n Ntjv«£ji v Zdmitmih driavab VaJja za vw leto - • - 26.00 8 Z* leta York celo leto Za itto&enfttvo leto GLAS lli« largest Slovenian Dally in the United States, limed every day except Sundays and legal Holidays. list slovenskih .delavcev y Ameriki« Reader*. TELEFON: CHELSEA 3S7S SO. «3. — &TEV. S3. Catered as Second CUh Matter. September 11, 1M3, at the Pert Office at New York, N. T, nnder Acl of Congress of Marrh J, 1K9 NEW YORK. MONDAY. MARCH 17. IMS. — PONDEUEK. 17. MARCA 1W0 TELEFON: CHELSEA »7» VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVI11. BIVŠI DIKTATOR DE RIVERA NENADOMA UMRL NA POTI V NEMČIJO, KAMOR JE SEL ISKAT ZDRAVJE, GA JE ZADELA SRČNA KAP Tik pred smrtjo jc očital Španiji, da je povzročila njegovo smrt. — Konec je prišel povsem nepričakovano. — Pokojnik je vladal sest let Španiji z diktatorsko oblastjo. — Iz Pariza je nameraval odpotovati v Wiesbaden. PRISELJEVANJE TUDI FLORIDA ZAENKRAT NE i NASPROTUJE BO OMEJENO i PROHIBICI JI ZADEVA HAITIJA IZVOZ ŽGANJA JE URAVNANA1 IZ KANADE BO Kongresnik Sneli pravi, da Johnsonova predloga ne bo prišla tako kmalu na vrsto. — Kvotni sistem z a zapadno he-misfero. PARIZ, Francija, I 6. marca. — V nekem tukajšnjem hotelu je zadela bivšega španskega diktatorja Primo de Rivero srčna kap. Ob desetih zjutraj se je dvignil v postelji začel loviti sapo. Nato je o-znahnil nazaj v blazine, in služabnik, ki je bil navzoč, pravi, da so bile njegove zadnje besede naslednje: — To je povzročila Španija! Španija me je usmrti la! De Rivera je bil španski diktator od I 5. septembra 1923 do 26. januarja tekočega leta. Star je bil šestdeset let. Trpel je na sladkorni bolezni, toda zdravstveno stanje so mu je zadnji čas navidez precej izboljšalo. Zdravniki so mu svetovali, naj odide v kako kopališče in res je bil namenjen v Wiesbaden v Nemčiji. • MADRID, Španija, 16. marca. — Poročilo o smrti bivšega španskega diktatorja Primo de Rive-re je povzročilo tukaj veliko presenečenje, tako v političnih, aristokratskih kot tudi v privatnih krogih. • I 1 Ko se je pred par tedni poslavljal iz Španske, je rekel, da je potreben počitka ter da bo takoj, ko bo okreval, posvetil vse svoje moči in zmožnosti domovini. Zapušča tri sinove in dve hčeri. Rojen je bil 8. januarja 1870 v Cadixu. Kot 14 let ni deček je vstopil v vojaško akademijo in je kazal velike vojaške zmožnosti. Leta 1914 se je začel politično udejstvovati, ko je bil imenovan vojaškim governerjem gibraltar-skega tabora. Tedaj je rekel v nekem svojem govoru, da bi bilo treba Gibraltar iztrgati Angležem, češ, da pomenja angleška posest Gibraltarja za Špansko i«*rodai škandal. Takoj zatem je bil odstavljen. WASHINGTON, D. C., 15. marca Postave, ko jih namen ie uvesti kvotni sistem 2a zapadno hemisfe-ro, ne bodo tako kmalu sprejete — je izjavil kongresmk Sneli, prei-sednik odbora za pota in sredstva. Posebno J.hnsonovi predlogi, ki je najbolj drastična, ne bo zaenkrat pesvejena nikaka pozornost. Jahnsova predloga se predvsem obrača pre i priseljevanju iz Mehike. Farmarji po južnih državah temu odločno nasprotujejo, češ. da p. Irebujejo Mch.kance za delo na poljih. Ak} f-A bila Johnsonova predloga sprejeta, bi sc smelo iz Canado priseliti vsako leto le 69,000 oseb. Proti tej odredbi so industrije no-voanglcšk:h držav, ki dobivajo svoje delavce iz Canade. Vse priseljevanje iz držav zapad-ne heinisfcre bi znašalo na leto 75 tisoč oseb. Kongres bo najbrž imenoval posebno komisijo, kojc namen bo dognati, kakšen vpliv bi imelo zmanjšanje priseljevanja na gospodarstvo dežele. Demokrat je zahtev aj o preklic osemnajstega amendmenta. — "Žganje v želodcu n; prepovedano." Predsednik Borno je sprejel vsa priporočila Hooverjeve komisije. Člani komisije bodo že danes odpotovali. V KALKUTI SO ZAPRLI ŠOLE PREPOVEDAN Kalkutskega župana so aretirali. — Pasivna re-sistenca se siri. — Četrti dan Gandhi je vega potovanja. TAMPA. Fla., 15. inarcca. — Demokratski klub v Hills Borough o-kraju, je sprejel danes resolucijo za odpravo 18. amendmenta. NASHVILLE, Tcnn., 15. marca. Višje sodišče je danes odioCilo, da se onega, ki ima v želodcu pijačo, ne sme smatrati kot lastnika pija- \ če t?r da vslcdtcga ni podvržen kazni. j V odločitvi se glasi: - Postava ki prepoveduje lastninstvo opojnih pijač, se nc tiče pijače, katere ima človek v žele licu. | WASHINGTON. D C , 15 marca 1 Prohibicijski urad prei kuje novo denaturalizacijsko sredstvo za alkohol. Novo sredstvo ni strupeno, pač pa napravi alkohol tako ogabnim, da sa ni mo^o ^ uživali. Snov je ne';ak d:.>tiiat iz nafte, katerega ni mogoče vet- odstraniti iz alkohola, niti potu u dvojne ali trojno disUIacij^ PORT-AU-FKINCE, Ilaiti, 15 marca. — Hooverjeva komusija. k: se je dva tedna mudila na HaiU. je prepričana, da so politični pr -i blemi Haitskeca otočja reieni in njimi vred tudi vprašanje ameriške okupacije. Predsednik Luis Borno, ki sc jc dusedaij z vsemi silami protivil načrtom komisije, je postal naenkral drugega mnenja ter se zadovoljit I žene države, ž njimi. Ministrski Komisija, jc v prvi vrsti priporočala. naj se vrše prejkomogoče volitve provizerične vlade. 1 Komjs.ja. pravi, da hočejo imeti v^e stranke za začasnega pred-sed-nika Etigena R'»ya, dolini bi sc vi sile koncem leta volitve za zakonodaj. Člani komisije .so < trm za vršili'' Tozadevna predloga bo uveljavljena najbrž že tekom prihodnjega meseca. — IVilnistr. predsednik noče biti odgovoren za zunanjo trgovino. OTAWA, Ont . 16 n:;irn Tekom prihodnjega meseca bo na brz uveljavljena nova kanadska listava. ki prepoveduje izvoz žganja m drugih opojnih pija ■ v Zciru- predsediuk King je izjavil, da ne prevzame i. »bene od-govornosti za kanadsko zunanjo trgovino, če p ;tava nc bo sprejeta. V svejem govoru jc opozarjaj na nevarnosti, ki bi lahko nastale cb kanadsko-ameriški meji v.vled neprestanega tihotapstva. Dasi predlogi z vso unemo na-rprotujejo konservat ivci, b> r.ajbr i . vojo nal>qo ter bodo najbrž žc ju- j sprejeta. tri odpotovali in si-er na krov j i Po drugem ritanju v p .lan.--.ki male križarke ' Rter". (zbornici je bila odobrena ter izro- Angleži počastili slikarja. KABINETNA KRIZA Ministrski predsednik Bartel jc predložil danes predsedniku Mos-cickcmu svojo resipnacijo. Vlada je bila poražena, ko ni hotela poslanska 2fx>mica izreči delavskemu ministru zaupnice. Kabinetna kriza bo dosti dalj časa trajala, kot se je sprva domnevalo, kajti s sedanj? vlado jc zbornica sifaio nezadovoljna. SLEPAR S PONAREJENIMI POTNIMI USTI OPOHTO. Portugalska. *15 marca PoLcija Jc danes aretirala tk»uza Magalhaes-a. ker Je skušal vtofutapljati Portugalce v Združene države s ponarejenimi potnimi Usti Aretiran Je bil vsied pritožb liz-buuskega graverja, ki Je postal po-»Tcn ko J« tujec naročil amenike pečat«, rekoč, da Je uradnik tega konauiata POLET IZ WASHINGTONA V MEHIKO MEXICO CITY. Hehlka. 15. marca—V bUžnji bodočnosti bo vprl-zoril polkovnik Rcberto Fierro polet iz Washing,tona v Mexico City. ; Polkovn.k Fierro bo odletel s po-' sobnim dovoljenjem mehiškega 1 mejnega ministra, Amaro. iz Bur-| bank, Cal. t nrrim strojem v Washington, ckoder bo odletel v Mexico j City. SNEG POKRIVA ANGLLIO \ KOMUNISTIČNI SESTANEK V BERLINU LOKOON, Anglija, 1$. marca-"o mnogih spomladanskih dneh Je pt* Oai danes cnrg po skoro vsej AngliJ. ter oek> ponekod motu športae priredi tre. BUsard Je divjal v Cannck Chase okraju, in tla m bile pokrita s dva čevlja viao-fciut migaHi Prvikrat v tem let« ao ae morali poiluJevfct; sneženih plugov, da o-tistij* caaie at promet. Več mčev debela pat maga v Northamptonu je powurotftla težkoče, da spravlja aaioge na trg Sneg le padel tudi v LWw&ire in Uneofai-aliire Tarawa refca Je narasla za en mA ooRaak> m to BERLIN, Nemčija, 15. marca. Boersen-Courier Je sporočil danes, d i se bo v kratkem vršila konferenca v Moskvi ah Berlinu, da sc uravna sporne točke med Rusijo in Nemčijo, v ključna odgovornost za delavnost komunistične internaci-jonale. Konferenca bo posledica zbližal ja med nemškim zunanjim ministrom Curtiiasom m poslanikom Kreatiookim. Tekom tosadev-nkh pogovorov ae Je lotil nemški sunanii minister komunistične pro-v Nemčiji. Konferenca bi lečaJa a trgovskimi odno- a^t H0WATT IZVOLJEN PREDSEDNIKOM SPRINGFIELD. 111., 15. marca. — Na tukajšnji reorganizacij ski konvenciji premogarjev, je bil izvoljen ; Alexander Howatt iz Kansas a predsednikom United Mine Workers. Za polpredsednika je bil izvoljen Adolph Germer. dosedanji podpredsednik illinoiškega okraja. Ker si lasti tudi John Lewis pravico do predsedništva, sc je pravi boj med obema skupinama pravzaprav Sele začel. Predsednik Bomr>, predsednik ! II-»over in a.*ncr4:>ki generalni mkiar John II. Ru.>scll ter vodite- ! Iji vseh opozicijskih strank mne- | n ja, da je Roy najbolj usposobljen z t pred--.ednLško mesto. Volilna konvencija bo 20 marca f^rtiiiahi^ proklarnirala. 14. p.prila sa bo potrdil državni .A*et, 15. maja. ko poteče Bornov termii: \n pa nastopil svoj urad. Star j r>5 let, po poklicu trgovec in se do-sedaj ni še n;kdar jj^ai s politiko. OBČINSKE VOLITVE NA ROMUNSKEM j .BUKAREŠTA. Romunska. 15. , marca. — Pri današnjih občin, vo-j litvah je sicer zmagala stranka, ka-t teri načel ju je kmetski voditelj Ma-Danes pi je ljubljence kronanili niu, presenetljivo dor,ti glasov so glav in med onimi, ki jih je našli- 1 pa clr,bili tudi liberalci pod Bratia-kal. je kralj Edvard, kraljica Alke- novim vodstvom, sandra. prejšnji kajzer. preisednik • Opozicijske stranke so imele lo fro.scvclt, papež Leo XIII. ter vodi- malo uspeha. Edinole v Tcmešvaru telji angleškega s^cijalnega in ofi- j? b.i izvoJjcn komunističen kan-cijelnega življenja. ; didat. ! LONDON, Anglija, 15. marca.— | Filip de Laszlo. na Madzaiskcjm ro-I jeiii portret ni r-likar, si jc ravnokar i pridobil eno največjih odlikovanj v J^ POLJSKEM an^leSlcem umetniškem svetu, ko ____\ jc bil izvoljen predsednikom Kra VARŠAVA. Poljska. 15. marca. — ljev.ke družbe angleških umetni-i kov. Mr. Laszlo jc naturaliziran an- J Clcški podanik ter je živel in dr- j lal že dolgo vr?;t > let v Londonu i Ko je prvikrat prišel v Anglijo, si i je služil borni vsakdanji kruh s preslikava njem fotografij ter ribanjem gledaliških scencril. cena posebnemu odberu. ki bo pn-hodnji teden i7dnl o nji podrobno poročil ■». Najbolj se izpodtikajo nad tem. ker bi bilo treba vkanatL.kc l.i -dje natančno preiskati, predno zapustile pristanišča, kar bi število carinskih stražnikov strahovito povečalo. OPROŠČENA ŽENSKA KALKUTA, Inri . 15 marca. V protest preti aretaciji župana fTcngupta, je prenehala na več mestih delo. Skoro v^;e ljudk ke hi višje šole so zaprte. Tajnik tukajšnje dijaške zve?" je izjavil, da se bo vse indijsko dt-jastvo pridružilo Gandhijevi kampanji za civibv> nepokorščino AHMADABAD. 15. marca — Ma-hatma Gandhi je v spremstvu .svojih dcvetui iedecndesetih učencev odkorakal pr»>ti vasi Matar. To je že četrti dan njegovega potovanja. Zveza tekstilnih delavcev, katero jc tukaj ustanovil Gaaani. je sklenila udeležiti se vojne za neodvisnost V to svrho se je javilr> d >-sedaj že na tisoče delavcev LONDON. Anglija. 15. marca. 17 7ancvijivega vira sc ie Izvedelo da b > Gandlir v dogledn^m ča. u aretiran # Na pro.';njo Gandhija je Oftstoj>i-lo več občinskih načelnikov, kar smatrajo tukajšnje o'rlasti 7i direktno izzivanje postav Indijska vlada je naročila poh-ctj 1, naj zatre vsa zborovanja ter zapleni Gandhijevc apara'e za pridobivanje soli. K0LIZ1JA PARNIKOV V PANAMI -,tar PANATANA. 15 marca — Par-nik "General Sherman" jc kolidi-ral ; pamikom ' Silver Dew . Oba sta bila tako poškodovan i, da so ju moral o-Ivesti v suhi dok Ponesrc- NEWYORSKI NEBOTIČNIKI. TORNADO V CALIFORNIA LOS ANGELES, Cal. 15. marca. Silen tornado, je porušil v predmestjih in okolici Los Angelcsa 150 poslopij. Nekaterim hišam je odneslo strehe. Povzročeno škoda je o-grtmna. Poškodovani sta bili same dve o-sebl. KATOLIČANI PROTESTIRAJO PROTI PAPEŽU _ * MOSKVA. Rusija, 15. marca. — Iz Tifltea Je dospelo poročilo, da je rimo~katolliki kongres sovjetske Armenije poslal papežu protest, ker Je nastopil proti sovjetom. V protestu je rečeno, da sovjeti v Armeniji zastran verskega prepričanja nikogar ne preganjajo. CHICAGO, 111 , 15 marc;j M i nima nobene pravice pritožiti . če mu jc žena izpila p ja o. T ifci ^ oilo?il sodnik Enckson v slučaju Mrs. Mae Miller, stare 20 let ka'-cro jf" obtožil mož Filip, trideset let. \ Miller je priča I. da je prišel do-j 011 ^ nl nl"Cf> mov ter našel svojo ž^no '*prerij o-kajeno". Nato j'» j^ pretepel v navzočnosti otrok te jo pu til aretirati. ; -- Sodnik Erickson je odločil, da ni: HELSINGFORS, Finska. 14 ir.;ir-imel njen mož nikake pravice po- ca. Tekom preteklega l^ta jc listati nasilen ter ga poslal v ječo za lo v tem mestu kaznovanih 22,f\00 »•no uro. da se ohladi. Ko je ura po- j ker so kršile prohiblcajsko po- tekla. je odpustil Miller j a. Oba sta stavo. To kaže. da je bil spoznan obljubila, da bosta v bodoče prija- vsak de^ti prebivalec Helsingfc-r i teljski uravnala svoje prepire rad! krivim, ker je užival oziroma pro- PROHIBICIJA NA FINSKEM pijače. dajal alkohol. ADVERTISE in "GLAS NARODA' Prej so gradili v New Yorku nebot;čnlkc samo v dolenjem mesta, zdaj so pa začeli rasti okolu 42. ceste kot gube po dežju. Woolworth Building, ki je bU pred leti najvišje poslopje na svetu, je že prekoaen. Slika nam kaše dva najnovejša orjaka. DENARNA NAKAZILA ZA VAfiE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VERUJEMO NAKAZILA V DXNABJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Italijo ▼ Jugoslavijo Din 500 1000 ------- 2500 ....... 5000 ....... 10,000 ...... S 9 35 .. $18.50 S 46.00 S 91.00 $181.00 Ur 100 zoo. 300 . 500 . 1000 Pristojbina maša sedaj za izplačila do $30 -za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. f 5.7!» $ 1130 $ 16.80 $ 27.40 $ 54.25 - 60c ; Stranke, ki nam naročajo Izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3* na 2% Za Izplačilo večjlb zneskov kot goraj navedeno, bodisi r dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumeta glede načina nakazila. bpačila po pošti so redno izvršena t dveh do treh tednih. I NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 7*e, SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, Ne Y. Telephone: Barclay 0380 / NEW YORK, MONDAY, MARCH 17. UN LARGEST SLOVENE DAILY ta OviN M«J PeMKbed by »LOTKN1C PUBUIIXNQ COMPiNI 1 (A Ootyonttoa) Preridem Looia BcoadlL of burfneca of W llth Stew«, the corporation mm! idrtrwiw of abort officers: •f M>i»biUn, New Itrk Ctty, JL Y "Q LA S NARODA ami domačini. Angleško mnenje je sila razdvojeno. Nekateri zahtevajo, naj se uvede v Indiji močno, centralno vlado, ki bi bila direktno odgovorna angleškemu parlamentu, a bi imela pm-ejšnjo mero domačega "li^me. r ulea' Drugi hočejo dati Indiji ]H»polno samovlado in jo dvigniti na stalež doniinija, ilo njeno razmerje napram Angliji tako, kot je razuterje Kanade in Avstralije. Tudi v Indiji s^ eepijo mnenja. Detroit, Mich. Cele tri mesece pred novim letom so časopisi pisali, kako se bo vse izboljšalo po novem letu. No, sedaj smo v marcu, pa se nc vidi nobene razlike. Na tisoče ljudi hodi vsaki dati od tovarne do tovarne, pa vse zaman. Čeprav gospodje zaposlijo par ljudi vsak dan, m s tem nič pomagano. Brezposelne množice se nič ne zmanjšajo, ampak se še pomnoee, ker če tri zaposlijo, še tisti dan drugih pet odpuste. Zadnja leta afcj niso rabili delavcev, so enostavno obesili na vrata napis z dobro znanimi besedami "No Help Wanted". Sedaj se pa tukaj prav malokje vidi ta napis, to pa zato. ker ljudje, a ko bi videli napis, ne bi hodili vsak dan na okrog in laj. raje ostali doma in čakali, da bi se gospodom zljubilo sneti napis. S tem bi bilo pa mesto jako prizadeto, ker bi toliko delavcev, ki se sedaj poslužuje poulične železnice, bi seveda ostale lepo dema, in se ne b; na noben način brez potrebe vozili za delom. Posebno tukaj v Detroitu je jako težko, ker tovarne so zelo oddaljene druga od druge. Tukaj računajo, da je čez sto tisoč delavcev brez dela, in vse to ljudstvo se pre-peljava vsako jutro za delom po mestu, kdor še sploh ima toliko, da se lahko vozi. Kd;x pa niti za karo nima mora pa peš hoditi. Očlju-bovali so nam vse mogoče dobrote v tem letu, mi pa moramo potrpežljivo čakati čeravno smo že v tretjem mesecu tega čakanja. osebe, ki nastopajo v dram* "Morje". Gospa Milanovič. vdova, ima dve krasni hčerki, kateri se pa v vsem razlikujeta. Prva je Zlata, dvajset let staro, jako živo in vedno veselo dekle. Ravno nasprotno je pa njena sestra Darinka, sedemnajstletna, je vedno žalostna in otožna. Zlata se zaroči z jako dobrim človekom, kapitanom Blagovičem, a kmalu po zaroki jo mora zapustiti, ker ga dolžnost kliče na morje. Vrne se šele tez pet mesecev. Med tem časom pa se naseli pri g:spe Mi-lanovič mlad advokat, kateri je gledal samo za svoj žep, in je vsako pravdo zavlekel, da je imel več koristi od nje. Ker je Blagoviča poznal še i2za mladih let in ga sovra žil, začne zalezovati Zlato Ln jo tu di pridobi. Svojo ljubezen pa znata take debro skrivati, da ne zve uo-t:n ni ž, razca Darinke. Nji so bile te skrivnosti dobro znane, ali se ne izda tak-j, ampak le obžaluje va-ranega kapitana in se sama zaljubi vanj, kar ji tudi prinese smrt Gospa Milanovič ne sluti nič tega in tako pričakuje, da se vrne kapitan, da potem obhajajo poroko. Ko se vine Blagovič. ga je znala Zlata še naprej varati z advokatom, dokler je Blagovič sam ne zaloti. Nastane jo burni prizori. Doktor in Zlata se poročita, ali ta poroka prinese Zlati smrt. Nastopi tudi gospod Vrečar, gostilničar, kateri bi sc rad poročil z gospo Milanovič ali ona ga vedno i VELE1ZDAJSKA AFERA V NEMČIJI V Nemčiji je prišla na beli dan škandalozna zadeva, v katero sta zapleteni dve največji nemški tvrd-ki Krupp in Thyssen. ko jih domoljubje je bilo vzvišeno nad vsaK dvom in ki sta uživali posebno naklonjenost bivšega cesarja Viljema in njegove okolic?. Afera dokazuje kako brezvestna in brezdušna je politika visokih kregov kapitalizma, kadar gre za dobiček. Že davno so se namreč čuli glasovi, da sta imenovani dve tvrdki med vojno dobavljali jekleno blago, orožje in streljivo antantnim državam. Angliji, Franciji in Italiji. Vse t? merilne predmete je izdelal nemški delavec vojak in ti izdelki so potem na frontah pobijali sinove in očete istih delavcev. Afera vzbuja velikansko pozornost, kajti tvrdki Krupp in Thyssen spadata med največja podjetja te panoge ne samo v Nemčiji marveč v svetovni jeklarski in železarski industriji. Uživali sta velik ugled med vojno, pa tudi po vejni sta se zna li prikupiti novim oblastnikom, d koliko prič, da razjasnV vsekakor nekoliko temno afero, kajti priza-l deti imajo možnost in sredstva, da j potlačijo resnico ln zabrišejo vse sledove svojih zločinov. Legenda o! sunku z godalom, ki jo viljemov- j ci tako strastno zagovarjajo, bo I tedaj le resnična, samo da so bodalo vihteli njih najodličnejši predstavniki. GENERAL KUTJEPOV V KREMLU? Nekateri inozemski listi so priobčili presenetljivo vest, da je general Kutyepov zdaj v Moskvi v Kremlu. Vest izvira iz protUoviet- ^ " ^^ da £ ^ov"ek H skih ukrajinskih krogov. Kutjepo-va so baje posadili 7. februarja na bivšem Nikola je vskeni kolodvoru v Petrogradu v poseben vlak. Iz Moskve mu je prispelo naproti več vojaških dostojanstvenikov na čn I V slovenskem Down t own u je vedno bolj pusto in prazno j Pa še bolj pusto in prazno bo v j kratkem. j Iz zanesljivega vira sem izvedel. ida o o slevemki gcitilničar odpeto val v stari kraj. Morda iz strahu pred auhači? Ali. kaj še! Kdo se pa v New Ycr-ku suhačev be ji? Na pot se je začel odpravljata, kakorhitro je zvedel, da je kupil dolgouhi J:hn ncvo karo. Lani je bil s karo v slovensko gostilno dihurja privlekel. Tri dni in tri noči so čistili in mazili, pa ni nič pomagalo. Lani je bil dihur, kaj bo pa letos? Kaj dobrega in lepega Rotovo nc. slabemu in hudemu izogne. sta si izposlovali ogromne finan-1 lu z načelnikom generalnega šla čne ugodnosti, med tem ko je ljud stvo stradalo in v debi inflacije izgubilo svoje zadnje prihranke. Glasovi o veleizdajalskem početju obeh tvrdk. ki sta preko Švice in Nizozemske zalagali sovražnika z municijo in orožjem, so postajali vse silnejši in določnejši, tako da je moralo višje državno pravdništvo dvigniti obtožbo proti Kruppu in Thyssenu zaradi ve'.eizdaj«stva in pomoči sovražni oboroženi sili. Obtožba se upira na knjigo, ki ba. Z generalom so ravnali lepo. čeprav velja za ujetnika. V Moskvi so ga odvedli v Kreme! kjer ga dobro straz.'jo. Kutjepova so odvedli k patrljarhu Sergeju. ki je lutka v rokah sevjetov. V strahu za svoje življenje stori vse. kar mu ukažejo. Sovjetska vlada raeu - odbije. Niko Milkovič, advokatov) jo je v Berlinu izdal nemški pub- Naj zadostuje toliko o delu, ker bi rad omenil tudi nekaj zaradi cf.ru: t« v. Kar se društev tiče v detroitski naselbini precej napredujejo kulturno kakor tudi politično. Prirejajo es raznovrstne prireditve, ka-ker igre in koncerti. V Slovenskem Delavskem Domu na 437 S. Artilcry smo imeli ža več iger z zelo lepim uspehom. Udeležba je bila vselej precej povoljna. Vidi se, da je občinstvo zadovoljno delom in da se zani- ..„.,.*» i 4 i • - . . _ naše prireditve, kar je vež Aer naprej, toda sredstva, ki jih svetujejo /,a odpumoe, sojKct pravilno ako ^letomo naže razlirua. Večina Indijcev je prepričana, da iako ne more iti z kuiturmm . . . . ' m a na«1 Tako je napriincr zmerna stranka, ki ne zahteva ve-kot dominijsko obliko vlade. Nadalje so radikalci, katerim nao popolni, brezi »obojni ^odvisnosti. Nadalje j*» sed^iiidexct milijonov mohamedancev, j igralcc in igralke, kako se žrtvuje-; i jo, same da nam kaj lepega prsta-j vi j o na oder. Tako se jo tudi S. D. Izobraže-kl vaLni Klub. kateri sodeluje pri vseh (takih prireditvah, m jih tudi sam prireja, namenil vprizoriti dne 20. aprila krasno štiri dejansko dra prijatelj, se zaljubi v Darinko, a kc ga ena odbije, se njegovo srce obrne takoj drugam. Gospodična Palmira, Zlatina in Darinkina prijateljica mu ponudi reko. katero on tudi takoj sprej me. Tako gre vse navzkriž. Nastopi tudi več mornarjev, kateri Vam bodo peli in Vas razveselili. Drugo in četrto dejanje bo sprem-ijevala godba v presledkih. Zatorej rojaki, ne zamudite pri like, katera se Vam nudi. Tukaj so opisane le osebe in le kratka v-^bina. Igre ni mogoče vse opisati. Zatoraj, rojaki, nikar ne pozabite tega dneva in napolnite dvora no. Pozdrav! Igrovodja. ki bi .st» zadovoljili z zmerno obliko centralne vlade ixxljmo, "Morje". »Spisal Zvonim i r Ko- ji točilo angler-k o nadvlad", indijo naj 1 »i se razdelilo v zve/.- fre indijske države po nzoivti Združenih držav, i * i Kazen teh strank pridejo vjwwtev tudi domači princi. Domači primi vladajo ozemlju, ki obsega nad sedenu httitusoč kvadratnih milj in ima nad sedemdeset milijonov prebivalcev. \ Teli v lat La rje v ne kontrolira sedanja indijska vlada, in jih ne tičejo postave, ki so izdane za Angleško Indijo, ampak so pod direktno vlado kralja Jurija V. Ozemlje, ki mu vladajo domači princi, je tako veliko kot so ameriške države Texas, California, Ohio. New-York, Missouri, Oeorgia in Oklahoma, in prinei so popolnoma zadovoljni s sedanjim položajem. Oni ne hrepene po nobeni izpremeuibi, ampak žele, da bi ostalo vse tako kot je. NAIDr SAROJINA, IZREDNA INDIJSKA ŽENA. Največja induj&ka pesnica, ki je na pobudo znamenitega indijskega narodnega voditelja Gandhija priredila lansko leto v Berlinu več parada vanj, gospa Naidu Sarojina, J« prad 20 leti vzkliknila: "Ko bi mogla ustvariti le eno samo pesem popotet« lepote in veličine, potem rada umolknem za večno", — Je res Urška pfesnica, znana daleč ur»«m svoje domemne pm Je njeno literarno delovanje podrejeno delu za o«vo£x>-tene m vsega indijskega na-Os ta vila Je " slonokoščen! poeta.je in krenila na kame-navoda'. Nežna, r a*va- je odrekla l*o«atemu, domu in se preselila v sobico v Bom flaxburila je nekoč vso li»-uor ae jc kot bogau m u« Brahmanka poročila z mo-pofcrtrnja A tudi nje-m cek> svoje tri otroke jeosta-delu ca oevubo-lar- nilko novih idej in prerokinjo lep-žAn časov. Kakor večtina Indijcev, je bila pred svetovno vojno tudi Sarojina Naidu naklonjena Angležem. Ko pa so leta 1919 Angleži odgovorili Indijcem na njihovo željo po osamosvojitvi s strašnim pabojem in klanjem pri Amritsarju, se je gospa Naidu izpremenila v strastno pro-pagandatorico gibanja "proč od Anglije". Delala je in še danes dela skupno z Gandhi jem in prireja križem domovine ter v inozemstvu predavanja ln piše v domače in tuje liste. Kakor Tagore, Je tudi ona ciktonila odlikovanja, ki Jih je prejela od angleške vlade. L.. 1923 je indijski Narodni kongres is volil Sarojind Naidu, da se pogaja z alrisko vlado glede oško-dL vanja incbjakih naseljencev v Južni Afriki. Leta 1926 je postala predsednica Indijskega Narodnega kongresa; to je najvišja čast v In-dUi, Naidu je strastna na t ura, energična, padjetna. Danes, v 50. letu svoje starosti, pozna do podrobno-aU vse bolesti ln trpljenje svojega naroda. Njena vroča želja Je, da bi ga škod dolino solz privedla, v lepšo srm >. Ta drama je skozi vsa štiri Ueja nja zanimiva, sp sana v delavskem duhu. V nji igra veliko vlogo ljubezen. Rrjaki ne pozabite tega dncv.i Pridite in pripeljite svoje prijatelje in znance. Vem da ne bo nikomur žal S tem boste dali igralcem ve^eJje, da vam v iodože še kaj lepega vprizorijo. Že več rojakov sem slišal, da jim je težko, ker se niso udeležili za Novo leto narodne igre - Deseti brat". Pa jim je res lahko žal. N?, mislim, da se ta igra ponov*. v jesen, in naj takrat ne pozabijo p: iti. Bolj natančno pojasnilo o tem. Zato pa ne pozabite dne 20. aprila, da vam potem ne bo žal. ker kaj takega se redko kdaj vidi. Naj rvam malo opišem nekatere I BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nud? brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Ofeiasiif se za pojasnila v ljudski šoli štv 27, East 41. resla v petek cjutra.' od 10. do ki., soba štv. 308, ali pa % pondi>lj»k in nrcdn ob 3. do 5., so ba 413. licist Ot-to Lehrmann pod naslovom "Krvava internacionala orc-žarske industrije". Lehrmann navaja vse podrobnosti o tem. kako je tvrdka Thyssen med vojno izdelovala jeklene obrambne ščite za pehoto ter jih prodajala na Nizozemsko, odkoder so jih pošiljali v francoske in angleške okope. Ščiti za Nizozemsko so veljali 68 mark za komad, nemška vojna uprava pa je morala Iste obrambne ščite plačevati po 117 mark. Tvrdka Krupp pa je med vojno odstopila Angliji Ostal bo le štaparski klub na tretji cesti. Zadnji je bilo pri seji .sklenjeno, cla si mora nabaviti klub toliko kotlov, kolikor ima članov, kajti co enem samem kotlu se član-tve pri najboljši volji ne mere zvr-stiti.Sji H * Mlada kras.tica je imela z oblast-| jo nekaj opravka ter je morala iz-, polniti polo, polno vprašanj I Najprej ime in priimek, leto -n na s tem, da bo patrijarh kot po- ^ rojstVa. rajstni kraj itd. glavar cerkve najbolj vplival na Temu Je 3jetiUo vprašanje: - Ali pobožnega generala Kutjepova. - £te samr,ta> pcrožena, vdova, lo-Stalin. Worosilov in Unšliht so ba- cej-^o je zasnovali že mesec dni pred pri-1 In da5i m bila ttara niU petindvajset let, je odgcvorila na vsa ta hodom Kutjepova načrt, po katerem naj bi patrijah pridobil generala "za sovjetsko vlado. Kutjepov prva dva dneva baje sploh ni hotel govoriti. Bil je zelo potrt in neprestano je plakal. Poslali so sa mu svečenika, ki ga je potolažil, potem ga je pa začel potrijarh pregovarjati, naj stopi v službo sovjetske vlade. Za patrijarhom je po se tli general4- Vorošilov in mu obrazložil moč in tehnično opremo rdeče armade. Pojasnil mu je. da emigranti za- nemški patent za izdelovanje gra-; nasprotujejo sovjetom. ki KDO KAJ VE o mojem možu, JOHN MRŠE. ki me jo zapustil pred 17. leti z malimi otroci. Pred 15. let; se ml je zadnjič javil in dal tale naslov: R. F. D. 4, Weed-ward, Ia. Prosim, če kdo kaj ve, da mi sporoči. — Frančiška Mrše. Zapoge, štev. 37, p. Smlednik prt Medvodah, Dravska banovina, Jugoslavija. <2x 17&18> Velikonočni prazniki se bližajo. .. G OTOVO se boste tudi to leto spomnili svojih dragih v stari domovini, z malim ali večjim denarnim darilom za velikonočne praznike. Pripravljeni smo popolnoma za točp.o izvršitev vseh naročil, vendar pr6s$no, ne odlašati in nam naročila poslati čimprej mogoče. Večkrat se odpo. more nujni potrebi, ih veselje ohdarovancev se. podvoji, ako dospe denar pravočasno. Sakser State Bank 82 Oortlandt Street NEW YORK, H. T. natnih zažigavcev. Sledniji zločin je pričel na svetlo pri obravnavi pred mešanim nemško-angleškim j sodiščem med Kruppom in angleško orožarsko tvrdko Vickersovo. Vickers je izdeloval zažigače po nemškem modelu in je njih nemško poreklo označil z napisom "Kp. Z. 9604", kar pomeni Kruppzuender (Kruppov vžigac). Vickers se jc kasneje branil plačati odškodnino ( za načrt, zato ga je Krupp tožil i'i zahteval od vsake granate po en j angleški šiling, skupno pa 61 mi-' lijonov funtov, to je preko 16 mi lijard dinarjev. Vsa zadeva se de. ugotoviti kljub prizadevanju Krup-pa, da bi jo zatajil, iz pogodbe o fuziji med Vickersom in Armstrongom, ko je bila Krupova ter jatev kot pasivna paistavka nove tvrdke. Poleg teh obdolžitev je v Lehr-mannovi knjigi še cela vrsta raznih podrobnosti, zanesljivo ugotovljenih, ki pričajo o brezprimernera cinizmu nem. jeklarskih mogotcev. Državni pravdnik je zaslišal že ne- RAD BI IZVEDEL za svojega prijatelja JOHN SMITH. Čul sam. da ie bil lansko leto v New H. Prosim, da se mi oglasi. — Jack Ljubljančan, Camp 53. Slaty Fork, W. Va. <2x 15&17 > majo na razpolago ogromno, moderno opremljeno armado. Sovjetski vojaški krogi računajo, da bo general kot strokovnjak spoznal, d i je vsak odpor proti sovjetom zaman in da se bo sprijaznil z njyiu. Da ga pridobe, ravnajo z njim zelo lepo. Če se pa ne bo dal prepcivoriti bo ustreljen. V tem primeru njegove ime ne bo več objavljeno ln zadnja sled za njim bo v Parizu, kjer je skrivnostno izginil. Baje Kut-jejov kategorično odklonil ponudbo sovjetske vlade. Kljub temu ga nameravajo popeljati v vsa večja ruska mesta, da mu pokažejo, kako dobro izvežbana in opremljena jc rdeča armada. VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1 93 I, naj nam pošlje $1 in dobil bo knjige po pošti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda' Hravamiii:^: :asE»ua!!E ^M.aaBffiiiaaraaKBiiJr; i ffliHSMI®^ ..:ii?ii»iUHite.>WMtxmm m Mali Oglasi imajo velik uspeh vprašanja z: Da Kavalir je snubil piitarno, pre možno vdovo. — Usmilite se me. gospa. — je moledoval, — in dajte mi svojo roko. Vi ne veste, koliko ljudi bo ta vaša roka osrečila. Možak je namreč pomislil na svoje d Itnike in v naglic* izustil nekoliko preveč. * — Otroci nočejo mirovati — je pritožila služkinja pri jari ga-spe. — Saj pravim je vzdihnlla ja-ra Rtispa — s posli Je križ dandanašnji. Niti otrok ne znajo pomiriti. Pošljite jih v mojo sobo. jim bom kaj lepega zapela, pi bodo mirovali. — Ne verjamem gospa, da bi kai pomagalo. — je odvrnila služkinja. — Ramo prej sem jim rekla: — Co nc bo*te mirovali, vas bom pedala k mami. da vam bo kaj zapela, toda tud. grožnja ni nič zalegla. * Današnje ženske imajo ogruin-nc zahteve. Kdo .bi jim ugodil? Nevesta je rekla ženinu: — Pred-no greva k oltarju, nn mora^ še nekaj obljubiti in priseči. — Ja, kaj pa? — je vprašal ženin ki bi magari v vodo skočil, de bi mu velela. — Priseči mi moraš, da ne bo nikdar nosil pleše in rdsčega nosu * \ ' Pisatelj Walter W. Uggett pravi da ie malokdo popije toliko opojne pLjače kot baš v "suhi" državi Kansas. . Rekel je. da je pripravljen to svojo trditev dokazati. Zakonodaja države Kansas je izjavila. da Liggettova trdite ni resnična. Pod nobenim pogojem mu pa ne dovoli, da bi sv>Jo trditev doka-jaJL * V newyorški državni jetnianici je warden Lawes. ki je pri kaznen-cih jako priljubljen ter je praznoval te dni peundvajsetletnico svojega službovanja. Ob tej priliki so se vršile v kaznilnici velike svečanosti. Kaznenci so podarili Dawesu zlato uro. Kdo ve, kje so jo izmaknili? ' * Italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini veruje v bodočnost Avstrije. To nje zaleže dosti. Kajti Avstrijci so še zdavnaj izgubil vero vanjo. * Brooklynskega bikoborca Franklina, ki nastopa po raznih španskih arenah, bi bil kmalu bik. raztrgal. Težko ranjenega so odvedli v bolnišnico, in zdravniki imajo le malo upanja, da b! okrevaj. Neki slovenski pregovor pravi: — Ž bikom se nI varno bosti. t A i NEW YORK, MONDAY, MARCH 17, 193i flM LARGEST SLOVENE DAILY la D. ML A. URADNIKOV A SMRT Nekega vetera J« sedel v g.edali- i iču v drug vrsti parterja Mm o- j krajrit ek*ckuto* Ivau Dimlrovu: I Cervjakov. Oledal Je in poslušal "Cornevillske Jtvooove*. Ce bi ga bil kdo vprašal kako se počuti bi mu bit odgovoril, da je na višk* blažene >ti Naenkrat pa V povestih naletimo večkrat na ta naenkrat pa**. Eh, prav imajo gospodje pisatelji, prav. Življenje je polno neprubakovarun preokretov. Naenkrat pa s? Je eksekutorJeY obraz raztegnil oči so mu iz«topi -1», ta po mu je zaprlo. Cervjakov se je nagnil naprej in — ah—čiih. Kihml ie. kaker izvolite samo videti. Klhati ne moreš nfkoli nikomur in nikjer prepovedati Saj kiha-o v»l - muZdt. poUski ravnatelj in talni svetnik. Vsi kihajo Červja-koav to še v zadrego ni •pravilo --Obri»al ; ? i robcem ia kot ulju-den človek se je czrl na vs? strani če ni>mcrda kega motil s tem srvo-suu kihanjem O da >e raje ni o- Doma Je po' edal ženi, kaj se mu [ — Nadlegoval sem včeraj Vaše— Je bilo pripetilo. Zdelo se mu je. stvo je zajecljal, ko ga je general da je žena premalo resno presodi- debelo pogledal, — toda ne z na-la to zadevo. Spočetka se je sicer menom norčevati se iz vas, kako* bala. ko je pa zvedela, da je Briz- ste se izvolili izraziti, temveč da bi *alov iz drugega ministrstva, se je j se najponižneje opravjčil, da sem takoj pcmirila. predvčerajšnjim v Arkadiji kihml — 'vendar bi ti pa svetovala sto- j in slučajno oslinil vrat \Aašega p ti k njemu in se opravičiti, — je ; — Ven! je zatulil general ves bled dejala. — Utegnil bi misliti, da si i od jeze. neotesanec, ki ne ve. kaj s- v dru- — Kaj izvolite? — je vprašal ibi spodobi in kaj nc. i Cervjakov drhteč od strahu. -Saj to je baš strašno. Opravi-j — Ven! — je ponovil general m čil sem se, on me je pa samo d?-i zateptal z nogo. Cervjakov se je nekaj utrgalo v trebuhu. Cpotekel se je proti vratom in se odmajal počasi domov. Prišedši mehanično domov je legel kar v uniformi na divan in u- mrl. be o glidal No, pojdem že, toda.... Drugi dan je oblekel Cervjakov paradno uniformo, dal se je ostri-I či in obriti, potem se je pa napotil • h generalu. Ko je vstopil v spre-jemnico. je bdo zbranih že mnogo prosilcev in general je že sprejemal nrošnje. Kmalu se j; cbrnil tudi k Cervjakovu. __Včeraj v Arkadiji, kakor se i izvolite spominjati. Vaše ., stvo. t sem vas oslinil. GEN1JALN0ST SE PODEDUJE TRGOVINI S SUŽNJI V ORIENTU Rosi ta. Forbes V minulem stoletju je bil Harar, mani iz Etiopije so ostali vedno središče plodonosne trgovine o isti. Pred vojno so množili jemen-sužnji v Abesinijl. Poleg žensk te , ski šerifi svoje premoženje s tat- V SNEGU IN LEDU NA HIMALAJI Nedavno sc je vrnila v Evropo tem delu jc zamudila dva dneva, skupina planincev, ki so lani me- Vsi. ki so poslej stopali tam skozi O, gospe »azil je namreč, da si briš^ star •i pred njim s rokavico ple^o in na tihem rotoanti In ta stari gospod Je bil — genera! Brirtalov. cvetmk v prometnem ministrstvu. - Oslinil jjem ga. — Je pomis'il Cervjakov — Res da ni mo; še» ker je iz drugega ministrstva, vendar mi Je pa na moč neprijetno. Opravičiti se moram Cervjakov si je odkašljal, nagn'1 ae Je naprej in »atepetal generalu na uho: — Oprostite, proaim v. Vaše Pre- J voshoditeljstvo .. o» inil sem vas, j toda nehote. Že dobro, že dobro. — Za bega, izvolite ml oprostiti j I>K*cla nehote .... — Dajte mi tor mir s tem. Nc motite me! * Cervjakova so spravile te besede v tako zadrego, da s? je bedas'o j zarežal in uprl oči na oder. Oledal | jc. toda občutka popolne blaženosti \ ni več imel Tesno mu je postajala pri srcu. Med odomorom Je stopil h gene- j ralu. zbral Je ves svoj pogum in zajecljal: — Oslinil sem vas ... :,»va opro- j sllte mi, nerad... — Dajte mi no ie mir! Saj sem že davno pozabil na to. vam pa še j vedno roji pc glavi, — Je dejal general nervaetio. — Hej, pozabil, a oči se mu srdito svetijo, — je pomislil Cervjakov in se ozrl plaho na generala - Moral bi mu pojasniti, da nisem hotel tega storiti ... da je kriv naravni zakon, sicer utegne še misliti, da sem ga namenoma opij u val. i Znane »t iiCe prav tako zveze med Kaj mi še ne boste dali nun tzlagLm ,n du4evnim 2dravjem. . tem1 Taka neumnost! A vi. , kakcr med g€nijalnostjo in biolo-bi radi? - se je obrnil general k ■ ^ ustrQjcm T(> 2VCZO pri2nav~ naslednjemu prosilcu v j bre, prtdlika — Niti govoriti noče z menoj?' Jezi se. ~je pomislil Cervjakov ve^ preplašen. — Ne, tako ne stvari n: morem pustiti. Pojasnim mu. Ko je bil sprejem kont n. je hote! general oditi v svoj kabine;. Kar mu Je zastavil pot Cervjakov. Stopil je predenj in zajecljal: Drznil sem si nadlegovati Vaše .. stvo. .. toda samo zato. da vam povem od srca. da se skesano o-pravicim Saj nisem storil tega nalašč... General jc obupano zamahnil z roko Ernst Kreschmer v svoji knjigi Genijaini ljudje". V pc-tanku genija vidi dva čimtelja — nadarjenost in psih;patično primes, cbcje na podlagi dednosti. S statističnimi podatki, zbranimi v iolskih spričevalih, je Peters ugotovil, da so otroci visoko nadarjenih rcd'teljev še za tretjino b^lj nadarjeni cd rediteljev. Manj ria- dajal tudi evnuhe turškim in za-padnoarabskim haremom. Se pred vojno je cvetela trgovina s sužnji med napol sestradanima vasema Lasta in Simien, kjer jedva životarijo domači Kopti na neplodnih kamenitih visokih ravnicah. Trgovina s sužnji je segala vse do primorskega ozemlja Jemcna in Hed-žasa. Starši so prodajali svoje otroke obojega spoia za povprečno ceno 20 abesinskih dolarjev. Vsota, vredna mezge! Prodano deco so potem odvedli na Rdeče morje ter jo vkrcali na tako zvane dause »čolne za sužnje*. Ti čolni lahko križari-jo v bližini kleči in se morejo skrivati po cele dneve v neštetih zalivih ob eritrejski obali. Nekaj teh sirot umre že medpotoma v Meko in Sabio, čim pa jih kupijo bogati trgovci in šarifi iz zapadne Arabije se njih usoda v primeri z domačimi razmerami znatno zboljša. Suženjstvo v Orientu je dobrodelna ustanova, če 53 ne razvije v trgovino, ki loči deco o roditeljev. Po zakonih korana se mora ravnati s sužnjem natančno tako kakor z ostalimi družinskimi člani. Suženj mora dobivati enako hrano in se mora oblačiti kakor njegov gospodar. Sužnja se ne sme zakonito ornoiiti proti lastni volji, in lahko zahteva enako doto kakor domača hči. Ce mož slabo ravna z njo, ima pravico, prositi gospodarja ali sodišče za zaščito. vinami dece. Pokojni emir Idrisi. napreden mož, pa je napravil temu konec. Se sedaj je mogoče kupiti v vsakem zapadnoarabskem mestu sužnja, kar pa se dogaja večinoma le z zasebno kupno pogodbo. V Jedi je hiša. kjer lahko oo vsakem "romanju" .(izvrstno in "sveto' opravičilo za transport nemih sirotnih bitij najnižje inteligence) kupiš sužnja ali sužnjo za 17 do 35 egiptskih funtov. V Jerne-nu in Asirju vobče ni zaprek pri kupčiji. Zato se pa tukaj cene navijajo, čim ustavi topničarka na Rdečem morju ladjo. Brezskrbno žvljenje, ki so ga živeli trgovci s sužnji v goratih predelih severne Abesinije, je sicer nehalo, vendar gre trgovina naprej s podkupovanjem. Med vožnjo se morajo uboge žrtve skriti v spodnje prostore, da jih ne uzro angleške topničarke. Tam jih napal omamita smrad in vročina. Stati morajo do kolen v seca junija odrinili na težko in naporno turo v Himalajsko pogorje. Hoteli so doseči vršac Kanhe-njunga. visok 8585 m, ki o njem' sodijo, da je tretja najvišja gora sveta. Prišla pa so samo 7450 ri visoko in so pod vodstvom notarja Paula Bauerja iz Mcnakovega prekosili angleški rekord pohoda n i! Himalajo. Odprava je odrinila na pot 25 junija iz Genove, kjer se je vkrcala na ladjo, ki je njene člane odpeljala v Kalkuto. kamor je eks-pedicija prispela 21. julija. Indijski urad "Survey of India" je dal odpravi na razpolago potrebne karte. Nato je ekjpedicija odrinili iz bengalskega mesta Darielinga na vzhodnem pobočju Himalajskega pogorja 2. avgusta s sto nosa-či, katerih število pa se je kmalu skrčilo na 44 ljudi, zakaj poglavitni del njih bremena je bil živ/ ki je zlagoma pohajal, tako da .o naposled ostalo v službi kemaj 13 mož. Ti so ostali pri odpravi do so strmeli. Prehod pa jc bil kljuo temu vsemu zelo opasen. ob vrvi sta stopala vedno pa dva in dva, in sicer pa en planinec in en no-sač. Slednji se niso upali sami če«. Nosačem so morali člani ekspedicije odvzeti tudi del bremena, tako da je odpadlo na marsikaterega planinca 25 do 30 kg teže. • Drugo taborišče je napravila odprava v višini 6600 m Tudi tam je bilo treba izsekati jamo v led m se v njej utaberiti. To je bilo seveda mogoče samo zategadelj, k^r so se bili planinci medtem že privadili na ozračje in njega ostrino. Sreča lim je bila v toLko mila, da so imeli vsi izboren t°k in so jim tudi dihala izbirno služIla pri delu. Vreme Je bilo zjutraj jasno. proti polnevu pa se je zmegli-lo in začelo ie rahlo snežiti. Temperatura je bila razmeroma mila; gibala se je med 10 In 20 stopinjami Celzija. Ko so bile premagane tehnične težave, so prišle na vrsto druge smraljivi vodi. Ta muka traja v- i zadnjega in so se sijajno obnesl.. j sitnosti. 23 septembra j p odprava irasi nn vaA Hnt alm mnra laHin 1 '______i_i _ ___i_*. - , ... časi po več dni, ako mora ladic z jetniki iskati pot skozi viharje. V Jeizanu sem opazovala prihod takšne ladje. Povedali so mi. da sta dve ženski medpotoma umrli, pra»r za prav poginili. Ena celo na po-1 P^dovati počasneje. V Sužrja. ki je rodila gospodarju otroka, postane svobodna takoj cj porodu Sicer pa je pri bogatih gospodarjih običaj, da podelijo svobodo ;3ri vsakem večjem slavju, kar pa ne pomeni posebne izpre-membe v življenju sužnjev, kajti darjeni roditelji imajo še manj na- ! arabsko družinsko življenje je da-darjene otroke. Wood je ugotovil,; nes prav tako patrijarhalično ka- da je imel izmed 350 odličnih Ame- i kor pred tiseč leti. Moški, prosti ali i zaleti ladja z vso silo. Čoln se po-ričanev vsak peti odličnega sor:d- kupljeni na primorskih tržiščih,! topi, gusarji pa pricao "reševati" n!ka. Goethe je imel med svojimi jedo za isto mizo. Tudi oblači jo | dragoceno blago. Tiste, ki se jim. . j r:ciniki Cranacha, Shelling H:.l-j se enako z edino razliko, da ima To je pa žc od siie. Ta človel: j de_Un u^nj, Hauff.Jlegel in Mo- i abesinski črnec rajši barve nego rodu. Po muslimanskem zakonu postanejo sužnji samo tisti, ki so jih ujeli med bitko, ali pripadniki tistin narodov in plemen, ki nimajo nobenih trdnih verskih načel. Trgovci i s sužnji pa ne spoštujejo teh do- i lečb. Če izostanejo dovozi iz Abesi-nje, se uprizarjajo roparski pchccli vzdolž arabske obale. Dausi an gusarske ladje so dobro oborožen'1, toda puške se oglasijo samo v skrai ni sili. Trgovci s sužnji se poslužujejo vedno ene in iste metode. Izberejo si lah?k obrežni coin, v katerem veslajo črnci. V ta čoln >e Pri primitivni naselbini Lahen j 3000 metrov nad morjem, je k j nec cest .n peti, tam se torej mo- j ra ustaviti vsaka odprava in na- j zelo t-žav-nih razmerah je dosegla ekspedi- | cija jezik ledenika Emug "3950 ri> j in se tam utaboriia. Morala e prodirati skozi goste gozdove. Šele kc i je bil premagan ta pas. sc je pri-j kazala revnejša vegetacija, ki j? v' višini 5000 m skoro popoloma izginila. V tei con: ni bilo mogole uporabljati niti smuči, tudi če bi jih bili imeli člani odprave s seboj. pa so jih k sreči pustili nižje Višje ležeče ozemlje pa je bilo na ravnost divje razarapano. mestoma pa je tudi kazalo široke skale. Tc je tisto, kar loči te azijske ucrc od evropskih Alp. Prirodna lepota pa je tudi tukaj zelo velika. Kan-henjunga leži v ozemlju Sikim nad katerim imajo protektorat se menda norčuje iz mene! zakričal in izginil za vrati. jc eart imajo Eluipni rcicvnik. Znane so caliene rodbine slikarjev. Kakšno norčevanje? - je raz- skladateljev, matematikov, zdrav-rr- sijal Cervajkov. — Še na misel nikov itd. Nadarjenost je pogost: mi ne pride norčevati se. Nc raz-i- ploh križanja poodincev in plemen, me. ker je general. Ce je tako, tc Ciitckrvnl severni Ncmci imajo pa ne bomo vč opravičvali temu j malo genijalnih mož, dočim jih norcu. Pisal mu bom. osebno pa nc imijo etnografsko mešani južni pojdem več k njemu, bogme da ne! Ncmci mnogo. Take jc razmišlja' Cervjakov do- Kretschmcr trdi. da jc podlaga mov grede. Toda pisma generalu i genijaln^sti nekaj demonskega, ni pisal, azrr šljal je in razmišljal, i r-ihopatičnega. Po njegovem mne- pa ga nI znal napisati tako, kakor Je želel. In tako Je moral naslednjega dne k njemu, da mu osebns pojasni svoje vedenje. SEZNAM ARANŽiRANIlI CEItTOV. KON- nju sc bili prihopati filozofa Rousseau in Nietschc, naravoslovca Newton in Robert Mayer, vojskovodja Blticher, pesniki Tač.so, Klcist. H, Jderm. K. F. Mayer. Le-! nap, Maupassant, Dostojevski in 1 Strindberg* slikarja Rethel in Van Gogh ter skladatelja Schumann ir. Hugo Wolf. Težko psihopatične o-ssbnosti so bile Michelangelo, Byron. Grillparzer in Platen. Temu se j pridružuje še podobnost mladost; genijalnih in pozneje sr>cijalno ek- NE KA&LJAJTK! lsn*I»ite m U* *u*e£iH. ntdicimti kalijev! Za-uMivil* n«*»«fn« Me l*U«]t i a*v«ra s C e u ( h taltimem, Pril|ti)MJ*M m tU ram »n atrvkoi* m< «3 lat. Varna, u< •aairta. Ltktrnar «« Ov# va- i.koat>. Mc in &Oc Rabi ft«v«r« i Ccia Tableta _ VERAV_ COUGH BALSAM 23. marca: Sprigfield. 111. 5. aprila: Warren, O. 12. aprila: Hcrminie, Pa. 20. aprila: Cleveland. O—Collin-I-centričnili ljudi. Znan je Bismar- Beduinec. V zapadnoafriškili haremih tujec zelo težko razlikuje med sužnji in sužnjami, kajti moški in ženske nosijo težko, dragoceno zlaio okrasje in opravljajo ne glede na spol hifena opravila. Tem sužnjem jc neznan občutek manjvrednosti, kajti vsak trenutek so lahko prosti, dasi to ne ppmeni nikake spremembe njihovega položaja, odkar so bili prideljeni skupnemu go- wood. 13. maja: Chicago, 111. (Orchestra Hail h 25 maja: Milwaukee. Wis. 2. junija: Calumet, Mich., (Opera House >. 7. junija: Traunick, Mich. 15. junija: Ely. Minn. 22. junija: Duluth, Minn. Naslov €233 St. Clair Banovec K. Ave. Cleveland, O. BUM::;. :,:or.:u Naročite fpgj SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR mm leto 1930 ki te letos izredno zaniiiiiv. POŠLJEMO VAM OA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA 'GLAS NARODA' 216 Weti W fiimt New York, N. Y. ckcv izrek: "Ali bom največji lump, all pa prvi mež Prusije". Kretschmer demonstrira svojo tezo na rodbini pesnika Goetheja, katerega oče sestra in sin so bili duševno bolni. Goethe sam je bil mania k. Bismarck je imel večkrat hude ž-včne napade, po telesu je bil orjak, po možganih pa nevraste-nik. Kretschmer prišteva tudi fiksne ideje med bistvene elemente genija. Slavm fizik Ro'-ert Mayer je prišel že kot 10-letni deček pri opazovanju mlina na vprašanje vzdrževanje in premembe fizikalne sile, kot 26-letni zdravnik na parniku je prišel na idejo mehaničnega toplotnega ekvivalerta. V času, ko je pisal razpravo o svojem zakoaau o-hranitve energije, je razbijal pohištvo, trgal obleko in odgovarjal na pozdrave z latinskimi znanstvenimi formulami. Večkrat so ga morali vtakniti v umobolnico in pomiril se je šele na stara leta, toda njegova geniialnost je izpuhtela. Kretschmer vidi zvezo tudi med strukturo telesa in duha. Naročite ae na "Glas Naroda" -največji slovenski dnevnik v Zdra-tenib drisnta. POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošU naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove- — Uprava lista. zamenjavala svojo kavo, kože m začimbe za ljudi, bo suženjstvo cvetelo dalje. Tem bel j, ker sc v teh krajih ceni človeško blajo jedva višje od goveda. Dokler bodo črnci sami rcnatra^ suženjstvo za nekaj naravnega in spodinjstvu. Vsi se čutijo kakor i celo neizogibnega, se suženjstvo ne člani ene in iste verige in zro p:>- bo dalo iztrebiti. V Saharji. blizu nosno na razred delavcev in teža- j Kufre, obstojajo velike suženjske kov, ki nimajo v Jemenu niti pra- j hiše, kjer se pripravljajo moški ^.l vice nositi orožje. j ženske na nekak strokoven način Edina prilka, da sužnja ostavi i za tržišče. Pri tem se upošteva tu-hišo. se nudi tedaj, če pošljejo do- j di pokolenje in sorodstvo. V Asir-mačo hčer v harem njenega ne- i ju sem poznala šerifa, ki je name-znanega soproga. V takih okoliščinah pa je usoda vseh deklo* enaka. Na pobudo evropskih ministrstev v Adis Abebi je izdal menelik zakon, da se ima vsak suženj ob smrti svojega gospodarja smatrati zn prostega. Uspeh te odredbe je bil vse prej nego blagodejen. Kadar je umrl bogat gospodar, je ostala za njim čreda razvajenih sužnjev, ki niso poznali nobene druge dolžnosti, razen te. da so korakali pri procesijah za svojim gospodarjem. Vse njih imetje je bila puška. V Abesiniji je zemlja last najstarejšega vaščana in njegove rodbine. Obdeluje se po načelih komune. Zato ne preostaja osvobojenim sužnjem drugega, kakor da se pridružujejo roparskim tolpam, ki napadajo kakor kobilice gorske naselbine. Ko je bil Ras Tafari še regent, ie z vso odločnostjo poskušal uničiti suženjske ladje. Poprej so se karavane po 200 ali 300 otrok več ali manj javno vkrca vale, sedaj pa se vi je jo te karavane s človeškim tovorom skozi jedva prodirne goščave. Moj vodič je Lalibele v Gondar, eden izmed teh trgovcev s sužnji, mi je povedal, da se trgovina s sužnji vedno bolj krči zaradi sovraštva med vlado in poglavarji severnih plemen ter zaradi stalnega nadzorstva angleških topničark ▼ Rdečem morju. "Pri Alahu. teUžko je preskrbeti mojemu bratu, ki je trgovec v Mei-di, še tako majhno število sužnjev ki jih zahteva," mi je rekel ter me je spomnil na bratov harem. Ta harem je bil vedno poln, kakor v kalejdoskopu so se spreminjali plahi brezizrazni obrazi izmed dru-gopoitih ljudi, samo pristni musli- Anclo?' •vidijo stari in onemogli, prjpustc : - kar smrti v valovili. j Vzhodni zob sore bi bil mural • voditi ekspedicijo z višine 6000 "i Zaman sta pod pritiskom angle- j tisoč m vi^jc Tch Usoč metrov viške vlade proglasila kralj Husein pa ^ bil najtcžavneiši del od-in emir Idrisi suženjstvo za neza- ; prave Zrb ki so ga moraU planinci konito. Dokler bo zapadiia Arabija | ^plaziti, je bilo okovan z ledenim oklepom, ki se je izražal v svo- jevrstni podobi visokih stolpov. Le-dovje pa se jc oprijemalo samf> skal. na vrhu je bil snežen prh. prodrla približno do vi; ne 7000 m. 29. septembra je eksoedicija počivala in pričakovala rezerve. Din pozneje pa se je vr^me do~elo obrnilo. Snežilo je ves dan in zapadlo je po! metra snega Ciani pdpra-ve t) počakali en dan 2 oktobra so nadaljevali pot in so dospeli ! 7100 :n v.sok j Tam so napravli j tretje taborišče, vsekali so zopet j iarro v ledene skladove. Tudi to . zavetišče se je izka/.alo jako do-1 tre. Predvsem se je izvrstno cbne-i slo. ko je b.lo treba nattepiti do-I vratno pot. clkodcr je ekspcdici-ja prišla. j V tem taborišču je Odprava odlo-! ž Ia <-voja bremena in se namerila brez toverov dalje Toda s:v-ga je I bilo čedalje ver Začel na pihati I oster vter. ki jc nosil velik" oblake. Njegov pis jc .-proti zagrnil sledove ekspedicije in je postavil živ-! ljenje njenih č*.anov naravnost na kocko. V višini 7400 m je odprava obstala in po stiriurnem delu ■-klonila. da se takoj vrne. ^ :er bi bila iznubljena. Tt del poti na Kanhenjungo jc bil obenem zadnji napor, da bi eksoedicija splezala na vrh V dveh i nastopnih dneh se je yreme zop^t | poslabšalo in sneg e je vidoma vi-j šal. Dva člana ekspediciic in dva j nosača sta ostala v tretjem tabori-[ šču. ostala de-etonca se je začela Vse to jc bilo treba premagati, da , . ,. i p3:ii!kati navzdol. Ta skupna ie po je šla pot dalje. Sne» so morali, ... , ,. l nrsren zašla v napačno smer m planinci odgrniti m ga odmetali . ' , , , , .... . je morala v visim GOOO m taboriti ter si preko leda ukrciti pot na-! t . , , ^ .... . , , . .. , na prostem, pn čemer je dobil prej. Tako so prišli do dokaj siro- , . - , j u. ^ . .1 eden izmed planincev iiude ozebli- ke ledene terase, kjer so se uta-. ne. borili 6300 m nad morjem. Zgradili so si jame iz ledenih skladov, zavetišča, lei so bila zelo topla. Ti napori so trajali od 4. do 21. septembra. noma križal par sužnjev, samo dal Tudi naslednjih 300 m pota ie je dobil močnejše potomstvo. j ^^ muke Jc bl lo treba premagati pet velikih m Suženjstvo bo trajalo tako dolgo, j majhnih ledenih mostov. Na dru-dokler se bo odigraval večji del! gem je delala odprava dve uri in orientalskega življenja v haremu. ! pol gele potem je mogla dalje Čuječnosti francoske in angleške NajVeč ovir pa je tvoril četrti I vlade se je treba zahvaliti, da je! stolp. ki se je vzpenjal 25 m v vi-trgovina s sužnji v inozemstvo že j ^ino ter je staj na robU zoba na- skoro popolnoma prenehala. vp čno in ozko. vrhu tega pa se . .. , „ , , . , trgati plazovi, pri katerih pa se te --je se nagibal. Zdelo se je. da bo n i 6 H K . ovira nepremostljiva. Kaj je sto rila ekspedicija? Izvrtala je pre . , . . . . . šla v gozdni revir, se sneg se n: •> dor skozi ledeni stolp m skozi od-' ., _ ... . * „ v> t stavil. 20. oktobra je ekspedicija prtino prišla na drugft stran. Pii! * prišla v Jahtang »3100 m višine». - " j Tam je našla tričetrt m snega. Nato štiri dni hoda skoji sneg in močvirja. Na koncu četrtega dne so bili vsi udeležene odprave v Darje-lingu. kjer jih je sprejel in pogostil guverner Bengali je Dr. Ernest Beigel je moral v kalkutsko bolnico. kjer so ga tovariši prepustili zdravniški oskrbi zaradi ozeblin. *>. novembra 1929 pa se je eksrediclja zopet vkrcala y Colombu in se je od tam z ladjo vrnila domov. j Dne 6. oktobra je poskusila ect-vorica. ki je tvorila nekakšno zadnjo pret?stražo ekspedicije. zad-j nji naskok na vršac gore Toda | sneg vrhu tenkega leda je onemo-I goeal nadalino prodiranje. Tako »e ' bilo 8 oktobra končnoveljavno sklenjeno, da se ekspedicija vrne j Dne 11. oktobra so se vsi člani od-| prave zbrali v skalnem taborišču Bilo je potein. ko so nekateri živeli do tri tedne v ledenih spiljah. Ni-stopili so pot v dolino. Vreme je vedno bolj nagajalo in začeli so se j ugotovilo, da niso tako česti kakor 1 v naših Alpah. Ko je odprava pri- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE __JL_ CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane eamo $2.— naroeite ga »ti ; KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 19 Stmt Ne« York CI tj LAS m I O O I1 NEW YORK, MONDAY, MARCH 17, 193t ip? Njegova čast. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 22 ' Nadaljevanje.) J.edaj. ko je b»la izgovorjena odločilna beseda, lahko oba stre-mit-* po ' kupnem združenju. Nova, U pSa bodočncit ;e ji odpira oL ttraai i^krcnotjubljcnega moža. Sedaj pa mora ostati skrajno minu t' .Kidati -voju prt^icJio kajU jutri, ko bo govorila z Anton.m —- bu prosila svojega mota za prostost! Kako bo .'.prejel njeno naT.namlx jo jc malo brigalo. Henrio se «f niti malo zavedal nesreče, ki je visela nad njim. Dane, j« Oil l/vai: rec.no uvah* n ter dotorc volje Težka teža sc je odvalilo «*d njegove duir Čutil ae je zopet srečnim v neoporečni posesti svoj, r*ne Nje,;i va vnela :n živahna narava je našla danes prav posetan arua 0 tu pudjetao v svet. Ne jezite se name. če vas vpra-'«tn potem' Vendar pa dobro veste, kolilro veljate zame In danes mi jc fiuttU na tem, da vas vidim srečno ter zadovoljno Helma. draga Hel-r a danes potrebujem več poguma kot ponavadi Jaz vam namreč ho-erm predioait: vprašanje, katerega ne morem m nočem še nadalje za viatevatl in aicer vprašanje, katero sem v svojem arcu že tisočkrat stavil Ah smem storiti to sedaj? 9 Helma >e j« dvignila ter se tresla. Njeno srce je hotelo radosti poskakovati kajti edaj ga ni mc^la več napačno razumeti. Kot siva n egla pa Je legla zopet na njene občutke, če se je spomnila," kaj Je d<>*4Vi>la malo poprej Lotil se je Je velik strah. Ne, sedaj ni mogel nasloviti nanjo odločilnega vpraianja. danes gotovo ne. ko je bila njena du-4 tako omadeževana od tega. kar je rekel njegov brat. da si namreč /eli *ne drugega Ne. kot onečasčenje bi se ji zdela, če bi ji prinesel ta dan srečo ki bi odločal zanjo Vsa brezmejnega strahu se Je oaria vanj: - Oprostite. — gospod Althoff. — jaz se ne počutim povsem dobro moja glava, — prosim vas, ne vprašujte danes. — kajti jae bi ne mogla odgovoriti Oprostite. — boli me glava ter se hočem umakniti — jaz se res ne počutim dobro. še pre dno je mogel kaj odgovoriti, je odhitela hitro proti Ven, ki j* stala za trenutek sama sredi sobe. - Gospa dovolite mi. da se umaknem Meni ni posebno dobro ter &rm utrujena! |l II I H: if H I H-'■ Vera je pogledala za trenutek v njen bledi in prepadeni obraz. Mrko vprašanje Je ležalo v njenih očeh. Rekla pa jc na kratko - Pojdite, — jutri bova govorili o tem! Ponosno je držala glavo še vedno pokonci. Nikake zavesti krivde m bilo v njenih očeh Ni ,e hotela ponižati pred Helmo. Kar je storila .je bila pripravljena zagovarjati pred vsem svetom Svoje pravice do ljubezni si ni hotela pustiti kratiti. Helma Je sklonila glavo ter odšla hitro ven, ne da bi se še enkrat <«rla proti Felisku Ce bi to storila, bi ji gotovo zasula noga. Feliks je obsedel nepremično in bled na mestu ter zrl za izginjajoči postavo kot človek, ki je določil smrtni udarec glede vseh svojih rad in upanj Obnašanje Heime mu je dopuščalo le eno pojasnilo. Ona " morala razumeti kaj jo namerava vprašati, in temu vprašanju sc je izognila na spreten in dipiomatičen način. Kako tenkočutno mu Je dala razumeti, da mora opustiti vsa upa-* n ja! Ni ga hotela ponižati in radi tega Je pobegnila pred njegovo snubitvijo. Niiedo ne mara pohabljenca! Trpkost se je pričela dvigati v nJem in velika raz.carajiost se ga je lotevala Kot strup se je zazrla ta misel v njegovo glavo, da ga je le pohabljena noga izključevala od vseh veselj življenja. Mogoče bi vseeno lahko ljubU. če bi imei tako zdrave ude kot njegovi bratje. liti! ni slutil, kakšni občutki so navdajali Helmo. Kako bi mogel ve-Ceti kaj takega' On ni namreč vedel, kaj Je premotilo ravnotežje njene duše Eno stvar pa Je vedel zelo natančno. On ne bo nikdar več naše i poguma, da Ji prizna svojo ljubeaesn ter Jo prosi za roko. Njeno obna-ianje Je lahki smatral za jasen dokaz, da ne mara ničesar stičnega Helma je sedela v »roji sobi ter zrla v temno noč. Težko so počivali dogodki zadnjega dne na njeni duši ter dušili vsak občutek sreče, ki se Je hotel dvigniti iz nje. Ona ni napačno razumela Feliksa Althoffa. Povsem jasno je občutila. — tebe ljubi ta človek! Danes pa se ni zdela vredna same se t*, da bi poslutala to priznanje. Najprej mera zapustiti hišo, v kateri se Je pregrežJLa ali vsaj pomagala drugim grešiti. pa Jo Je otatSntla grozna misel! g odžel ter ga ne bo videla nikdar več Na to ni po- i | pa JUGOSLAVIJO Obiščite staro domovino in se pridružite velikemu izletu, ki ga priredi s.\.l\J. VRŠI SE IZ NEW V OR K A PREKO C1IEEBOURGA NA TRE1I VELIKIH CUNARDOVIH EKSPRESNIU AQUITANIA 28. maja PARNI KOV MAURETANIA 28. junija AQUITANIA 6. julija Oglejte si medpotoma Paris. Izletnike bodo spremljali izkušeni potniški spremljevalci, ki bodo skrbeli za njihovo prtljago, potne liste itd., ter skrbeti, da bo na parniku dovolj zabave. Dobre, čiste kabine, isborna hrana in uljudna postrežba. Za ltadaljna navodila vprašajte pri: SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET. NEW YORK CITY CUNARD LINE 25 BROADWAY. NEW YORK mislila. Pritisnila je roko na srce. Nato pa se je nasmehnila zopet — j Lot v sanjah. Ce jo je ljubil, kot ona njega, bo še našel pot k njej. Ta' misel jo je navdala s sam^zaupanjem Ni namreč vededa, da smatra Feliks njeno obnašanje kot odklo- j njevani odgovor Kljub temu pa se je mešalo vendar nekaj nemira in nezavesti, čim dalje je sedela ter razmišljala. . Naslednjegar jutra, ko se je konzul poslovil od svoje žene posebno t i dane volje, je poklicala Vera Helmo k stbi. Mlada deklica je izgledala bleda ter prepadena. Vera pa je obdržala svoje prosto in dostojanstveno stališče. Ko sta si obe ženski stali nasproti, je bolj izgledalo, kot la je Hlema grešnica, a Vera njena sodnica. — Jaz moram govoriti z vami, Helma. Prosim, sedite! Ni treba da bi fteje obravnavali o stvari, — je rekla konzulica mirno m odločno. Obe sta sedli. Nastal je majhen odmor. Konečno pa je rekla Vera ter pri tem le lahno zardela: — Vi ste bila včeraj priča prizora, ki ni bil namenjen za vaše oči. Helma je povesila glavo. — Naknadno vas moram presiti odpuščanja, ker sem prehitro stopila v sobo. Videla sem konzula prihajati skozi vrt — ter si pri tem mislila.... I»'!<]. ('h»t l»«njr b Am«»ri>«ii hiturnli, Irat 24. marca: Statendasn. liou!"«r.e mr Mer. Rot 1 w d.i m 25. marca: Leviathan, Ch«rbuurc 26 marca: ilamtiurg, Clierb«uf( Hamburg 27. marca' Uerlin. lluiili'giie a^ir Mrr. IU#m*i 28. marca: He de Frame. Havre tilvirpir, t'h*rt»nirt W*»f*ralanil, Cherl«itirg, A»itw*r-iv n Kuriipa, Ctieibumg. lifrnirn (Prvi* r»ov> Aiigtmtu*. Napr>ll, (>r,ov» Pred tremi leti in pol jc neka renske v Chateletu pri Dijonu vrgla ' v reko Saono kunca ki je prej po- ' iinil. predn j je prišel pod nož ter je zato romal v reko mesto v po-lev. To dohodek sam na sebi ni ! jmcm':e vreden, vendar je postai zarodek silne afere. Čuvarji zakonitega reda v Franciji so namreč takisto temeljiti hi neizprusni. kakor njih tovariši v drugih državah. Tako jc ostrogledi stražar na mostu videl prevratno dejanje nesrečne ženske in jo ovadil oblasti. Stvar je prišla pred rečni urad in '-a jc staknil nekje star zaprašen paragraf, ki pravi, da pcxlobni predmeti kakor je nesrečni dolgo-"ušec lahko ogroze varnost rečne plovbe, kar je po zakonu iz leta 1727 strogo kaznivo. Ker pa kunca niso utegnili ujeti, ko so stikali za paragrafom, ki bi se naj zrušil z vso svjjo zakonito težo na nesrečno žensko, je ta plaval mirno po roki navzdol preko raznih depart-mentov ter tako afero razširil skoro na pol Francije. Izkazalo se je ! pri tem, da zadeva ne spada, več sa- ! mo v kompetoenco rečnega urada \ j Dijonu, marveč zanjo edino pri- j stojen meddepartmentski svet. Po zrelem preudarku pa je ta svet od- i lovil, da ta kriminalna stvar ne i .•-pada v njegovo p odsotnost in od - ( stopil akt. ki je medtem narast-c 1 na cclo goro pisanega papirja, ministrstvu za javna dela. Kunec, ki so ga bile medtem že davno pojedle ribe. da ni ostalo niti sledu za njim, je napravil v ministrstvu pravi preplah in modri možje so si belili glave, kako bi razmotali zadevo Kakor je stvar na videz enostavna. vendar niso mogli odkriti sličnega- precedenčnega primera, da bi uradovali po njem. Za to so — zopet po zrelem preudarku — odstopih stvar višji instanci, ki jc eino državni svet. To pa je po nekoliko tednih mukotrpnega ugibanja vrnil vse spise prvi instanci z naročilom, naj se postopa po zakonu iz leta 1727. Tako čaka predmet zopet na zasedanje medde-partmentske konference in lahko se nadejamo, da bomo morda le izvedeli, kako so modri upravniki rešili afere poginulega kunca. Ženska. ki je zadala toliko dela francoski upravi, se je med tem preselila iz Cha teleta in v svoji modrosti ni obvestila oblasti, kje biva sedaj. POZOR, ROJAKI Is naslova na lista, katerega prejemate, M razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj. da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. K ONI PREKO OCEANA ! Natkrain najb*4j ugogn« pat aa \ sctovin«* na tgromnlh varnlkih: PARIS 21. mar.; II. apr.; 5. P. M l 1LE DE FRANCE 28. mar.: 18. ap. (5 P. M.) »7 P. M. > Najfcrajfta pot po tetastiicl. V«aJkA< j« * poaabni ktblol s fumt aaodaral ml udobnoatl — Pijača In alnvna rrtaeoika kuhinja. Isra-lno alzka can* V i-r*4aj ta k ataragakolt oooblalCanag* ag.ala ali FRENCH LINE 1» (TATE ITRKKt NIW VO*K. N. Y. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CALIFORNIA Font ana,' A. Hochevar San Francisco. Jacob Laushlo COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Oenn, Frank J&nesh, A. Baltic. Salida, Louis Costello. Walsenburg. *L J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banlcb ILLINOIS Aurora. J. Verbicn Chicago, Joseph Bllab. J. Betčlč, Mrs. F. Laurich. Andrew Splllar. Cicero. J. Fabian. Joliet. A. Anzelc, Mary Bambieh, J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle. J. Speilch. Ma&coutah, Frank Augustlo North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkoviek In Jože Zelene. KANSAS / Girard, Agnes MočnlK. Kansas Citj, Frank 2agar. MARYLAND Steyer. J. C erne. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet. M. F. Koba Detroitr Frank Stuiar, Anr. Ja-nezich. MINNESOTA Chlsholmn, Prank Oouie. A. Pa-nlan, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Bekula. Eveleth, Louis Gout«. Gilbert. Louis Vessel Hlbblng. John Povie Virginia. Frai>k HrvaUch. Sheboygan. Johr Zorman. West A11 Is. Frank Skok. MISSOURI Bt. Louis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. AC. Panlan Washoe, L, Champa. NEBRASKA Omaha, P. Bradarlck. NEW YORK Gowanda, Kad Little Falls, mak OHIO Baiberton. Jonn Balant. Joe Hltl Cleveland Anton Sobek. Cha». larlinger, Louis Rudman. Anton Slmcich. Math Slapnik. Euclid. F. Bajt Girard. AnLon Nanode. Lorain. l»uis Balant In J Kun4» Niles. Pi an k Koguvftek Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown. Anton Kikelj JREOON Oregon City. J. Kobiar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank JakAe. Bessemer. Louis Hribar. Braddock. J. A. Oerm. Broughton. Anton Ipavec. Claridge, A Yerina Conemaugh. J. Brezovec. V. Bo vaniek. Crafton. Fr. Machek. Export. O. Pr»vič, Louis Jupan-člč, A. SkerlJ. Farrell. Jerry Oaorn. Forest City. Matb. Kamin. Oreensburg. Frank Novak. Homer City In okolico, Frank Fo-renchack Irwin. Mike Paushek. Johnstown, John Polanc. Martin Korushets Krayn, Ant. TauielJ. Luzerne. Frank Balloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvtek. Midway, John 2ust. Moon Run, Fr. Podmiliek. Pittsburgh. Z. Jakshe. Vine. Ari m U. Jakobich. J. Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading. J. Pexd'rc. Steelton. A. Hrea. Unity 8ta. in okolico, J. SkerlJ Fr. 6chi frer. West Newton, Joseph Jovan Wlllock, J. Pe tern el. UTAH Helper. Fr. Kreba WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Bvet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph IlaLnik i Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelem WYOMINO Rock Springs. Louis laucper. Diamondville. F. Lumbert. >1 marca: M if»n» tonka t*H*rbr»irg CS» * »land. Ch*rb«nirg. H»mhmt i.r f* Waahington, t'b^i t......g. B' »mrti ViiUndam, BuulnflM Pur M^r. R-«l-Urdam 2. aprila : H*r«»Mgrfi Ia <"h^rb«»>irg A :b.11 FU)!|». 4?h^rbourg llaniltiTg l"rrsident lluu^vail, ChriLvuig. f>' m ni 3. apnla: |irt'Mlfurg KurlMuhr. Brnilaa, Br»ni»n N>w Amatardain. Kur M»r. liulU rtlniii 5. MlnarlualKl«, |!«,Ml»,giir aur Mrr, Con ta lilattt atiuti", Ow>»v» S. aprila: UoJUrf .\ulK»li. (lllUVi 9 aprila: klaur^tanta, tiirr b"ul * Anin i, m, Cli#rb«>aig. I>r» m*o V uU - lila. Trat 11. aprtij: 1'Miia. Iljvra lii-mrri«'. Clifr1»u«rn IVDIllunil Cbrrlx-uiR Ailt»rrp»ii Llretn«ii, Cherouurg, Llfcni»i: 12. aprila: Miuii^w.itfka. Ctifrlouif St. Cliarbourir. ifatuburg l.rsialliau, Cherbourg 14. aprila: ItcIiiiiK« ClurUuurg, fltunbiirg 16 aprila: Aqutmnta, Cherbourg ITrvidiut llarutiig, Cbr« bourg, Ura-men 17. aprila: SiuttKjrt, Ch«ibuurg. l!r«m(n 18. aprila: l'e iii> Fivutr, llnvi« olymtilc. Clifiboum i_ii>li in], Cherbourg. Antwrrw'ti 19. aprira: Mi|«ra>ikif. ChrrUmru. Hamburg Cor.t»> drauti«, Napol!. Ctnuxj* 23. aprila: ll«>reiigaria. ClH rbt»urg tlatntiurg. Chert^>urg. Hamburg (Mjrfit VVaahlngtou. Cht-rbouig. I -i iii 24. aprila: i;-rtm, aur M*r. liivm-u 21 aprila: M„j« lic. Cli*rli»U!g Kuri'p-». Chrrbourff. Hrnn.ri Statendiiin, Uuulogu« aur Mrr. Rut-t«-i il.«in \Y>stf-riilaiiil. Ch^rLour*. ,\iit»etp'-U 26 aprila^ M juri-1- uka, Clicrbourg ^aliiruia. Trat iO ap.-iia: M.iuirtania. Cbetbuurg Albert »urllu. r-hprb-.urR. Hamburg ITtsIdeut Uooa«velt. Cherbourg Lfemcu ™ Kaka ^e potu« je v stari kraj id nazaj v Ameriko. Vsak sastopnlk tsda potrdilo v» svoto, katero Je prejel. Zastopoik« rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $0.; za pol leta $3-za i tiri mesece $2.; sa četrt let« »130. New York City Je $7. celo leto Naročnina aa Evropo Je $7. aa celo lato. Kdoi |s nimwjn psto'atf « %tarf kraj, 1« pelrabne. 4a J« pe-% učen • potnih listih, prtljad t« drugih stvareh. V sled nato 4«igo-letne tskssnj« Vam ml samorema rlatl najboljša pojasnila le pri po-ročamo itdni is prveirslns fcrae-pamlke. T odi nedriavljanl umartjo potovati v stari knJ aa eHsk, toda preskrbeti si morajo dovoljenj« aa povrnitev (Return Permit) (m Washington«, ki ]e veljaven sa sne Iste. Bres permita Ja sedaj nesnago*« priti nasa} tadl v teka «. assseeev tn IsU so ae pošiljajo ve« v stari kraj, ampak ga mera vsak prosile« osebno dvignit! pred edpetevaajem v stari kraj. Preiaja ta permit se mora vložiti najmanj« «den mes«« pred nameravanim od potovanjem m oni, ki potajejo preko New Torka, J« najbolj«, da v pretaji esnatije, naj se Jim peilj« na Bargs Offle«, New York, N. KAKO DOBITI BVOJCB U •TAKEGA KKAJA Glasom nove ameriftk« priscljonl-Ike postav«, ki J« stopUa v veljave « prvim JaUJam, snaia jagoslevao-ska kvota «45 priseljenoov l«ta«. a kvetal vise JI ss tsdajaj« same ealrn prosilcem, ki Imajo prodneet v kve-U Is ti no: Stari*« amariiklh državljanov, mešje ameriških državljank, ki so sc po l. juJJa liCK leta pere-čili, ien« In nepere£enl etreel tepe« It. leta poljedelcev, TI se spraričoa) de prve pelevles kvot*. Do dmce polovice pa ee epravtžeal less in neporočeni otroci taped 1L leta onih aedržavljanev, ki se MU »e-•Uvn« prlpafttea! v ne bivanja SAKSER STATE BANK U COKTLAMDT fTUR