniše; toda čuvati se nam je prepogostnega pustega brezduševnega številjenja z golimi številkami, zatoraj je treba uporabljati praktične izglede. V realijah se poučuje v zvezi z branjem, počenši z domačim krajem v rokovem okolišču in njegovej bližini. V zgodovini ne moremo poučerati po načinu, kakor je v rabi v srednjih šolah; v podobah zgodovinskih se jim podaja pouk, ki se lehko i za spisne vaje porabi, tako se združujejo smotri in budi patrijotičen čut do slavne cesarske rodovine, čegar pogoj je, da je učitelj sam uzorni patriot. V dosego tega namena naj si omisli vsaka šola spodobno podobo svitlega cesarja, ki jo lehko o prilikah z venci ozaljša. Pri pisanji se navadno premalo gleda na pisanje v taktu, in nektere napake, kakor prekratka pisala in peresna deržala nam je odpraviti, tako morajo biti tablice načertane za pisanje, da se učenci ne privadijo pokvarjenega pisanja. Eisanje se mora slagati z nazorom; podobe ne smejo biti premajhue, ne samo preproge in ploskovni ornamenti, ampak tudi stavbini objekti in obrazci za ženska ročna dela pri deklicah, potem risanje iz spomina in po narekovanji. Koristno je za učitelja in šolo, ako sam zbira naturalije, zlasti merčese, rastlinske liste za risanje, semena, različne persti, lesove; tudi geometrijska telesa si leliko sam, iz terdega papirja napravi. Dalje stavi nektere opombe glede spisovanja uradnih knjig, revizije bukev za revne šolske otroke, in vodstva šolske knjižnice. Poleg tega naj ima vsaka šola, kakor je bilo vže odločeno, tednik za ponavljavno šolo; potreben je tudi šolski pečatnik za poterjila. Na versto pride izvanredna točka, občutki in patriotično čuvstvo. Gosp. Zupin predstavlja čutila iz morale, kerščanstva, usmiljenja, ki se pri otrocib pokazuje v vsmiljenju do živali. Pesem, pravi, je vir občutkov, te se pojo pri raznih opravilih in prilikah, one bude čut do pobožnosti, veselja, navdušenosti i. t. d. Za buditev domovinskega čutja ima zgodovina lepe podobe. Ker se nihče k debati ne oglasi poda gosp. pervosednik še nektere opombe, kako naj se uterjuje učencem čut za resnično, dobro lepo in za patriotizem, posebno pa do slavnega vladarja. 0 tedniku govori gasp. Javoršek, kako je potreben in koristen, kako naj se vodi, da pa učitelju često zapreke redno nadaljevanje ovirajo. Konečno stavi četiri resolucije: 1. Predeli naj bi bili drugačni. (Zbor je ne odobri.) 2. Zapisuje naj se kratko in vezno (biindig.) 3. Pervi razred naj bi imel posebni tednik. (Žbor jo zaverže.) 4. Naj se vanjo pouk vsacega tedna zabileži. (Tako se je tudi do sedaj godilo.) Po tej razpravi govori še gosp. pervosednik ter omenja zaprek rednega nadaljevanja; take so na pr. bolezni, povodnji, in te se zapišejo v predelu za opombe. Dalje pravi: Tednik je slika učiteljeva, tu se vidi kaj je učil, kako je učil, kako je pouk znal združevati? Zato naj bode tednik rcsničen, ne le na papirju ampak i v djanju, podaja naj lep razgled o pouku, niij bode kratko razumeven in skladen, da se bode nauk v slovnici, pravopisju in spisju medsebno ujemal in skladal. Gosp. okrajni poglavar je sejo se svojim poltodom počastil in je po tej točki spregovoril o žužku »kolorado« kteremu slavno ministerstvo svojo pozornost obrača, da bi mu zabranilo pribod v deržavo. 0 točki »gojitev sporaina in razuma« govori gosp. Gregorin, ozira se na ogledovanje, misel, spomin, premišljovanje in zapominjevanje, združevanje uma in spomina, na pripnmnčke ki so tej gojitvi pomožni, in pripnrofia mntodo tabelizovanja, ktero je opat iz Šlezijo Tgnaci Felbiger učil, ko ga je cesarica Marija Terezija poklicala; da bi ji uredil šolsko zakone. Ta metoda obstnji v tera, da se bere in na pamet uči iz pervih čerk zaporedno stoječib besed. On jo je priporočal, nek drugi mu je ugovarjal, da je preduhomorna in mebanična, in da je tiidi drugi šolski možje ne odobravajo. *) Tako se mu je tudi ngovarjalo, da ne gre, da bi učenci učitelja pvesojali. Ko smo Se v zastopnike za odbore in deželni šolski zbov izvolili, smo šli k Frelibu na kosilo, ki ima vsako leto o takib prilikah svoje mulie. Popoludne ob treli smo se zopet zbrali v šolski sobi, kev je gosp. Eavnikar vodil praktične vaje v pctju. Najprej je z lokom na violini dal učencem glas, da so ga posame7.n0 v grupah in skupno zapeli, baš tako z drugim glasom, terco in potem kvinto više; uiže na glas »a, la, uuenci smo in pridni smo«. Peli so koliko više, tem glasneje in naopako. Ko je vaje po škali dokonfial pevani po besedah »Povzdignimo krepko glas, zdaj naj poje vsak zmed nas« jib je še učil pesem od kukovice: Kuku, kuku z gozda doni, Dajmo plesati, peti skakati, Pomlad, pomlad bliža se nam. Pred 5. uro smo zborovanje sklenili in šli pogledat razstavo učnih pripomočkov. Ta je obsegala knjige, risarije, metulje in žnželjko, mineralije, ilnstracije iz prirodopisja, geometvijske oblike iz papirja in ženska vočna dela. Pri naslednjih so bile zastopane šole najbolj kameniška (dekliška) pa tudi dekliška dela Ijudskih šol v Nevljah, Moravčab in Komendi. Vsa ta razstava ženskih ročnih del je kazala, da se bolj gleda na koristno, nego na potrebno. Zmed vseh ročnih del gre šivanju pervo mesto, a to ni bilo zastopano; pač pa mnogo druge prikazni, ki zlasti za kmetiške Ijudi nima skoro nobene veljave, ampak le za srednji stan. Ako se kmetiška gospodinja ume na tkanje, vezenje, in druge take ročnosti, (kakoršni izdelki, da se dragi čas ne trati, kupijo se za nektere »groše«) ne ume pa čedno zaplate prišiti na raztergano obleko, ter mora za vsako malenkost premeriti pot do švelje, je nevešča v eni najvažniši ročnosti za gospodinjstvo. Šivanju gre pervo mesto, tako v bornej koči, kakor v premožnej in varčnej hiši; ženskam pa, ki so ort počitka trudne, ni treba znati niti enega, niti druzega. Bukve ali pa zbirke so izložile šole iz Mengša, Doba, Goričice, Kamnika. H koncu smo se tudi kratkočasili z govorjenjem iti petjem na telefon. — Iz seje c. k. dež. šl. svčfa dne 11. julija, 1878. Gojenec pripravnice za učiteijišče je bil izkljuuen. — Nasvet za umeščenje glavnega učitelja na tukajšnem moškem in ženskem učiteljišču je bil poslan slavnemu ministerstvu. — Prošnja učitelj a, da bi po njemu izdane poučne bukve bile dopnstljive, predložila se je primernim nasvetom slavneinu ministerstvu. — Kar se tiče n a č e 111 e g a v 0 d i 1 a za milostno ravnanje s e s t a r i m i *) Gruber, učenik na dunajski vzorni šoli (Normalschule) za časa Felbigerja je hotel spraviti ves nauk v tabelo, a drugi ao zavergli njogovo ufiavo; istina pa je, da so otroci po tem navodu lahko kaj na spomin naučo, kedar namreč učitelj zahteva, da more v kratkem vsa šola to ali to na pamet znati. Vred. učitelji in njih zapuščenimi v dotičnih slučajili, ko nastopi za učiteljstvo sposobne uoitelje (lehrbefahigte) norinaliia pokojninska raviiava, uapote se prinierni uasveti dežcliieiiiu odboru. — Zaverue se pritožbii šolske občiue zoper razsodbo dotienega okrujnega šolskega sveta zastran splacevanja normalnemu solskemu zavodu od tega, kar je ostalo na dolgu za šolske davščine leta 1873,74 in 1875. — Dasenudurc obertnijake uudulj e v alne šole v.Ljubljani i n Eudolfovem in obertnijska risaiska šola vKočevji iz cesav Franc-J ožefu vo vstanovc se odduje dotičen uusvet kraujskemu deželnemu odboru. — Dvurazrednii ljudska šola v Cerkuici s« iinu z začetkom prihodnjoga šolskega letu preineniti v liirazredno in letna plača se d o 1 o č i 1 r o t j e in u u č i t e 1 j u. Prošnja šolske občiuo za pripomoč pri zidaiiji nove šolc se odda s piimeniim nasvetom deželnemu odboru. — — Iz štajerskega deželuega šolskega sveta. Seja od 11. julija. Nekemu okrajncmu šolskemu svetu se je na njegovo vprašanje odgovorilo, da postava ne dovoljuje, da bi se remuiieracije katehetom devale v proračun ktajnib šolskih svetov, ampak takove izdavke naj poravnajo verske občine. Starostne doklade so dobili učitelji: Srečko Pirc (v ltečiei), Franjo Hernavs (v Šoštanji), Jusip Slekovec (v Jurcniiii), Eadoslav Uličar (v Polji pri Kozjem), in Ivan Jiuša (v Orinužu). — Okrajna učiteljska skupščina za šolske okraje v Oelji, Koujicah in v Šmariji skupaj, bode 7. uli tudi še 8. avgusta v šoli v Šent-Juiji na j. ž. točno ob 8. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Opazke c. k. šl. nadzornika. 2. Vednostna razprava o kmetijstvu. S. V čem je in na kaj naj se opira učiteljeva veljava. 4. Kako in zakaj naj učitelj vadi otroke v šoli reda in snažnosti. 5. Izbera iu razveistitev poučne tvarine iz naravoznaustva na jedno, — dva in tri razrednih ljudbkih šolah s poučiliiim poskusom. 6. Poučilni poskus iz zgodovine. 7. Tenieljni pdgoj za nadaljevalno spešno poučevanje. 8. Ktere so bile dosihmal zapreke ustanovitvi nadaljevalnic na kmetih in kako bi se zapreke dale odpraviti? 9. 0 porabi okrajne učiteljske bukvarnice. 10. Poročilo bukvarničnega odseka. 11. Volitve. 12. Nasveti. To se obznani učjteljein z ozirom na slavni ministerski ukaz 13.junija 1872, št. 3254. Vsak ud konference je obvezan, da izdela najmanj dvoje teh toček in da obznani, katerih pomočnih knjig se je morda poslužil. Pervi nalog, ki se ima i/.delovati je imenovau v 5. točki, ovi pod tooko 2. je pripuščen izdelovauji na prosto voljo. Izdelki naj se pošiljajo najkasneje 8 dni pred konferenco okraj. nadzorniku v Celje. Poročevalci se bodo imenovali na dan konfereuce. Poročila so ne bodo brala, marveč pripovedovala. Namostni učitelji (suplentje) niso obvezani k pohodu, niti ne dobodo, ako prostovoljno pridejo, potnine. Vendar je njihovemu nadaljevalnemu izobraženju na korist, ako se vdeleže konference, ker se jiin s tem daje prilika in spodbuditev v nadaljevalno izobraževanje. Samo ob sebi so pa umeje, da so tudi suplentje obvezani izdelovati pismeno konferenčne vprašanja. — V zvezi s to konferenco bode tudi razstava učil in šolarskili izdelkov, in šolski vodje brez razločka naj pošljejo v ta namen vse, kar so šolarji izdelali pretečeno leto, n. pr. pisne zvezke, spisne vaje, risanje, rokotvore in dr. do konca julija t. 1. šolskemu vodstvu v Šent-Jurji na j. ž. poštnine prosto. Prcdsednik se hoče posebno za to razstavo pobriniti, ogledovalo jo bode tudi občhistvo. — Okrajna učiteljska skupščina za Rndolfovo bode 26. avgusta ob 9. dopoludne. Dnevni red je: 1. Volita se dva zapisnikarja. 2. Opazke c. k. šolskega nadzornika. 3. Eazgovor o vprašanjih, ki se imajo pismeno izdelati. a) Kaj bi koristilo ako bi učitelj ljudstvo zunaj šole poučeval — vzlasti v kmetijstvu — kaj šoli posamezno, in kaj splošno, da bi se povzdignilo kmetijstvo na Dolenjskem, kjer je zelo zanemarjeno? b) Na nekaterih zgledih naj se kaže metoda, po kateri se ima poučevati v naravoznanstvu v ljudski šoli, da bode pouk šoli kaj koristil in na drugi strani jezikovi pouk ne obteževal, in kako bi se s poslednjim v najlepšo soglasje spravil? c) Želeti bi bilo razprav, kako se napravijo šolski verti, drevesnice in prirodne zbirke. 4. Eazgovor o nkazih došlih v šolskem letu. 5. Obrajt bukvarničnega odseka in volitev novili udov. 6. Nasveti posameznib udov. 7. Volitev dveh poslanoev v deželno konferenco. 8. Volitev stalnega odbora, ki pripravlja obravnave prihodnji konferenci. »L. Ztg. št. 169 dne 26. julija.« — I. mestnapetrazredna deška ljudska šola je imela ob začetku leta 446, a na koncu 1. 402 (lani 413) učencev. Izmed teh je bilo 389 Slovencev, 30 Nemcev in 3 Italijani. Štipendistov je bilo 5. Šolnino jih je plačevalo 89 celo, a 45 le polovico, 288 jih je bilo oproščenih. V šolo jih je hodilo prav pridno 864, pridno 35, manj pridno 14, in zanikarno 9. Eed z odliko jih je dobilo 77, pervi red 204, drugi red 121, vverstenih ni bilo 17. Verouk je učil vikar Janez Eozman. Podučevali so: Val. Kumer, poduoitelj v V., učitelja Jožef Maier in Matej Močnik v IV. in III. razredu, podučitelj Grum v II. razredu, nadučitelj in ravnatelj Andrej Prapvotnik v I. razredu. V pripravnici za obertnijsko šolo je bilo o začetku leta 118 a na koncu 109 učencev. Večina njili je le srednje - pridno šolo obiskala. 0 začetku šolskega leta je bilo iz pervili 3 razredov te šole na drugo mestno šolo premeščenih 88 učencev, in vendar je še bilo v 2. in 3. razredu nad 90 učencev, ker postavno bi jih imelo biti le 80; sicer ima vsaka mestna šola svoj šolski okraj, a druga mestna šola ima za 3 nižje razrede vzporednice, in tako rnorajo otroci, dasiravno stanujejo v šolskem okraji I. mestne šole iti kje, kamor jih prestavi šolska oblast in kjer je prostor; pretečeno leto se je to zgodilo precej ob začetku šolskega leta, kar je na I. mestni šoli učenje zdatno zlajšalo. — II. mestiia petrazredna deška šola. Letno poročilo kaže 640 učencev (inimo lanskih 625). Pervi trije nižji razredi imajo vzporednice. Učencev je bilo 595 Slovencev, 42 Nemcev in 3 Italijani. Šolnino jih je plačevalo 177 vso in 52 polovico, 411 je bilo šolnine oprotčenih. Štipendije je imelo 8 učencev. Na koncu leta je bilo 596; uapredek je ta-le: 85 jih je dobilo odlični red, 243 pervi a 258 drugi red, nevverstenih je bilo 10 učencev. V šolo jih je hodilo prav priclno 548, pridno 52, pa 20 manj pridno in zanikarno. Šolarska bukvarnica je imela 190 knjig, in sicer 135 nemških in 55 slovenskih. V zvezi s to šolo, ki se je začela 1. oktobra 1870, je tudi pripravnica za obertnijsko šolo, vstanovljena 3. maja 1874 leta, in potovalna šola na Mahu, vstanovljena 4. decembra 1873. Napredek in šolsko obiskovanja na pripravnici ni tako redno kakor v vsakdanji šoli. — Potovalna šola na Mahu ima 67 učencev (lani jih je bilo 65), bukvarnica ima 60 slovenskih knjig. Vodja je Belar, verouk je učil vikar Janez Eozman, učeniki so dalej: Andrej Žumer, France Eaktelj, France Kokalj in Leopold Armič; podučitelji: France Bahovec, Anton Eazinger in Jožef Travnar. Na obertnijski pripravnici sta podučevala Belar in Armič, a na Mahu Razinger. Prihodnjc šolsko leto se začenja 16. septembra 1878. — N~ c. k. možkem in ženskem učiteljiščn in na vadnicah je bil sklep 13. p. m. Po zahvalni maSi so šli učitolji, učiteljski pripravniki in učenci na vadnici v največo šolsko sobo. Učenci IV. razreda so odpeli pesem, g. ravnatelj Hrovat je bral imena najodličnejših učencev. Potem se je obernil do učencev in gojencev, ter nčencem in gojencem, vzlasti tem, ki se imajo ločiti od zavoda, govoril primerno besede. Cesarska pesem se odpoje in svečanost je bila končana. — Srednji Šoli, gimnazija in realka, ste končali tudi 13. p. m. z zalivalno sv. mašo. Gimnazija je imela v začetku leta s privatisti vred 482 učcncev, ob koncu pa 431. Kranjcev je bilo 375 (iz Ljubljane 93, Gorenjcev 141, Notranjcev 61, Dolenjcev 77). Izmed teh jih je stanovalo pri svojili starših ali svojcih 165, 56 v Alojzijevišču, 204 pri druzih družinah. Po veri razun 1 protestanta in 1 nezedinjega gerka vsi katoličani. Izverstnili v 2. polletju je bilo 49, s pervim redom 283, z 2. redom 24, s 3. redom 24, neizprašani 4, popravljati jili irna 41; tedaj jili je 324 šolo zveršilo, 93 pa ne. Šlužbo Božjo so imeli ob nedeljab in praznikih v Križankih in v cerkvi čč. gg. Uršulinaric, ob delavnikih pa le po dvakrat v tednu in sicer le ob gorkem letnem času. K spovedi in sv. Obhajilu so šli le trikrat na leto in čas za to so morali večidcl sami loviti. Prihodnje šolsko leto se prične 16. kim. s sv. tnašo. Novi učenci, spremljani od staršev ali njih namestnikov, se bodo zapisovali 12. in 13. kim. Plačati imajo vpisnine 2 gl. 10 kr. pa še učilne potrebe 50 kr., kar se da nazaj takim, ki poskušnje ne dostanejo. Seboj prineso korstni list in šolsko spričalo, in 14. kim. morajo opraviti pismeno, naslednje dni pa ustmeno poskušnjo. — Izpiti zrelosti na c. k. možkem učiteljišou. Izmed 15 gojencev IV. leta je dobilo spričalo zrelosti 12, čez dva mesca ponavljajo izpit 3, in 1 unanji čez leto in dan. — Na ženskem učiteljišču. Red z odliko so dobile 4, pervi red jih je dobilo 20, a 4 ponavljajo izpit v dveh mesecib. — Okrajni nadzornik za Rudolfovo je imenovan profesor g. Anton Uerganec iz Rudolfovega. — ,,SIovenska Matica". Ravno se razpošilja »Letopis Matice Slovenske« va. leto 1878. I. in II. del. Uredil dr. Janez Bleiweis. Založila in na svitlo dala Matica Slovenska v Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki 1878. 8°. str. 191. Obseg I. snopiča: 1. Običaji slovanski, sp. Fr. Hubad. 2. Življeji eloveški in njih vpliv na organizem človeški. Prirodopisno - flziologično črtice, sp. dr. J. Bleiweis. 3. Inocencij III. Zgodovinska podoba, po virih sp. Borin. — Obseg II. snopiča: 1. Nebeške komedije (Divina commedia) Dante Aligliieri-a I. oddelek: Paklo, po originalu poslov. Jovan Koseski. 2. Staro- in novoslovenske jezikoslovne črtice, sp. R. B. 3. Drobtinice, sp. J. Navratil.