•'oltnifK) oločoiH) v aotovtnl Leto XXI., št. 28 jpravnistvo .luoiiano Snatiie«k - leietor i»ev 31 Ll 3123 3)24 II25 3126 nseiatm sddeiek ljubMano Seien-ourgovo o« — «ei 349/ m SiHt ■•odružnico Maribor Graiski trp it t leietor št <455 'odružnico Celie Kocenovo ulico i leietor it »91, o krivici ozn^čuieio za »liberalnega«. Zgodovina s? ponavlia: ko smo pred desetletji z??e1j na slovenskem Štajerskem z no-v;m političnim nokretom, tudi ni bil naš namen, se boriti proti kleriValiz-mu. pa so nas neprestani napadi s te s+mni prisilili na reakcijo. Prav tako se bo godilo tudi n^šim nov'm politični apostolom, bodisi te ali one frak-c;ie in zato ie niihova predpostavka da iim ne bo treba tratiti sil v »borbi med liberalizmom in klerikalizmom«, preprosta samoprevara. ki io bo živlie-nie samo postavilo na laž. Mi smo bili vsai toliko realni da se zaradi napadov v takratnem klerikalnem časopisju nismo pritoževali, ampak smo smatrali za samo po sebi umevno takšno reakcijo dotedanjih politični gosoo-dariev proti nam. Naši novi \>oli lični akterji pa smatrajo menda, da jim mora kar ves slovencki narod brez odpora slediti na poti, kateri doslej Se niti niso postavili jasno in enotno določenega cilja. Balkanska zveza podaljšana za 7 let Zvezna pogodba bi potekla prihodnje leto, podališana pa ie do 1.1943 -Drugi dan beograjske konference — Razveseljive ugotovitve Beograd, 3. febr. b * Drugi delovni dan balkamike konference je potekel v nadaljevanju izči-pne proučitve mednarodnega položaja z vidika posebnih balkanskih nte-resov. Obema včerajšnjima razgovoroma sta tudi danes sledila dva nadaljnja razgovora, prvi dopoldne, ki je trajal dobri dve uri, a drugi proti večeru. Pri svojih današnjih razgovorih so zunanji ministri obravnavali zlasti politična vprašanja, ki se tičejo Balk?n*ke zvetce neposredno. Kfk°r včeraj pri pregledu obče situaeije, so tudi danes mogli ugotoviti popolno skladnost pogledov. Zato lahko z gotovostjo trdim0, da je izključena sleherna možnost kakršnihkoli nesporazumov v nadaljnjem poteku konference, ki bo zaključila svoje delo jutri ob 18., ko bo izdano uradno ssporočilo za javnost. Vztrajanje članic Bilkanske weze pri osnovnih linijah skupne polit:ke, dosedanje politike miru kot temelja Balkanske zveze in politike nevtralnost' kot naib">lj odgovarjajoče interesom balkanskih držav v sedanji evropski vojni, se najtepše zrcali iz dejstva, da niso članice Balkanske zveze na svojem letošnjem sestanku stalnega »veta v Beogradu našle nobenega razloga, da bi pakta. Balkanske zveze ne podaljšalo avtomatično ra nadaljnjih 7 let v smislu prečpisov o njegovem trajanju. Pakt je bil namreč podipisan leta 1934. za dve leti s pripombo, da se avtomatično podaljša za nadaljnjih 5 let ako ga nobena stranka ne bi odpovedala ob izteku roka, nato pa spet za dobo njegovega dotedanjega trajanja, torej skupno za 7 let, če ne b bil ob izteku drugega roka odpovedan Ker bi pakt potekel 9. februarja 1941, a ga nobena stranka letos ne želi odpovedati, so »e že sedaj sporazumeli, da ga pocaljšcjo za nadaljnjih 7 let, torej do 9. februarja 1948. Večje zunanje manifestacije o »kupni volji za nadaljevanje dosedanjega sodelovanja štirih balkanskih držav kot morebitnega zarodka širše balkanske vzajemnosti gotovo ne bi bili mogli pričakovati. Dva sofcotna razgovora Zunanja slika drugega dneva beograjske konference Beograd, febr. p. Sncčnji banket, ki je bil prirejen v rumuuskein poslaništvu v čast zunanjim ministrom Balkanske zveze, je potekel v najboljšem razpoloženju. Sledil mu je svečan sprejem na katerem je bilo poleg domačih tudi veliko število tujih novinarjev. Ministri držav Balkanske zveze so se z njimi pogovarjali in so ostali v družbi globoko v noč Danes dopoldne ob 11. sc se zunanji mi nistri znova sestali in konferenca je tra jala vse do 13. ure. Nate so se zbrali v turškem poslaništvu, kjer jim je poslanik priredil svečan obed. LTde'ežili so se ga tudi ministrski predsednk Cvetkovič ru munski veleposlanik dr. Cadere. naš posla nik v Bukarešti Dučič. poslanik v Ankari dr Šumenkovič, grški poslanik v Beogra du Bibiča Rosseti, naš poslanik v Atenih Vukčevič in prvi pomočnik zunanjega ministra Miloje Smiljanič. Zasedanje Balkanske zveze se je danes popoldne ob 18. spet nadaljevalo in je seja trajala vse do 20. ure Ob 21 uri je zu nanji minister dr. Cincar Markovič prire dil v čast svojim tovanšem svečan banket v Oficirskem domu. Na banketu sta dose dan ji predsednik stalnega sveta Balkanske zveze Gafencu tci sedanji predsednik dr. Cincar Markovič izmenjala prisrčni zdravi-ci, za kateri je vladalo že ves dan v vseh tukajšnjih mednarodnih krogih veliko zanimanje. Banketu je sledil tudi nocoj sija jen sprejem. Saradzoglu v avdienci Beograd. 3. februarja. AA Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je izvolil sprejeti danes ob 4. pop. v Belem dvoru v avdienco Nj eks. turškega zunanjega ministra Sukri Saradzogla. Ogledi novinarjev Beograd, febr p Novinarji, ki so se zbrali v Beogradu ob prilik, zasedanja stalnega sveta Balkanske zveze, so bili danes dopoldne v Balkanskem institutu ter so si ogledali tudi redakcije nekaterih beograjskih listov, in druge zanimivosti v mestu Jugoslovensko novinarsko udruženje jim je priredilo nocoj v paviljonu Cvete Zuzorič na Kalemegdanu večerjo, po kateri so se vsi podali na sprejem v Oficirski dom. Odnošaji do sosedov Nekaj podrobnih informacij o dosedanjem poteku beograjskih razgovorov Beograd, 3. febr. (-bv-) Iz poučenih diplomatskih virov doznavamo o dosedanjih razgovorih v okviru stalnega sveta Balkanske zveze še naslednje podrobnosti: Popolno soglasje se nanaša tako na vzpo-reditev posameznih politik članic Balkanske zveze v medsebojnih odnošajih kakor tudi v pogledu njihove politike do sosednih držav. To sodelovanje ima seveda svoje naravne meje v nacionalnih ali pa v posebnih interesih vsake izmed njih zase. Zato je izključena vsaka možnost, da bi se na sedanjem zasedanju razpravljalo o kakršnihkoli koncesijah, ki bi bile v nasprotju s teritorialno nedotakljivostjo balkanskih držav ali z njihovo neodvisnostjv. Turško posredovanje v SoHji Turški zunanji minister Saradzoglu je svoje tovariše izčrpno informiral o svojih razgovorih z bolgarskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Kjo-seivanovom na poti v Beograd. Tudi danes potrjujejo v obveščenih krogih, da je dr. Kjoselvanov zagotovil turškemu zunanjemu ministru, da Bolgarija ne bo opustila svoje politike miru in nevtralnosti v sedanjem položaju. Na tej osnovi je ne le omogočeno nadaljnje sodelovanje z Bolgarijo temveč so tudi obenem ustvarjeni pogoji za še večjo poglobitev. Vsekakor smemo po sedanjih informacijah zaključiti, da se spravni duh, ki vodi članice Balkanske zveze do njihovih sosedov na tem sektorju, zadovoljivo uveljavlja in da so dani vsi pogoji za nadaljnje konstruktivno delo, ki naj služi zavarovanju miru na Balkanu. Turški zunanji minister Saradzoglu bo imel na povratku v Ankaro novo priliko za neposreden stik z bolgarskimi državniki in ni dvoma, da mu bo po beograjski konferenci njegovo delo olajšano. Odmev beograjske konference v bolgarski javnosti je. sodeč po pisanju sofijskih listov najboljši. Prizadevanja z Madžarsko Manj se je moglo doslej zvedeti o uspe hih pomirjevalnih naporov glede na ma-džarsko-rumunske odnošaje, dasi tudi * madžarskih krogih priznavajo velike zasluge nekaterih držav, posebno Jugoslavije in Italije, da bi se čimprej našla primerna kompromisna rešitev madžarsko rumunskih vprašanj. Z zanesljivostjo lahke trdimo, da bodo vse članice Balkanske zveze nadaljevale svojo pomirjevalno politiko tudi v tem sektorju Evrope. Znabiti je skepsa, ki jo kažejo v madžarskih krogih glede uspeha teh akcij, sredstvo pritiska, da bi se čimprej našla zadovoljiva rešitev, za katero se zavzema, kakor znano, tudi Italija. V madžarskih krogih pa si očitno ne delajo v tem pogledu prevelikih iluzij. Madžarski listi zelo pozorno zasledujejo beograjske razgovore in potebno ^Agla-šajo italijansko mnenje ter navajajo po njem. da želi M:v!žar«ka mirno r»vM.jo mirovnih dogovorov. Ne da bi v Budimpešti izražali kako svoje mnenje, se vendar da iz rispria madžarskih listov dovolj jasno razbrati, da je Madžarska sicer nrinrav-ljena podajati se, da pa mora biti cilj teh pogajanj »ustvaritev novega roda na evropskem jugovzhodu«. Po mnr-nili Madžarske ne more biti osnova za taka po- Ravno takšna samoprevara je nadaljnja predpostavka, da so vse doslej šnje politične stranke hlepele samo po oblasti, po vladi, oni pa — tako izzvenijo te njihove obtožbe — tega ne bodo. Na vsem svetu je tako vedno bilo, je in bo, da je vsaka resna politična slkupina skušala dobiti v roke tudi eksekutivno moč za izvajanie svojega programa. Zakaj v neprestani opoziciji se sicer lahko prepovedujejo najlepši in najidealnejši programski cilji, ki jih pa razen v samopomožnih gospodarskih in kulturnih organizacijah ni mogoče uveljaviti, čt nimaš v rok^h oblasti, legislative in eksekuti-ve. Kako hočeš n. pr. star, nesodoben in morda tudi nesocialen in krivičen davčni režim nadomestiti z novim, pravičnim. socialnim, ako nimaš v rokah ^gislative in eksekutive, t. j. oblasti? Tako vidimo, da predpostavke novih političnih reformatorjev šepajo na vseh koncih in kra.i;h. da so nerealne utvare. ki jih praktično življenje nrei ali slej dene v nič. Tako se bo v dogled-nem času zgodilo tudi njim, ki :im pa niti od daleč nočem očitati zlohotnosti. Samo bi jim svetoval nekoMko premisleka o tem. ali ne bi bilo pametneje, da bi skušali politične reforme do^č5 z uveljavljanjem v starih, vendarle kolikor toliko utrjenih političnih gru-pacijah. nego da si skušajo vsak zase snovati nove politične grupacije. Koncentracija in ne drobljenje bi morala biti parola vsakršnega treznega, realnega pol't'čnega delavca. Naj mi ver-iameio, da bo čez nekaj desetletij vzrasla nova rn^dna. ki bo nj'm •rasla čez glavo in jim prav n'č n^ bo prizanesla z naštevanjem nj-n^vh grehov. To je tok življenja. — V. S gajanja trianonski mir. V Budimpešti domnevajo, da je stališče Bukarešte v teh vprašanjih toliko bolj odločno, kolikor več pomena pripisuje Nemčija v sedanjem položaju neoviranemu razvoju svojih gospodarskih odnošajev z Rumunijo. Zaradi tega se Rumunija v zadnjem času čuti izven neposredne opasnosti, kar ni brez pomena tudi za potek sedanjih beograjskih razgovorov. Stališče Rumunije V rumunskih krogih označujejo vesti o pripravah za avtonomijo bolgarske in madžarske narodne manjšine za netočni, in opozarjajo, da ni za take ukrepe nobenega povoda, ko prizadete manjšine same ne postavljajo nikakih podobnih zahtev odkar uživajo v okviru nove rumunske državne organizacije popolno enakopravnost. Glede odnošajev do svojih sosedov vztraja Rumunija pri svojem dosedaniem stališču, ki ga je v zadnjem času jasno označil kralj Karol II., da namreč o teritorialnih spremembah ne more biti govora. To seveda ne pomeni, da bi se v Rumuniji ne zavedali skupnih balkanskih interesov, ki danes imperativno zahtevajo vzpostavitev čim tesnejšega in iskrenejše-ga sodelovanja z vsemi jugovzhodnimi dr- žavami. Toda sedanji čas po rumunskem mnenju ni primeren, da bi se za potrebno poglobitev odnošajev med sosedi postavljali pogoji, ki bi utegnili sprožiti vojni vrtinec tudi na Balkanu. Izven teh meja pa je ne le v političnem, nego tudi v gospodarskem pogledu zelo široko področje za poglabljanje medsebojnih odnošajev v duhu mirnega sožitja, ki je najboljše jamstvo za očuvanje nevtralnosti v sedanjem konfliktu. Tako se že govori o možnosti poglobitve rumunsko -bolgarskih in rumunsko - madžarskih odnošajev z novimi trgovinskimi dogovori. Verjetno je, da se bodo te možnosti nakazale tudi v zaključnem komunikeju Balkanske zveze, ki nam bo znan jutri popoldne. Stik! z velesilami Po informacijah iz zanesljivega vira se nadalje ne izključuje možnost novih neposrednih diplomatskih stikov med jugovzhodnimi državami med seboj ter njimi in onimi velesilami, ki si prizadevajo, da bi podunavsko-balkanski prostor ostal izven sedanjega konflikta. Diplomatsko aktivnost v tem smislu smemo v bližnjih tednih z gotovostjo pričakovati. »Trenutno ne preti Balkanu nobena nevarnost" Zadovoljiva bilanca prvih dveh konferenčnih dni Beograd, 3. febr. bv. Po soglasnih sodbah zanesljivih in informiranih virov se da bilanca dosedanjega poteka beograjskega zasedanja Balkanske zveze označiti z naslednjimi pomembnimi ugotovitvami: 1. Balkanu ne pret) trenutno nobena nevarnost za porušenje notranjega miru. Nasprotno, prizadevanja za poglobitev med-»alkanskih odnošajev se prav na pobudo članic Balkanske zveze nadaljujejo in stopnjujejo. 2. Trenutno nI tudi nobene zunanje nevarnosti za porušenje miru, za katerega ohranitev se zavzemajo vse države evropskega jugovzhoda. 3. Očitna je volja vseh evropskih velesil z Italijo na čelu. da se navzlic sedanjemu oboroženemu spopadu v Evropi, ki ustvarja dve fronti držav, sedanji požar ne razširi na balkansko-podunavsko področje. 4. SplnSnega priznanja so deležna prizadevanja, da se tudi z balkanske strani stori vse, da se prepreči vmešavanje zunanjih sil na Balkanu in s tem odstrani nevarnost komplikacij na tem področju. Iz teh premis se pojavlja seveda potreba, da se v kratkem izdelajo podrobni predlogi za kompromisno rešitev vseh medbfii"-"^^ vprašanj na osnovi spoštovanja posebnih interesov posameznih držav, njih teritorialne nedotakljivosti in neodvisnosti, vendar s priznavanjem skupnih regionalnih interesov, ne da bi to moralo imeti za posledico tudi formiranje kakih novih blokov. To so po naših informacijah osnove vsestransko priznrnih miroljubnih pri7ide-vanj članic Balkanske zveze, ki se na svojem sedanjem zasedanju v Beogradu trudijo, da z ničemer ne bi motile z velikimi napori ustvarjenega ozračja miru in občega pomirjenja. Balkanski mir bo z beograjsko konferenco Balkanske zveze tako dobil novo okrepitev. Nemško posredovanje med Rumunijo in Rusijo Curih, 3. febr. z. »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Beograda, da so pri današnjih razgovorih na beograjski konferenci Balkanske zveze nastopili razni novi momenti. Z gospodarskimi koncesijami, na katere je pristala Rumunija, so se znatno popravili odnošaji Rumunije do Nemčije. Rumunija je sedaj prepričana, da se bo Nemčija resno zavzela za Rumunijo v Moskvi. Na drugi strani si Rumunija prizadeva. da bi tudi napram zapadnima velesilama in napram Italiji ohranila svobodne roke na gospodarskem področju. Italijani o konferenci Poročila in ugotovitve italijanskih listov Rim, 3 febr o Italijanski dopisnik »Gaz-/.ette del Popolo« poudar;a izreden politični pomen beograjske konference Pred-vsem zaradi tega ker jt to prv- večji diplomatski sestanek po izbruhu sedanje vojne v Evropi Zato je v evropsk politični panorami postal Beograd ob tej priliki središče splošnega zanimanja. V vseh diplomatskih krogih pričakujejo z napetostjo sklepe konference Balkanske zveze. Ni dvoma, da bo politika nevtraIno«ti izšla iz te konference ojačena in da se balkanska solidarnost manifestirala na nedvoumen način. Dopisnik »Piccola« objavlja v poročilu iz Beograda informacijo, po kateri je imel sestanek tur kuga zunanjega ministra Sa-radzcgla in prcdscdn:ka bolgarske vlade dr Kjoseivanova pozitiven rezultat v tem, da se bo B.iigarija prilagodila politiki, ki jo bodo države Ba kanske zveze definirale na beograjski konferenci, čeprav za sedaj šc ne bo pristopila k Ba'kanski zvezi, temveč bo počaka'a da se končno urede njeni odnosi z Rumunijo in Grčijo. Kar se tiče Madžarske, menijo, da bo tudi ona sledila primeru Bo'garijc »Kelazione Internationali« opozarjajo na prizadevanja, ki so bila izvršena pred sestankom Ciana in Csakva v Benetkah ter kasneje za ureditev madžarsko-rumunskih in rumunskc-bolgarskih odnosov. V zvezi s tem se poudarja, da so bila tudi prizadevanja Jugoslavije in Grčije dragocena, ker je bila z njimi dejansko otvorjena pot. po kateri se bodo mogla z miroljubnimi sredstvi urediti vpraTanja, od katerih je odvisno koristno sodelovanje Rumunije. Madžarske in Bolgarije skupno z vsemi ostalimi balkanskimi državami. Londonska mnenja London, 3. febr. z. Po informacijah londonskih krogov razpravljajo na beograjski konferenci Balkanske zveze predvsem o določitvi smernic za nekako kolektivno politiko vseh balkanskih držav. V Londonu se ne bi čudili, če bi prišlo do sklenitve kakega novega pakta. Zatrjevanja, da s4reme balkanske države po nadaljnji konsolidaciji, v londonskih krogih niso docela razumljiva, ker ni znano, v kateri smeri naj bi se izvedla konsolidacija. »Ti- mes« poroča v zvezi s tem na zbMžanje med Bolgarijo in Turčijo in vidi v tem znak, da se balkanske države čim dalje bolj zbližujejo. Turčija je zagotovila Bolgariji, da bo spoštovala njeno nevtralnost in njene meje. To pomeni vsekakor velik korak naprej k okrepitvi politike miru na Balkanu. Zato ne bi bilo nič čudno, če bi prizadevanja turškega zunanjega ministra Saradzogla dovedla do tega, da bi se Balkanska zveza odrekla svojemu eksklu-zivnemu značaju in se pretvorila v sp^šno balkansko zvezo defenzivnega značaja, kar bi Anglija in Francija le pozdravili Belgijske simpatije Bruselj, 3. februarja. AA. Vsi belgijski listi brez izjeme prinašajo poleg poročil svojih dopisnikov iz raznih evropskih prestolnic tudi uvodnike o pomenu in ciljih konference Balkanske zveze v Beogradu. V glavnem poudarjajo, da gre članicam balkanskega sporazuma v prvi vrsti za to, da bi še bolj utrdile svoje medsebojno sodelovanje in da bi na ta način ohranile nevtralno stališče ter pernate h k^čni ustalitvi miru v jugovzhodni Evropi. Jugoslavija je po mnenju listov vodilna nevtralna država in prvorazredni činitelj miru v jugovzhodni Evropi. Knez namestnik Pavle je zelo zaslužen za sedanji mednarodni prestiž in ugled Jugos^vije. Tudi osebnost zunanjega ministra Cinear-Mar-koviča ie predmet posebne pozornosti v tukajšnjem tisku. Ugodni list »Metropole« se bavi v današnjem uvodn;ku s problemi jugovzhodne Evrope in pravi pod z?fflavjem »K^ez name^^k — an^stol miru«: »E^a od osebnosti, ki je največ pomagala, da se je ustvarilo in ohranilo ozračje miru na Ba^anu, je nedvomno k"ez name^ik Pavle« Na+o n^^^hno piše o uspešnih prizadevaniih Nj. Vis. k"e-za nfm^pika za utrditev miru na jugovzhodu Evrope. Rumunski I" s ti Bnk»reš*a. 3 febr. AA. tRador) S:noč-->ii in d-maš-vii rumunski listi p~sv~č->jo "tevilne članke prvemu dnevu ra-^nia -veta Brtkan-ke ke^fe-^ce. V"' -~b"*v,i-'jo T>rr?'"'.i svojih posebnih dopisnikov iz Beograda. Strnjeni jugovzhod Zdravica zunanjega ministra dr. Cjncar-Markovica na sinočni svečani večerji v OHcIrskem , i mu Beograd, 3. februarja. AA. Na svečani večerji v Oficirskem domu je imel nocoj zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič nasleu.-ji govor: »Gospod predsednik, ekscelence, gospe in gospodje! S posebnim zadovoljstvom imam čast pozdiaviti v prestolnici Jugoslavije ugledne zastopnike prijateljskih držav Balkanskega sporazuma, čigar stalni svet je zbran na svoje reduo zasedanje pod predsedstvom mojega dragega tovariša in prijatelja g. Gafenca. Po prijetnem naključju pade sedanje zasedanje ravno na dan šeste obletnice od sklenitve pakta Balkanskega sporazuma, kar nam daje tem več povoda, da si ogledamo dosedanjo črto njegove blagodejne delavnosti, kakor tudi, da ugotovimo našo trdno voljo, da ostanemo zvesti svojemu dragocenemu instrumentu miru in miroljubnega sodelovanja na Balkanu. Zgodovinski pomen letošnjega zasedanja za naše države povečavajo še bolj težke, skoro tragične okolnosti, ki jih danes preživljajo vsi narodi Evrope. Tri velike svetovne države, trije največji evropski narodi, ki so dozdaj določali smeri vseh političnih in kulturnih stremljenj Evrope, so v težkem vojnem spopadu, čigar razvoja še ni mogoče videti vnaprej. Ravno z ozirom na te okolnosti pa se nalaga državam Balkanskega sporazuma dolžnost, da podvoje svojo opreznost in da pokažejo največjo modrost, da bi bile balkanski zemlji prihranjene vojne izkušnje, na katerih so vsi balkanski narodi mnogo trpeli v preteklosti in od katerih ničesar dobrega ne morejo pričakovati v sedanjosti. že pri samem izbruhu današnjega spopada so vlade držav Balkanske zveze odkrito izrazile željo, da bi ostale nevtralne pod enim samim pogojem: da ne bi prišli v nevarnost z razvojem dogodkov njihova nedotakljivost in njihova neodvisnost. Mi smo danes srečni, da moremo ugotoviti, da so naši miroljubni napori rodili dozdaj dobre uspehe. Z enakim optimizmom gledamo v bodočnost. Balkan z nobene strani ni ogrožen. Korektno in lojalno zadržanje balkanskih narodov je bilo pravilno ocenjeno in od vseh spoštovano. S posebnim zadovoljstvom moram pripomniti, da je zadržanje dveh balkansko-podunavskih držav, ki sta izven Balkanskega pakta — Bolgarije in Madžarske — bilo tudi v skladu z miroljubno politiko držav, članic Balkanskega sporazuma. To opravičuje iskreno upanje, da bo čut resnične solidarnosti končno odprl trajne pogoje za srečno bodočnost vsem narodom Balkana in Podonavja. Prav tako zasluži naše popolno priznanje dragocen prispevek, ki ga je Italija dala za ohranitev miru v jugovzhodni Evropi s svojim modrim stališčem nevojskujo-če se stranke, ki ga je zavzela od začetka vojne. Današnje zasedanje stalnega sveta ima za nalogo, da potrdj trden sklep držav Balkanskega sporazuma, da v najtesnejšem medsebojnem stiku in sodelovanju nadaljujejo dosedanjo politiko miru in pomir-ljivosti. V zvezi s tem bi bilo želeti, da bi tudi gospodarsko sodelovanje med balkanskimi državami prišlo do učinkovitega izraza, da bi na ta način ne samo lažje prebrodili težave današnjega časa, temveč da bi tudi v bodočnosti to tesno sodelovanje moglo služiti ustvaritvi čedalje večjega blagostanja naših držav. Politika, ki so jo vodile države Balkan skega sporazuma, je že vzdržala težave kritične dobe v današnjem spopadu. Samo s takšno politiko bomo mogli še dalje odstraniti vojno od Balkana. Na ta način balkanski narodi, prispevajoč lokaliziranju vojne, delajo istočasno tudi za čim hitrej šo vzpostavitev miru v Evropi in olajšanje vse one plemenite iniciative, ki prihaja od najavtoritativnejših osebnosti sveta, da bi se človeštvo obvarovalo pred nepopravljivo katastrofo. S takšnimi čustvi in upanji dvigam čašo na zdravje Nj. Vel. rumunskega kralja, na zdravje Nj. Vel. grškega kralja Jurija II., Nj. ekscelence predsednika turške republike Ismet Inenija in pijem za napredek plemenitega rumunskega, grškega in turškega naroda, za vašo osebno srečo, ekscelence in dragi prijatelji, kakor tudi za srečo ljubeznive gospe Saradzoglu. Gafencov odgovor Nato je spregovoril rumunski zunanji minister Gafencu. V uvodu se je v imenu zunanjih ministrov zavezniških držav zahvalil za prisrčni sprejem in mnoge izraze simpatij, ki so jih bili deležni v Beogradu. Poudaril je popolno prijateljstvo in zaupanje, ki vlada med vsemi štirimi državami Balkanske zveze in ki daje njihovi zvezi tako visok pomen. Vse so odločene braniti svojo svobodo in neodvisnost svojega nacionalnega ozemlja. V svojih miroljubnih stremljenjih so odločene, da ne dopuste nobenega napada. Veliko ozemlje balkanskih držav od Jadranskega do Črnega morja in do Karpatov je složno v tej politiki. Nevtralnost balkanskih držav je v splošnem interesu in pričakujejo balkanske države, da bo enako lojalno re-spektirana od drugih, kakor se je držijo one. Balkanske države niso desinteresirane na svetovnih dogodkih, ki tako žalostno ogrožajo civilizacijo Evrope. Gafencu je izrazil upanje, da bo kmalu napočil dan, ko bodo v Evropi zavladali mir, red in sloga. V toplih besedah se je tudi spomnil Bolgarije in Madžarske in poudaril voljo držav Balkanske zveze za zbližanje z vsemi sosedi. Na koncu je napil na zdravje kralja Petra II. in vseh poglavarjev držav Balkanske zveze. Zanimiva paolra ssžfea o bolgarski zunanji politiki Pariz, 3. febr. j. (Havas). V mednarodnih po!itičn'h krogih opozarjajo v zvezi s konferenco Balkanske zveze v Beogradu na vse bo'j vidno zbliževanje med Bolgarijo in Turčijo, ki je po njihovi sodbi izrednega pomena za 'ohranitev ravnotežja na Balkanu. Isti opazovalci trdijo, da gre zasluga za bo'raj obnovila v skoro nezmanjšanem obsegu. Sovjetske čete so izvedle več močnih nr.padov s pomočjo oklopnih sani in tankov, napade pehote pa je podpiralo približno 200 bombnikov in lovskih letal. Vojaški opazovalci pravijo, da so sovjetska letala, ki se jih poslužujejo v tej ofenzivi, na poseben način opremljena. V prvi vrsti nosijo povečano število strojnic in letalskih topov ter znatno večje število bomb. kakor letala, namenjena za napade finskih mest in strateško važnih točk v središču države. Močnejša oborožitev teh ofenzivnih letal gre na račun manjšega akcijskega radija, kar pa ni važno, ker so oporišča teh ofenzivnih letal neposredno za sovjetsko bojno črto. Tudi pri včerajšnji ofenzivi so sovjetske čete Fincem zelo otežkočile obrambo s tem, da so zavile napadajoče oklopne sani in tanke v oblake umetne megle. Skrite za zastorom umetne megle so poskušali priti sovjetske čete s svojimi motornimi oklop-nimi sanmi tudi do finskih obalnih baterij v Koivisto, vendar pa je bil napad pravočasno odkrit, ter z močnim topovskim ognjem odbit. Razen pri ofenzivi na Mannerheimovo čilo je bilo včeraj sovjetsko letalstvo zelo aktivno tudi pri bombnih napadih na razna finska mesta, zlasti na jugovzhodu. V celoti so sovjetska letala bombardirala 29 flnsldh mest in vasi. Najhuje sta bili prizadeti mesti Bjorneborg in Raumo. Pri teh nanadih je bilo po dosedanjih podatkih kaki 20 civilistov ubitih in večje število ranjenih. Včeraj so se sovjetske čete tudi prvikrat v sedanji vojni poslužile čet, ki se spuščajo za fronto s padali iz letal. Te čete so izvrstno opremljene in so njih glavno orožje lahko prenosne strojnice. Ti vojaki so oblečeni v finske vojaške uniforme in je njih poglavitna naloga uničevati v zaledju finske industrijske naprave in železnice ter električne in komunikacijske napeljave. Doslej še ni znano, koliko teh vojakov so spustili v finskem zaledju. Finska letalska obramba je včeraj sestre- lila najmanj 12 sovjetskih letal, verjetno pa je, da jih je bilo celo 19. Finsko vojno poročilo Helsinki, 3. febr. s. (Reuter). Današnje finsko vojno poročilo pravi, da so se včeraj sovjetski napadi pri Summi ponovili, vendar sa bili zopet odbiti. Finci so severovzhodno od Ladoškega jezera zavzeli več sovjetskih postojank. Pri letalskih napadih na finska mesta je sodelovalo včeraj okoli 400 sovjetskih bombnikov. Po dosedanjih podatkih je bilo 20 civilistov ubitih, 30 pa ranjenih. Moskovski komunike Moskva, 3. febr. br. Štab leningrajskega vojnega okrožja je snoči objavil naslednje vojno poročilo: V teku 2. februarja se na fronti ni pripetilo nič posebnega. Naše letalstvo je uspešno bombardiralo vojaške objekte sovražnika. Pri letalskih spopadih je bilo 11 sovražnih letal sestreljenih, od sovjetskih pa se eno ni vrnilo na svoje oporišče. Finski ranjenci v švedskih bolnicah Stockholm, 3. febr. s. (Reuter). V švedskih bolnišnicah bodo odslej sprejemali ranjene finske vojake s fronte. Za finsko vojsko bo to velika pomoč, zlasti, ker sovjetska letala stalno brezobzirno napadajo finske vojaške bolnišnice. Turški proračun An Kara, 3 fe-L.r s (Reuter.) Turški finančni minister je objavil podatke o novem turškem proračunu, ki predstavlja po vrednosti 54 milijonov angleških funtov. 19 milijonov funtov je določenih za narodno-obrambne svrhe. Seyss Inquart o obnovi Poljske Bem, 3. febr. j. (Havas). V svojem govoru, ki ga je imel nemški minister Seyss Inquart pred dopisniki tujih listov v Berlinu, je med drugim izjavil, da se bo Nemčija za restavracijo po vojni opustošene Poljske poslužila v prvi vrsti gmotnih virov. ki jih bo zasegla na samem poljskem ozemlju. Nemški minister je dejal na koncu svojega govora, da je pač naravno, če mora tudi poljski narod po svojih močeh prispevati za obnovo dežele ter na ta način indirektno pomagati Nemčiji, da dobi sedanjo vojno, ki je bila Nemčiji vsiljena. Fs svetovanja radikalov Zagreb, 3. febr. p. Prvaki radikalne stranke Krsta MJetič, dr. Kostič :n Miloš Bobič, ki se od včeraj m.ude v Nišu. kjer so že včeraj bili pri Aci Stanojeviču, so danes razgovore z njim nadaljevali. Kakor kaže, bodo razgovori jutri zaključeni. Vrhovni inšpektor pravosodnega ministrstva Beograd, 3. febr. p. Za vrhovnega inšpektorja pravosodrega ministrstva je bil imenovan Jovan Sm ljanič, tajnik kasači jskega sodišča v Beogradu, ki bo hkratu prevzel tudi posle občega oddelka ministrstva. Soja vodstva rezervn!h oficirjev Beograd, 3. febr. p. V Beogradu je bila danes seja osrednjega odbora udruženja rezervnih oficirjev. Rezervni oficirji irav-ske banovine so bili na tej seji zastopani po dr. Vrhuncu in inž. Bevcu iz Ljubljane ter dr. Šalamunu iz Ptuja. Današnja seja je bila, kakor naglašajo, velikega pomena. Ljubljanski delegati so med drugim predlagali, da bi bil prihodnji kongres udruženja meseca maja v Ljubljani. Jutri bo otvorjen reprezentativni del bojevniškega doma v Beogradu. Tej svečanosti bodo prisostvovali člani vlade in ob tej p ril ki bo ;mel govor tudi vojni minister general Ne-lič. Oblikovanja Bc«grad, 3. febr. p. Odlikovani so bil : Z redom Jug. krone 3. stopnje upokojeni šumarski inženjer Anton šivic, z Jug. krono IV. stopnje upokojem višji šumarsk svetnik Janko Ur bas, z redom sv. Save V. stopnje upokojeni šumarski svetnik inž Emil Pupis v Slovenjem Gradcu ter upokojeni poašumar Rafael Burini v Litiji. Drzen roparski napad v Beogradu Be°grad, 3. febr. p. Danes opoldne je bil v Beogradu izvršen roparski napad, katerega ž:tev je postala Slovenka Franja Resnik. Resnikova je bila uslužbenka v čistilnici »čistoča«. Ko je po opoldanskem odmoru otiprla poslovalnico, sta vs^opla dva neznanca, ki sta zahtevala perilo. Ko se je Resnikova obrnila k policam, da bi poiskala zahtevano perilo, je eden izmed obeh neznancev skočil čez mizo n jo z nekim topim predmetom udaril po glavi, tako da ji je razbil lobanjo. Neznanca sta nato očnesla iz lokala nekaj denarja in blaga. Resnkavo so prepeljali v bolnšni-co, njeno stanje pa je zelo resno. eskva o lalkann Glavno sovjetsko glasila o beograjski konferenci Moskva, 3. febr. br. Današnja »Pravda« jo objav la uvodnik o balkanski konferenci. V njem zavzema svoje čisto posebno stališče, diktirano po sovjetski polit;ki proti Veliki Britaniji in Franciji ter deloma tudi proti Italiji. Opaziti pa je, da se list v smislu najnovejše sovjetske politike tokrat ne zaganja več to! ko proti Italiji, čeprav ji pripada ena izmed glavnih vlog v Podunavju in na Balkanu in ta vloga ni prav nič v skladu s sovjetskimi željami. Pojasnila, da Velika Brtamija in Francija s toliko pozornostjo sledita beograjski konferenci, po mnenju »Pravde« ni iskati v dnevnem redu konference, marveč v tem, da so »balkanske države postale prizorišče najhujše diplomatske igre imperialističnih držav«. List meni, da hočeta Velika Britanija in Francija Balkan če že ne spremeniti v novo bojišče proti Nemčiji, pa vsaj tudi s te strani Nemčijo gospodarsko izolirati. Negačija spričo tega pač ne more ostati mirna, ker je jugovzhodna Evropa z gospodarskega vidika zanjo ogromnega pomena. Velika Britanija je lani na vse načine skušala ojačiti svoje pozicije pri državah Balkanske zveze in zgolj z tega nagiba je prišlo do pakta s Turčijo ter do garancij za Grčijo in Rumunijo. Kljub temu zapadnima velesilama ni uspelo, da bi Nemčijo gospodarsko izolirali. Trgovinski odnošaji Nemčije z Jugoslavijo in Rumunijo se normalno razvijajo. Prav pred kratkim je bil sklenjen nov trgov nski sporazum tudi s Turčijo, z Madžarsko pa so odnošaji že od nekdaj zelo tesni. Madžarska in Bolgarija ne sodelujeta na beograjski konferenci. Kakor so članice Balkanske zveze interesirane na ohranitvi teritorialnega statusa quo, sta ti dve na njem v najmanj toliki meri nelntereslrani. Malo je spričo tega verjetno, da bi konferenca prinesla kake nove rezultate. Iz državne službe Beograd, 3. febr. p. Premeščen je bil p.istav Jože šlanter iz Skop" a k polic'j-ski upravi v LjufcJjan , up Jon je bil teiin-k Bi-nc t abenc pri z^lezniiki direkciji v Ljubljani PUHLMANN ov ČAJ UBLAŽIT JE KAŠELJ! Dobiva se v vseh lekarnah. — Originalni I zavitek od 125 g. Dm 37.—. Ogl. reg. br. 1503/1936 Leta^M mš Anglijo Včeraj so Angleži sestrelili tri nemška letala, ki so skušala napasti ladje ob angleški cbali London, 3. febr. a (Reuter) Nemški bombniki so danes ponovil napade na ladje ob vzhodni angleški obali. Angleška lovska letala so bila pripravljena na napade in so v več uspešnih spopadih sestrelila dve nemški letali, tretje pa tako težko poškodovala, da je najbrže na povratku tudi padlo v morje. O dopoldanskih napadih je izdalo opoldne letalsko ministrstvo komunike, ki javlja o teh uspehih. Najprej je bilo opaženo nemško bombno letalo tipa Heinckel ob ustju reke Tyne, ko je hotelo napasti neko ladjo. Angleška letala so se dvignila in sovražno letalo nad morjem sestrelila. Neka ladja je odšla na pomoč, da po možnosti reši posadko. Nato je sledil letalski spopad nad nekim oboroženim mestom v Yorkshireu. Nemški bombnik, zopet Heinckel, je napadel neko ribiško ladjo v bližini mesta. Tri angleška lovska letala so se dvignila in se zapletla z njim v borbo. Pognala so nemško letalo nad celino in prav nad mestom samim je prišlo do spopada. Eno angleško letalo je letelo ves čas nad nemškim, drugo pod njim, tretje pa ga je obkrožalo. S spretnim manevriranjem so angleška letala prisilila nemško, da se je spuščalo vedno nižje. Končno je zadeto od več krogel padlo na neko polje v bližini mesta. Izmed 4 članov posadke je bil eden mrtev, eden pa je umrl po prevozu v bolnišnico. Ostala dva sta bi'a le lahko ranjena in jima je uspelo letalo zažgati, preden so ju zajeli. Je to prvo nemško letalo, ki je bilo sestreljeno r~d Anglijo samo. Kakor je znano, je drugo padlo kmalu po začetku vojne na škotska tla. Ob obali Northhumberlanda so se angleška letala zapletla v borbo s tretjim nemškim letalom, in ga težje poškodovala. Mislijo, da mu ni moglo uspeti, da bi se vrnilo v Nemčijo. Popoldne je zopet neko nemško letalo napadlo neko ladjo v luki ob vzhodni angleški obali in vrglo nanio 6 bomb. Letalo je nato odletelo v južni smeri. Policiia je prepovedala pobirati dele šrapnelov in izstrelke strninic na ulicah mesta, da prepreči nesreče. Doslej še ni poda+Vov. ali so nemška letala s svoUmi današnjimi napadi povzročila kako škodo. Na fronti mir Pariz, 3. februarja. AA. (Havas) Poročilo vrhovnega poveljstva dne 3. februarja zjutraj pravi: Nič novega. Berlin, 3. februarja. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo sporoča: Nobenih posebnih dogodkov. Pariz, 3. febr. j. (Havas) Komunike francoskega generalnega štaba pravi, da včeraj na zapadnem bojišču ni bilo pomembnejših dogodkov. Na fronti v Alzaciji in Lo-reni so vse vojne operacije včeraj popolnoma zastale zaradi izredno goste megle, ki je vidljivost zmanjšal na minimum. Govor angleškega vsjnega ministra London, 3. febr. s. (Reuter). Vojni minister Stanlev je govoril danes popoldne v New Castlcu. Odgovarjal je zlasti bivšemu južno-afriškemu ministrskemu predsedniku Hertzogu na njegovo zahtevo, da sklene Južna Afrika mir z Nemčijo. Stan!ey je naslovil na Hertzoga vprašanje, aH morda misli, da bi Nemčija dovolila Angliji, če bi jo premagala, mirovno pogodbo, kakršna je bila versajska. Poudaril je, da bi bilo Angliji sploh nemogoče živeti in se razvijati brez imperija in brez pomorske trgovine. Niso samo fizične in materialne vrednote, ki jih hoče Nemčija uničiti. V sedanji vojni gre za vse vredn-ote, ki si jih je Anglija v teku generacij postavila Proti vsem njim se Nemčija bori in jih ne priznava. Anglija se ne bori samo za svoje ideale in ideje, temveč za svoje življenje. Postopanje Nemčije v Evropi bi moralo biti generalu Hertzogu dokaz, da sedanja nemška vlada ne more nuditi nobenega miru in varnosti niti za Anglijo, niti za ostali svet. Stan!ey je poudaril, da noče Anglija ničesar od Nemčije ali Nemcev. Noče Nemčije uničiti in preprečiti njenega razvoja. Anglija tudi noče opustošiti Nemčije, kakor je to storila Nemčija s četrtino Evrope. Anglija hoče, da bi bila Nemčija miren m srečen član mirne in srečne Evrope. Treba pa je storiti vse, da zmagamo v borbi s hrabrim, brezobzirnim in odločnim nemilim narodom. Zmaga bo prišla, potrebni pa so zato vztrajnost, pogum in vsa moč tehnike. Le na ta način bo mogoče doseči zmago in potem mir. * Sabotaža v Švici Bcrn, 3. febr. j. (Havas). V strojnih tovarnah v Oerlikonu sta se pripetili dve nevarni eksploziji, ki sta povzročili precejšnjo gmotno škodo. Oblastva so uvedla strogo preiskavo, ker kažejo vsi znaki, da gre za sabotažno dejanje. Eksplozijo so povzročili peklenski stre ji. Oblastva so razpisala nagrado 5000 švicarskih frankov za vsako informacijo, ki bi pokazala sled za storilci. Bi J Angleži so zgrabili več novih trgovinskih ladij, kaSosr pa so jih doslej izgubili London, 3. febr. s. (Reuter). Po sinoči objavljenih podatkih razpolaga angleška trgovinska mornarica sedaj stvarno z več ladjami in več tonaže nego ob izbruhu vojne. V prvih pet mescih vojne je Anglija izgubila 480.000 ton ladij. To je približno 2.6% predvojne tonaže. Med tem so angleške ladjedelnice zgradile več novih ladij, nego jih predstavlja izgubljena količina. Točnih podatkov o novozgrajenih ladjah zaenkrat ne objavljajo. V istem času je bilo zaplenjenih oziroma potopljenih od lastnih posadk 44 nemških ladij s skupno 228.000 tonami. Ta izgu ba predstavlja 5% celokupne nemške trgovinske mornarice. Poleg tega je 350 nemških ladij sedaj zaprtih v raznih nevtralnih lukah tako da je stvarno še nadaljnjih 29% nemške trgovinske mornarice neuporabljivih. Posadki nStarfisha" in „Undine" rešeni London, 3. febr. s. (Reuter). Kakor je sedaj ugotovljeno, sta bili posadki svoj čas potopljenih angleških podmornic »Star-fish« in »Undine« v celoti rešeni in se ia-hajata v nemškem ujetništvu. Nemški radio je postopoma objavil več imen članov posadk, drugi pa so se po pošti iz ujetništva javili svojcem v Angliji. Žrtve min In torpedov London, 3. febr. s. (Reuter). V Severnem morju se je včeraj potopil no./eški parnik »Varilt« (1100 ton). 15 članov posadke pogrešajo. Kakor je naknadno ugotovljeno, so v torek zvečer nemška letala potopila angleški parnik »RoyaJ Crown« (4600 toni. Kanada gradi 45 bojnih ladij proti podmornicam Ottavva, 3. febr. br. Kanadska vlada ie objavila komunike, po katerem je bilo te dni z raznimi ladjedelnicami sklenjenih več dobavnih pogodb za 45 manjših oo.ro'h ladij, ki se bodo uporabljale v borbi proti .podmornicam. Ladje bodo morale biti zgrajene do prihodnjega leta. Stroški bodo znašali skupno 10 milijonov kanadskih dolarjev. 31 švedskih trgovinskih ladij potopljenih Stockholm, 3. febr. br. Glede na včerajšnjo potopitev švedske ladje »Fram« so danes švedski listi objavili podatke po katerih je bilo doslej potopi jenih 31 švedskih ladij s skupno 60.000 tonami. Pri tem je izgubilo življenje 325 švedskih mornarjev. Prepoved prodajanja ladij na Nizszcsirsksm Amsterdam, 3. febr. br. Davi je bil objavljen dekret, po katerem nizozemske ladjedelnlšk/e družbe svojih ladij tujim družbam v bodoče ne bodo smele več pro- dajati, niti dajati v najem brez posebnega dovoljenja pristojnih oblasti. V zadnjem času so namreč skušale posamezne družbe nekaj svojih ladij prodati, ali pa dati v najem Angležem, cia bi tako nadomestile izgubo, ki so jo imele spričo omejitve nizozemske pomorske plovbe, ki jo je povzročila sedanja vojna. Pred likvidacijo a£ere »Araina Maru" London, 3. febr. j. (Reuter). Danes je p. ispela v London nota japonske vlade za-ladi incidenta z japonskim parnikom »Asa-ma Maru«. Kakor" sodijo v dobro informiranih londonskih krogih se bo vsa. afera poravnala z mirnimi diplomatskimi pogajanji med angleško in japonsko vlado. V nekaj dneh bo objavljen tekst japonske note skupaj z vso korespondenco, ki je v tej zadevi tekla med Londonom in Tokiom. Nemške trgsvSncke težke če v Tssržlji Amsterdam, 3. febr. j. (Havas). Berlinski dopisnik holandskega lista »Nieuvve Rotterdamsche Courant« po-oča, da si Nemčija silno prizadeva povečati svojo trgovino s Turčijo, da pa Turčija ni voljna pristati na večjo izmenjavo blaga z Nemčijo, kakor jo coločajo po zadnjem trgovinskem dogovoru dojene kvote. Prav tako se Nemčiji po več mescev trajajočih pogajanjih ni posrečilo doseči, da bi turška vlada podaljšala dogovor o plačilnem prometu med obema državama, ki je potekel že 30. avgusta preteklega leta. FrancssM raslsnik zapustil Mcskvo Pariz, 3. febr. j. (Havas). Po!službeno se izve, da je francoski poslanik v Moskvi Naggiar zaprosil, da bi smel iz zdravstvenih razlogov začasno zapustita svoie službeno mesto. Njegovi prošnji je bilo ustreženo in je Najo se je saldo za malenkost dvignil na 0.3 milijona franco-k;h frankov. Prvikrat je izkazan tudi klirinški račHm s francoskimi ko'oniiami. na tem računu smo dolžni 30.000 frankov. ve«;ti — Imenovanje odbora za razdelitev kontingentov za izvoz živine. Trgovinski minister dr. And res je te dni razveljavil odločbo, po kateri je doslej Zveza mesne industrije razdeljevala kontingente za izvoz mesa v inozemstvo. Obenem je ukinil dosedanjo prakso, da Udruženje izvoznikov predlaga razdelitev kontingentov za izvoz žive živine. Strokovni odbor za živino pri Zavodu za pospeševanje zunanje tr- govine je te predloge vedno le potrdil, ta ko da je imelo udruženje monopoi za izko ilščanje izvoznega kontingenta, ki odpade na trgovce. V tej zvezi je minister izjavil da številni člani tega udruženja, zlasti manjši izvozniki, niso bili zadovoljni z načinom razdelitve kontingentov. Do defini-tivne ureditve vprašanja razdeljevanja ž. vinskih kontingentov je trgovinski mini ster imenoval poseben odbor, ki bo stav-ljal predloge za razdelitev kontingentov ki odpadejo na izvoznike, strokovnemu odboru za živino in živinske pioizvode. Za člane tega odbora je imenoval: Miljutina Geca, načelnika v kmetijskem ministrstvu, dr. šimo Debeliča, profesorja veterinarske fakultete v Zagrebu, Dušana Kociča. izvoznika v Nišu. Ugrina Joksimoviča, izvoznika iz Skopl.ja, Dejana Vasiča, izvoznika iz Beograda, ir Stjepana Jakopca •izvoznika iz Zlatarja Bist;ice. = Kdo bo ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino. Te dni smo poročali, da je upravni odbor Prizada stavil predlog, da se na mesto umrlega dr. Eda Markoviča postavi za generalnega direktorja Prizadč. dr Dragotin Toth, ravnatelj Gospodarske sloge v Zagrebu in dosedanji podpredsed nik Prizada. Glede na bližnjo ustanovitev direkcije za zunanjo trgovino, s katero bosta združena dosedanji Zavod za oospeše-vanje zunanje trgovine in zunanje trgovinski oddelek trgovskega ministrstva se vodijo trenutno v Beogradu pogajanja glede postavitve ravnatelja novo ustanovljene direkcije. Po informariiah beograiske »Politike« je resen kandidat za ravnatelja nove direkcije dr. Rudolf Bičanič. šef zavoda za gosoo^orcVa proučevanja pri Gospodarski slogi v Zagrebu. = Uredba o Fen'ksu podaljšana do 1 julija t. 1. V ministrstvu za trgovino in industrijo je redigirana uredba o izprem^mb uredbe o jugoslovenskem portfeliu bivše zavarovalne družbe Phonix na Dunaju z dne 16. decembra 1936 Sp'em!nia =e samo besedilo v odstavku 6 čl 10 te uredbe ta ko da zavarova""ri nimajo pravice na od kup do 1. julija t. L = Gradnja žUnlh sMosov. PrivPeg'ran 'elniška družba za silose je ia/.p:sala iavm ifertne licitacije za dobavo in oostavitev ■strojnih naprav za žitni silos v Bij^l ni s kapaciteto 3000 ton in za žitni silos v Pod-=?orici s kapaciteto 2500 ton. in s4oer oo načrtih družbe. Prav tako je družba *-a7D:sn a licitacije z? električne Sns+a'ariie v cmrnrh dveh siloc:h T'":tojcki elaborati se dobe v ajništvu družbe. = V trgovinski register so se vp snle aasti/pn<; tvrdke: ii>i>i cc, /.dra viiiška d„ u_ba z o. z (osnovna glavnico ^00.000 din; pusluvodje inž Dušan Sernec minister v p. iz Ljubljane Ernest Hieng industr.jec in lesni trgovec v Liubiiani Hinko Šumer, šolski nad.urnik v p v Ljub Ijani in Zdravko Rus, trgovec na BI du) »Elite«, konfekcija in manufak ura en g^ in en detail, Fran in Pavel Pe>les. Ljubljana (dosedanja družba »Elite« konf^kciia. ie prišla v likvidacijo); »Oleum« industr 'sko-trgovsko podjetje, Tomažič Zvonlmir (nakup in prodaja izdelkov iz nvneralnesa in vegetab lnega olja. tehmfnih masti kemi- ' čno-tehničn;h in m'naraln''h izdelkov in za j to potrebne embalaže, predelava surovin in i polizdelkov kemčno tehnične nuusttije I dosedanja tvrdka »Oleum« uH družha za j rafiniranje olja je prr^a v likvidne jo); j Trgovska poslov al«'ca K ni ti.;s,re drv 'be. družba z o z v Ljubiiani 'treov na na drobno in debelo z deželnimi, kmetijskimi, vinogradniškimi. vrtnar "kimi čeblarsk:mi in gozadar^k m; pride'ki in izdelki z ž'vo n zaklano živino. kmetii=k'mi pot-ebščmanv. zlasti živalskimi in rastl:n--k;mi zašs'tn:mi -redstvi, umetn;mi gnojili. km"t:jrk'm: stroji in orodjem poljskimi in go^ar=k'm; -emeni in sadeži, krmili, zdrav!lnimi in drugimi zelišči, z monopol*k;m blagom, s špecerijo in kolon^mm. tekst"n:m in bakterijskim blagom: osnovna elavn!ca din 200.000; poslovodje: Oton Detela. veleposestnik v Preddvoru Dri Kranju, dr Stanko Kovačič, posestn k v Mariboru. A^ton Sor-šak, ravnatelj »Ekonoma« v Li b'jani Milan Mravlje, posestnik v Ljubljani in inž Bogdan Ferlinc. ravnatelj Kmet jske družbe v Ljubljani): Tvornica kartonaže Her-go, družba z o z. v Mariboru (osnovna glavnica 500.000 din: poslovodje Terezija Tschunder. trgovka, in Franc Hergc th. tovarnar, oba v Ma iboru); »Jutena 'rdu-strija« Vilko Senica & Co. k. d. Z~l:c (osebno zavezana in odgovorna dru"b?nika Vilko Senica, trgovec v Žalcu, in Anton Albert, trgovec v Zagrebu; vp^čani deleži družbenikov - komanditistov ki jih ie osem znašajo 1,650.000 din); A. Sa abon & Co„ Ljubliana. trgovina z mešanim blagom (družbeniki: Andrej Sarabon, trgovec. Marija Sarabonova, trgovka. Ivan Volk. trgovec, vsi v Ljubljani; dosedania tvrdka A. Šarabon je črtana); Sadar A. Adolf. trgovina z urami, zlatnino, srebmino in drugimi kovinskimi izdelk' na velko v Celju; Carinsko posredn;štvo Cngrrli A- ton, Celje; Adolf Filhr, trgovina s plefil-nmi in tekstilnimi stroji in potrebščinami v Ljubljani; »Slovenija Transport«, Jos. L. S:lih špedicijsko in transportno oodiatie za trgovino in industrijo v Ljubljani Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 8.13 milijona din nasproti 9.04 in 10.68 milijona din v prejšnjih štirih tednih. Devize Curih. Beograd 10, Pariz 10.0050. London 17.7350, Nevv York 446. Bruselj 22 51. Milan 236.75, Amsterdam 178.70. Berlin 106.1750. Stockholm 101.35. Oslo 86.50. Kob.nhavn 87, Sofija 5.30. Budimpešta 87. Atene 3.30 Carigrad 3.55. Bukarešta 3.30. Blagovna tržišča žito + Chicago, 3. februarja Začetni tečaji: koruza: za maj 55 125. za julij 54.75 + Winn'pcg, 3. febriarjn Zače nl tečaj pšenica: za maj 84.50. za okt. 86.125. e Dve tretjin* HiveStva v vojni V evropski in azijski vojn! je udeleženih skupno 1.500 milijonov ljudi, torej je na svetu samo okoli 700 mil'j'>nov ljudi, k-se ne nahajajo v vojnem stanju To se pra vi, da samo pičla tretjina vseh zeme'jskih prebivalcev še živ' v miru. — Na Kitaj skem se bori 280 milijonov Japoncev se z vso vn^mo dc'a na to, da dobe Slo enci svojo banovino Slovenijo.« . r .lavske str kovne f leM »Nova pravda«. glas;ln nar^nega de'av tva. ki pridob;va. odkar je obširn^ pove :ala svoj obseg, vedno večp kroe čitate 'jev objavlja č'ančič »Strokovne šole«. V njem nrav: med drug>m: »D. avskc zbornice v Beogradu Zagrebu n Ljub'jan- so ustanovile delavske strokovne šo'e v katenh nai bi se usposobil-za svoje de'o bodoči voditelji strokovnih organ zacij V de'avSke strokovne šole se sprejemajo izključno le pristal p^Vretov ki imajo danes zht,rn:ce v svorh rokah (.Jugoras v Zav ihu pa Z »za hrvatskih le'avcev) Torej šole ne s'užijo izobrazbi lelavcev za vrdstvo strok.>vn'h poVretov -p'< h ampak le propagandi strok, vmh no kretov določene barv° §ole se vzdr/irei«. i sredstev delavsk h zbornic torej iz de narja ki ga prispevajo vsi dcavci bre/ iz i leme Prav čno b- bilo da se tudi os*a!ui ' nokretom katere priznava de'avstvo omo goči. da izobrazilo svoj naraščaj za stn> kovne ^rtjan'7ac;ie Me u wio v petek spor )čili ža-stno vest. da je prejšnji večer nenadno o: enrhalo biti plemenito srce neomajnega narodnjaka in uglednega ntuiskega zdravnika dr. Bele Stuhca. ki ga je v prav kratki dob strla huda pljučnica Vse njegovo življenje je bilo posvečeno č^veko-'juDneniu zdravniškemu poklicu in 'elu za narod, kar je bilo prav v Ptuiu izredno •viTOPmhno S svo-im nes^b čn'm delom si ie pridobil ne*t<~to prijateljev in znancev, ki so se hodili poslavljat od njega, ko je ležal v svojem domu na mrtvaškem odru, fer ga ohgi.pat s cve* jem m venci. Danes popolne ob 16 uri so se pred i šo žalost zbrale nepregledne množice "tuičanov in okoi čanov da spremijo pokojnin na posle 'nji poti. Pred domačo ni5o je oipravil pročt g Greif pogrebne mo-'itve nato Da ie združen' pevski zbor za-->el žalf^st nko 'Polona toži«. Ko so utih-M p^sle^nii ak^r^i pesmi so ivignlll be-krsto na voz in s^vre^o^ se ie z?>čH po-ikati proti pokopališču Na čelu sp*evo- AU.sa V '.:c\lč f Rrograd, 3 februarja Prf *ni'm ie umr1 us'edni srbski no nar in msate!|. urednik »Politike« Aleksander Vidakovič. koma i 44 let star Novinarka dniž-na na^e nre-i- 'n ce ie v njem •7"'vskih let mu je za vse življenje »cta'» ;n,;nnq ni-"T«n^t na An«';jo in na anrt^Vfrta df^a Med nie^ovimi tovariš-' na i'.n:' erz; ie h'l tud' b;vši min^t^r voj \V' lc" R-;»iin;ip Hf.re R-'i«ha Pnzn<> je, ko je d"'rva' v domovin', se je Vida k vič ck^-ai v«ako 'eto neka i ča«=a mud«l v Ant':i: m ie vse svoje živ'i^nje ostal v ž;vahn:h stikih s predstavniki angle kega živ'jenja. Svojo novinarslro kariero je začel leta 1923. kot dopisn k londonskega 'ista »Eco-nom;ste«. pozneje pa je postal tudi dopisnik nekaterih največjih ang'c"kih in ame-ri"k;h listov. De'a! je za newyorški »Times« Manch^ter Guard'an« in mn^ge dru-orrča' o dejanju in nehanju jugoslovenskih naselbin. Z uspehom se je udej- da je korakala častna četa vojakov, nato Sokol s prapori, gasilci in zastopniki raznih narodn h društev. Mrtvrški voz. v katerega so bili vpreženi štirje vranci. je spremljal še voz. naložen z venci, med katerimi je zbujal posebno pozornost venec z znakom protituberkulo^ne lige, katerega je ta poki on la pokojniku. Ko so pokojnikovo truplo položili v družinsko grobnico, se je prvi poslovil od njega g. prošt, za njim se je sreski sanitetni referent g. dr. Vrečko v imenu steza zahval'"] za vse njegovo požrtvovalno delo na zdravstvenem polju. V imenu Zdravniške zbornice se je poslovil od pokojnika primarij bolnišnice g. dr. Ktihar, za prot'tuberkulozno ligo, katere ustanov:telj je bil pokojnik v Ptuju, je spregovoril šef-z ravn k sanatorija Vurberg dr. Okolo KuLak. V lepem govoru je Izrekel zahvalo za veliko delo, ki ga je opravljal pokojnik za protituberkulozno ligo, in mu svečano obljubil, da se bo od njega začeto plodno delo na^alje^Uo tudi naprej Za konec je pevski zbor zapel še pesem »Vigred se povrne«. stvoval v književnosti Med njegovimi deli je tudi veliki roman »Marin Sorgo« iz Jubrovnizkega 16. veka Zadnje čase je pripravljal novo veliko knjižno delo. a smrt mu je prekriža'a načrt Umrl ie za komplikacijami, ki mu jih je prinesla gripa. ★ Reogi«d> 3. febr. p. D^nes poinoT'%1'' je oil na novem poV«pal šču pokopan rovi-nar Aleksander Vidakov č. Na grobu so se oos'cvili od pdlrojnlka zasto-niki -Politike«, Novinarskega udruženja, PenV'»ba in meriškc-angleškc jugoslovenskega kluba. Smrtna žrtev dela Po3jrruska dolina, 3. febma^a Kakor smo pred dnevi poročali se je ^uitno pcnesitčil delavec Gladek An on z Fužin star 30 let. O nesreči, ki je zbu-Mla s^-Višno o^ža'ovpnje. smo doznali ne-'-atere pod^ohn^Tsti, ki ovrgavajo m lje-nje, da je bil pokojnik pri delu preve; drzen. Pri postavljanju dvoramnega d*x>ga •ra elekt: itai vod je bilo zaipoeljenih 17 delavcev, med niimi Antoin Gladek. Medtem ko je bil dvoramn drog bolj ali mani že v jami se je težki les, ki so ga potiskali nr.vzTjr z viličastimi drogovi, sprožil ln nadel. Vs drugi delavci so srečno odisko-čili, le Gladek je imel veliko smolo. Skočil je v sneg do pa.su in nesreča je hotela, da se je spotaknil ob ma jhne lesene ko-Mče. ki so pri dnu varovali na novo posajene sm-e?'ce. Zavoljo tega je padel v sneg in nrnj se zvrni! drog ki ga je sti-Tiil preko mrši. da so nastcipijle notrrnje kr-^avltve. Po-er tega mu je zlomilo tu-"i levo noe^o Pcn^s c črnca so t"koj pre-nesJi v bližno hišo 'n pcklcaM 7",rTwn,lta, ki pa mu ni mogel več pomagati. Gladek je bil priden in zanesljiv delavec. rebrno NADliAL IN ILUSTR,RAL E.JUSTIN SI Prav v kotu. kjer se smešno spenja sv. Jurij na konju: lesen kipec gotičnega mojstra, je moj mali. srčni predel. V tem srčnem predelu stoji vitrina, ob njenem vznožju pa počiva Gang ova mojstrovina: Uk Franceta Prešerna. Samo tenka lesena stena loči to plastično glavo našega olimpij-ca od majhne kasete, katera hrani po eg zasebnih zapiskov tudi njegove nesmrtne rokopise. V mraku, ob topli peči in s pokojnim razpoloženjem čutim željo, da bi otipaval te orumenele lističe — prav danes ob dnevu burkastih misli in čudnega hotenja ... Nočem luči, saj mi pramen svetlobe tam iz peči sveti kar dovolj, ko listam po teh toplih besedah mehkega zvoka Francetovega starinskega jezika. »Prešernovo?« z velikim vprašajem — tudi ta iztržek nekega lista sem shranil. Samo dve vrsti poseduje ta lisasta krpa papirja — ampak dovolj humorja. V sebi ;e mrak, pa se mi kar lahkotno rišejo veseli dogodki v dneh nred dobrimi sto leti. * V najbolj tesni ljubljanski ulici, po^eg skromne menjalnice Ahasverovega potomca, leži majhna in prijazna krčma. V njej streže že dolgo let še vedno brhka Tončka Sarabonova. V grajskem zvoniku bije kladivo osmo uro. ko vstopi v krčmo France Prešeren. S kratkim, podrsajočim korakom gre mimo točilnice v srednjo sobo, na svoj kot tam ob veliki lončeni peči. »Tako prijetno se tu sedi!« si misli. »Od leve nimaš prepiha, od desne te pa prijetno drami toplina in vzpodbuja v hudomušnost, da te nehote spominja objemov brhkega dekliča.« Ni še dobro otre.-el ivja s svojih dolgih kodrov, 2e stoji pred njim njegov običajni polič. Razsvetljava sobe nekoli ščemi pesnika, zato mežikajoče iz polpriprtih oči opazuje iskrečo se kapljico, pri tem si pa z levico nateguje nekoliko preozko, po tedanji modi urezano hlačnico na desnem kolku. »Ni čudno, da se ut;sne koleno v tako hlačno cev,« premišljuje in otipava z očmi desno pogačico. »Ta oblika patele me spominja najnovejših krušnih kcla^kov — tudi novotarija dunajskih pekov, ki so jo seveda naši kaj hitro posneli... lepo za oči, drago za usta! E. peki ti so prebrisani!« — in se zadovoljno nasmehne, ko se spomni jutranjega pogovora dveh klientov. Samo tanka lesena stena loči njegovo delovno mizo od čakalnice v advokaturi šefa dr. Chrobata. Sedaj se je šele spomnil, da je bil to Frlinov Tonček, ki je zjutraj dokazoval svojemu znancu, da sta pek in mesar za malega človeka isto, kar za petičnega meščana zdravnik in advokat; namreč oba te gulita na svoj način. Nehote se je Prešeren strinjal s to izjavo, posebno gl=de advokatov, saj je bil sam mnogokrat priča krivic, ki jih je doživljal slovenski kmet pač zaradi svoje kmetiške trme. Saj je ravno on sam nedavno komaj prepričal Tavžlovega Miho. da je opustil tožbo zaradi podplutega udarca, katerega ie pač zaslužil in prejel v tako izdatni meri Miha je sicer Prešernu dokazoval, da je upravičen in ne more pustiti, da se delajo njemu in niegovi Neži takile očitki in to od Toneta, ki je nekoč lazil za Nežo. »Ona je. veste, moja žena!« mu je zaključil Miha svoja dokazovanja. »Pa vendar,« ga je pobaral Prešeren, »kako je pa prišlo do tega pretepa — kako?« Zopet mu ie M'ha razlagal da je bil takrat pač nekoliko vinjen in da čuti ob taki priliki neznansko moč. in je tega nemanča spogledoval od glave do nog in na^aj. Takrat je vstal Tone in mu preko mize z mezincem svoje desnice povrtal v konico nosu, zraven pa zabasiral: »Sram te bodi, Miha! Ti pijančuješ in zapravljaš grunt — žena pa. reva. bosa v postelii leži!« Mihi je zavrela kri in je preizkusil svojo moč na prsih nasprotnikovih — Tone njega nazaj in tako je sedaj s podplutbo tu. »Ampak človek božii« se je zasmeial Prešeren, »vendar ne b^š trd'1, da le?i tvoja Neža obuta s copatami ali celo čevlji v postelji!«... Spet se Prešeren nasmehne, ko se spominja dogodka, kako je prihranil lepe de- narce Mihi. ki ni slab človek, pač pa je bolj počasne pameti. Ravnokar je nesla zastavna Tončka dišečo pečenico mimo njega, ko je skozi trepalnice povjemal njene rahlo zibajoče se boke. »Veliko je pa je, veliko,« je vzdihnil »in nekaj dni dopusta bi si pač moral vzeti tisti, ki bi jo hotel pošteno otipati... In je vrtal dalje po njeni obilni katedrali, zdrknil s pogledom preko precej prekratkega krila, ko se naenkrat spomni Smoleta. »Kako. da ni še Andreja — navadno je točen! E, ampak Andrej, ta jih pa ve in pozna! Bog vedi, ali je res tisto, kar nam je nedavno pripovedoval? ...« razvija Prešeren svoje misli dalje. »No, še Cop se je smejal temu pripovedovanju. Pa bo že res tako. Čakaj, kako je že dokazoval, da sta mu v življenju dva ženska značaja zelo značilna In sicer jih spozna po žepih. Ce ima ženska na levi strani krila žep, kakor ko čutila, samo sem si mislila, da ima ta zlomek poštene namene!« Domislek za domislekom se je vrstil v Prešernovi glavi in čutil je prijetno spro-ščenje. »V pustu smo in po pustu bo post,« si je misliL V vonju vinskih hlapov si ie '.aželel puhanja. »Tončka — cigare!« je zaklical. In že je bila tu, brhka, ne pa več tako mlada ua-iakarica. Postavila je na mizo pred prijetnega gosta pleteno bidermajersko k ša-rico, napolnjeno s tobačnimi izdelki Ko je blodil Prešernov pogled brez cilja preko številnih gostov, je rahlo otipaval trdoto sladke travice. Od tam mu spolze oči preko prstov na cigaro, od to pa na notranjost polodprtega pokrova. Košarica je bila dunajskega izdelka in njegove zenice so preletele napis v koničasti gotici. Napis je opozarjal vsakega gosta, da se vzeto blago ne dobi kar tako in da ga je treba takoj plačati. 2e hoče napraviti Tončki šegavo pripombo, ko opazi, da je Tončka že spet skop-nela v postrežbo ostalih omizij. Poredno zabliska s priprtimi očmi. se rahlo nasmehne, da sta se mu napravili v licu ljubki jamici, nagne glavo malce na levo. poseže v telovnik in zapiše pod zgornje opozorilo svojo domislico. Po končanem delu se je pač čudno zdelo Tončki, da so ravno danes gostje neprenehoma zahtevali košarico, tako da je ostalo od vsega le še nekaj zrahljanih cigar. Znana je bila tedanji Ljubljani hudomušnost Prešernova. Kjer koli je bil. je vzbujala njegova osebnost splošno pozornost. Opazovali so tudi takrat v krčmi njegovo kretnjo, zato je romala košarica kaj hitro od mize do mize ter napravljala veselo pustno razpoloženje. Tončka je bila krepko dekle, imela je široka usta in močno srce, okusila je v Smučarji! SMUK! ULTRA-OLJE-NIVEA ULTRA-KREMA-NIVEA Vam uspešno varujeta kožo pred zimskimi vetrovi ter pred opeklinami sonca in mraza. mi možje, je radodarna v ljubezni: žep je | na srčni strani in na srčni strani je prav vsaka občutljiva. Ce pa nima žepa na srčni strani, ga ima prav gotovo na desni — taka je potem štedljiva. ker hrani v njem nogavico z drobižem. Ampak tale naša Tončika, kaj pa ta?« premišljuje France — »e, ta ima pa gotovo odprtino v krilu na obe strani. Saj jo pozna, štedljiva je, pa tudi, kar se tiče ljubezni, ima precej radodarno srce...« »Ampak vseeno, pošteno se boš zakasnil, bratec Andrej,« nadaljuje in upira oči zdaj v miniaturne citre, ki vise nad vrati in vsakokrat z ubranimi glasovi opozorijo zajetno Tončko na novega gosta. »Pa kako se je takrat Cop smejal potovki Jeri, kaša! Ko Kurent goduje, vsa srenja naj ve, godu je le enkrat na leto: Hitite, grabite, žene in možje, ni ukradeno to, ne prešteto! Zavriskal je Kurent, zagodel, zapel, jel sipati zlate blesteče — če blizu si njega bil, lahko si vzel, sam grabil s periščem iz vreče. In tolpa se dete, hiti in pesti, vse niže se vreča seseda — a Kurent se kremži, zavija oči, pa sipi je in gleda in gleda. Ni prejšnjih še konec, že novi kriče, globoko, zamolklo, hripavo, iz cunj tem pohabljencem udje štrle, vsevprek se dero kot za stavo: »Usmili še nas se, ti sonce dobrot, k', sam nas je križ in pokora, za nami je dolga in križeva pot, in nismo našli prej prostora. Glej, slepci in šepci in bebci so vmes, pohabe na desni in levi, če le kdo potrebni smo mi prav zares, podvrženi sleherni revi.« ln Kurent je zrastel in zacepetal, pogledal temno in grozeče — spoznal je kako je neumno ravnal, ko sipal je blagre iz vieče. »Budala, zijala, kaj čakate tu? Ne vidite? Vreča je prazna! Nevredna drhal veseli se daru — sramuj se, svojat brezobraznal Ničesar več nimam kot svoje srce: odkrito, pošteno, ljubeče — še to bom prisiljen prodati, ljudje, za merico kisa in leče!« Griša Koritnik. Pravi Sati Pedro Mate čaj, Vam da z novo krvjo novo energijo in Vas s soki, k čistijo, naredi krepke ln d< lavne. — Dobi se samo % originalnih zavojih po Din 5.— in Din 18.— Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5 • Spoštovanim sotrudnikom in čitate-ljem. Za današnjo nedeljo smo prejeli iz raznih krajev vrsto različnih prispevkov z željo, da bi jih uvrstili v pustno prilogo. Ker pa je obseg priloge žal omejen na 4 strani, smo mogli uvistiti ie del prispevkov. Vse ostalo, kar je godno za tisk, pa bo še sledilo, saj v današnjih časih ne potrebujemo ničesar bolj kakor nekoliko preprostega, zdravega domačega humorja Priporočamo se vsem sotrudnikom, da nam po možnosti tudi v bodoče pošiljajo šaljive zgodbice in anekdote, ki krožijo med narodom. — Del prispevkov, ki zgolj iz tehničnih razlogov niso mogli biti uvrščeni v nedeljsko »Jutro«, bo prinesla že jutrišnja ponedeljska izdaja »Jutra«, ki je neobhodno dopolnilo redne izdaje »Jutra« in si v vedno večjem številu pridobiva krog svojih naročnikov in čitateljev. Onim. ki je še nimajo, jo priporočamo tudi ob tej priliki. Na mesec velja, po pošti prejemana, samo 4 din, po naših raznašalcih dostavljana, pa 5 din. • Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Beguš Vilko iz Šmarja-Sapa, Polič Svetozar z Grosupljega, Varga Ivan, Lamut Bogdan in Ger-zinič Leon, vsi iz Ljubljane in gdč. Skaza Pavla iz Ljubljane, čestitamo! * Poroka. V Veržeju se je poročil g. Ser-šen Alojzij, trgovec, gostilničar in posestnik, z go. Rozalijo Kopunovo iz Slovenjega Gradca. Nacionalnemu paru čestitke! * Trboveljski župnik Jakob Gašparič umrl. Iz Trbovelj nam poročajo, da je na svečn co ob 22. za večino zatisnil svoje blage oči obče priljubljeni duhovni svetnik mons. Jaikob Gašparič, star 67 let. G. Gašparič je pastiroval v trboveljski župniji od leta 1924. in si je s svojim lju- sproti se mu zareži brezzoba čeljust, železniška nesreča bi ne mogla Zablodo bolj prestrašiti. Nekaj časa obstane z odprtimi usti, misli se mu kar tako brezizrazno zavrte in potem se mu v spominu zasveti spoznanje: V naglici je bil pozabil vzeti zobovje s seboj. Vlak je obstal. Zabloda je izstopil in obstal na peronu. Kaj sedaj? Edina rešitev je telefon K^ko je prišel na pošto, sam ne ve. Zahteva zvezo s svojim domom Pod njegovim stanovanjem je prodajalna. To zaprosi za uslugo Ko dobi zvezo, hiti: »Tuka4 Zabloda Prosim vas, stopite do moje gospodinje. Recite ji, naj vzame, kar je na nočni omarici, nato naj odda dotično reč sprevodniku prvega popoldanskega vla-fea, ki vozi proti Mariboru, Dat da na moj beznivim nastopom v občevanju z župlja-ni in s svojo dobrosrčnostjo pridooil nede-ljene simpatije in spoštovanje v vseh slo-J h trboveljskega prebivalstva. Kot duhovnik starega kova je deloval nepristransko le za blagor bližnjega. PogTeb nepozabnega g. župnika, ki ga je smrt rešila dolgega, hudega trpljenja, bo v ponedeljek ob 10. Ave. anima pia! * Stari 50 dina''ski kovanci veljajo še do 16. februarja in jih mora do tega dne vsakdo sprejemati kot zakonito plačilno sredstvo. Po 16. t. m. se bodo mogli ti kovanci še šest mescev zamenjati brez odbitka pri blagajnah Narodne banke in državnih finančnih zavodov. Veljavnost 20 dinarskih kovancev in drobiža po 2 din in 50 par preneha šele 26. avgusta. če nastopi pri ženi seksualna nervoznost (seksualna nevrastenija) lahko poskusite s „PROFEMIN" hormonskimi pilulamj za ženske. Dobivajo se v lekarnah Poskusna škatlica s 30 pilulaml din 84.—, s 100 pil din 217 —. Po povzetiu razpošilja, lekarna Bahovec, Ljubljana Zahtevajte popis in obširno navodilo, k; jih brezplaino razpošilja. Glavno skladišče farm.-kem. laboratorij Vis-Vit, /.acrreb. Langov trg 3. Ogl reg S. br. 5846/39. * Novi grobovi. V Celju je umrl vele-trgovec g. Gustav Stiger, star šele 36 let. Pogreb rajnkega bo v torek ob 16. na mestno pokopališče — V Črnomlju je preminila ga El'za MužinOva, rojena Radiče-va. Pogreb bo danes ob 15. — V Ljubljani je umrl upokojeni železniški uradnik g. Sebastijan čenčur. Pogreb bo danes ob pol 17. izpred mrliške veže zavetišča sv. Jožefa. — Rajnkim blag spomin, žalujo-čm naše sožalje! * Veliki uspeh novinar skeg/i plesa v Zagrebu V četrtek zvečer se je vrši v vseh prostorih hotela Esplanade v Zagrebu novinarski ples, ki velja kakor trad cionalni novinarski koncert v Ljubiiani za najelitnejšo prireditev vsakoletne sezone Plesa so se udeležili med drugim; diviznski general Mihajlovič kot zastopnik Nj Vel kra Ija Petra II., načelnik B«ik>c kot za^opnik bana banovine Hrvatske dr ^ubašiča in po verjenik mestne občine Mate Starčevič. a tudi sicer so bile dvorane po'np nai- d'ič nejšega zagrebškega občinstva Pes je v celoti dosegel prav lep uspeh * Zagrebu manjka premoga in drv Zagrebški I sti so pred dnevi prinesl. pomirljive apele na naslov občinstva naj se ne da begati z vestmi, da bo zmanjkalo goriva, m naj ne dela pan ke na trgu Te dni pa je združenje trgovcev objjv lo uradno obvestilo, da so zaloge premoga povsem izčipane nova naročila pa so brezuspešna, ker so piemogovn ki v trboveljskih revirjih Ln v Hrvatskem Zagorju ukinili vsako dobavo trgovcem Ker je zmanjkalo premoga, groz nevarnost da v kratkem tudi drv ne bo mogoče več dobiti. ker se ljudje z mrzlično naglico zalagajo, čeprav imajo polne drvarnice Združenje trgovcev prosi zato občinstvo, naj se v nakupu goriva omeji. * Za obrambo Srka pred poplavami Vodna zadruga v Sisku. ki ima med drugim tudi nalogo skrbeti za varnost mesta pred poplavami, je na svojem zadnjem občnem zboru odobrila obširen načrt ki naj bi mesto obvaroval pred katastrofami, kakršne je že nekajkrat dož'-velo. Za vsoto 277 000 din bo izvrš^n h več najnujnejših gradbenih del. Med drugim bo zgrajen nov nasip ob reki Odri. Medtem ko so doslej plačevali varnostna dela samo posestniki starega dela mesta bodo poslej 'prispevali tud: prebivalci novega Siska, ki je manj ogiožen. * Sn«ha tastu odsekaIa nogo. v Oseko-vu pri Sisku se je pripetil te dni nenavaden, obžalovanja vreden zločin. Regina Lovrekovičeva. 50-letna kmetica iz Ose-kova, je bila povabljena k sosedu v svate, a ko se je vrn la je bila tako pijana, da! ni več vedela, kako in kaj. Začela se je pričkati s svoio taščo a ko je 87-!etni tast Stjepan Lovrekovič stopil med obe ženstki, da bi ju pomiril, ie Regina p^'-la po sekro pod ognjišče in starega mo- Zabavna češka opereta Jarmila Kširova — A. Novotny Hana Vitova In drugi VESELI B0HEMI VESELA BIDA VESELO SIROMAŠTVO. Ob 10.30 dop. (znižane cene), 15., 17., 19., 21. uri KINO UNION — Teh ZZ-Z1 I ERROL F L Y N N OLIVIA DE HAVELLAND najnovejšem barvanem filmu In nastalo le novo carstvo I KINO MATICA — TEL. 21-24 Od 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri g V'-V, . -' r " * Brez ra/.loga ubil neznanega človeka Na S> ečnco se je v Sarajevu pripetil zlo čin, ki je zaradi nenavadnih okoliščin v vsej ja\nosti vzbudil mnogo živahnih komentarjev V neki gostilni je sedel 37 let ni Ilija Pandurovič in pil črno kavo Po zncje je prišel še 24-letni Tihomir Manita-ševič Moža se sicer nista poznn'a. Pandu rovič. ki ]e bil ljubezniv človek in skrben družintk' oče. je Manitaševiča po\abil na carico rakije Man taševič je piisede' in rekel z zagonetnim na«me"lcom: »Če si že ta ko dober človek, bi se pa rad napil tvoje krvi!« Potegnil je re\o'ver iz žepa in deja! vanj zadnjo kroglo k> jo je imel s seboj. Povpra"al je še kdo je v zgornjem nad stropju, in ko ga je Pandurovič prosil, naj ne stre'ja. ker je zgoraj spa!n;ca in bi koga lahko zadel, je na lepem počil strel in Pan durovič se je smrtno zadet v čelo zgrudil na tla Prisotni gostje sc s težavo ukru tili ubija'ca in ga izročili policiji. Iz LJubljane u— Pustni torek v kavami »Zvezdi« Prijatelji don ače in prijetne zabave bodo slavili letošnji pustni torek v prostorih kavarne »Zvezde«, ki pripravlja svojim gostom nekaj veselih tn prijetnih ur. Kdor je preživel letošnji silvestrov večer v kavarni »Zvezdi« ne bo pomišljal. kje bo prebil slovo letošnjega pusta od Ljubljančanov. Odšel bo v kavarno »Zvezdo«. Igrala bo godba m ljubitelji plesa bodo tudi prišli v vsakem oziru na svoj račun. Kdor pa misli na pustne krofe, pa tudi ne pojde lačen domov. u— Trošta Franca zadnja pot. Včeraj po ooldne je nastopil ta vzorni učitelj, vzgojitelj in požrtvovalni kulturni delavec izpred svojega doma na Mirju poslednjo pot Kljub dokaj slabemu vremenu se je zbralo k niegovi slovesni poslednji počastitv veliko število pogrebcev, med drugimi ča- I P SPORED Društvo „Dom visokošclk" vabi na a!:' "srnljo s p!ss?m v nedeljo, dne 4. februarja ob 20. uri v Kazini BUfrJ&T JAZZ naslov! čakal bom na postaji v Mariboru Da, da. prosim! Zelo je nujno!« Ko je to opravil, se je Zabloda oddahnil Do večera ima še časa dovolj. Medtem se lahko domeni, s kakim taksijem, da ga po prihodu vlaka odpelje v trg, kjer ga čaka nevesta. Za pešhojo bo sedaj prepozno. Zabloda prežene popoldan kot ve in zna in stoji na peronu postaje, ko manjka še celo uro do prihoda vlaka. Končno dospe težko pričakovani vlak in sprevodniki poskačejo z vozov. Zabloda se srečno nasmehe: že prvi sprevodnik je pravi. Da, on ima nekaj za Zablodo. Seže v žep in izroči Zablodi, kar je prejel zanj. Zabloda vzame z levico, z desnico pa izroči sprevodniku napitnino. A nenadoma izbuli oči. Saj to je pismo, ne pa zobovje! »To so mi izročili, drugega ničesar!« pravi sprevodnik in že odhiti dalje. Zabloda ne more razumeti. Hlastno odpre pismo in izvleče iz njega zobozdravnikov račun. Tema se mu dela pred očmi. In toliko, da še lahko zahteva pri blagajni karto za po-vratek domov. Ves skrušen pridrvi Zabloda v jutranjih urah domov. Sprejme ga prestrašena gospodinja, vsa v beli nočni srajci: »Za božjo voljo, gospod Zabloda, kaj se je zgodilo?« Ali Zabloda ne odgovori, ampak odhiti v svojo sobo. še za psa se ne zmeni, ki mu sledi in miga z repom. Pred nočno omarico se ustavi in vpraša grmeče: »Kje je moje zobovje?« »Kakšno zobovje«, se križa gospodinja »Zobovje, ki je ležalo na nočni omarici!« vpije Zabloda. Gospodinja ga gleda kakor prikazen in hiti: »Prisežem vam, da ni bilo na omarici ni česar, samo tisto pismo.« Gospodinja se trese od razburjenja in strahu, kajti takšnega ni videla Zablode še nikoli. Zabloda pa meče poglede okrog kakor ranjen ris. Tišina nastane. Pa se zasliši škrbljanje. Izpod postelje se čuje. Zabloda se skloni in zgrabi Cezarčka za rep. Neusmiljeno ga privleče na dan. Cezarček zacvili in izpusti iz gobčka na pol zgrizeno zobovje. Zabloda obstrmi za trenutek, potem se pa vrže oblečen vznak na posteljo. »Končano!« zastoka in si od srca želi. da bi zaškripal z zobmi zaškripal kakor v mladih letih. ža, ki je bil medtem sedel na stolico, z vso silo udarila po nogi. Presekala mu je ; skledičko in vse kite v kolenu. Starčka so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravnik. hoteli amputirati nogo. a Lovrekovič | amputacije ni dovolil, češ, z obema nogama sem doživel pošteno starost 87 let, pa bi rad z obema tudi legel v grob. Zaradi visoke starosti je njegovo stanje nadvse resno. * Zaradi predrage s°iate v zapor. Mestna in policijska oblast v Zagrebu v resnici z vnemo preganja navijalce cen, a zanim vo je, da je doslej kazen zadela v pretežni večini male ljudi, predvsem bia-njevke in kramarje na trgu. Te dni je bila obsojena zelenjadarica Angela Gorenj-čeva na 7 dni zapora in na 100 din globe, ker je prodajala kg solate po 16 din. Prokurist tvrdke Nijemčič pa je bil obsojen na 30 dni zapora. 2.000 din denarne kazni v korist mestnih revežev, pavšal 500 din in stroške v znesku 60 din, ker nek. stranki ni hotel pi odati pol sežnja drv, češ, da, kjer j'h je kupovala doslej, naj jih kupuje še poslej. DANES ob 10.30 (znižane cene) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri STAN LAUREL in OLIVER HAKDY, dva najbolj zabavna komika v veseli in zabavni filmski komediji Dve uri vesele zabave in smeha! R 1 S T 15 17 f* ¥ A KINO SLOGA, tel. 27-30 D 1 9 1 14 11 V ^ T J^ • . ■■Žig'.'*'. t^Jg* — ~ sten zbor njegovih stanovskih tovarišev in tovarišic ter mnogo prijateljev in znancev iz raznih stanov. Po modtvah je pred hišo zapel zbor pevcev Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta Fercia Juvanca žalo-stinko »Vigred«. Nato se je razvil za mrtvaškim voz»m, katerega je pokrivalo lepo število vencev, dolg sprevod do viškega pokopališča. Tu so pevci še zapeli v cerkvici »Usliši nas, Gospod« in ob grobu »Blagor mu«, na kar je med dvema svojima sinovoma dobil še oče večni mir. Slava njegovemu spominu! Pri zaprtju in motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec Kozarec navadne Franc Jožetove grenčice. u— Za zaščito prebivalstva. Prejeli smo: Odbor za zaščito prebivalstva Ljubljane pred zračnimi napadi je priobčil v dnevnikih pojasnilo o svojem delovanju, v katerem graja one meščane, ki kritizirajo delovanje tega odbora, češ da s svojimi ukrepi samo bega prebivalstvo. Ce odbor v tem smislu nastopi proti onim. ki ne poznajo discipline, ima popolnoma prav Slišal oa sem tudi druge kritike, ki praviio. da odbor premalo sistematsko deluje Ce ie že tak odbor potreben potem nai brez ozira na levo in desno nastopi s oolno avtoriteto Zahteva naj da si vsaka večja hiša brezpogojno zgradi svoje zaklonišče in sploh vse uredi kar je ootrebno za tak primer Zadnjič n pr je odbor pozval vse neborce. da se javijo za pasivno obrambo Dva dni nato je ta ukrep zopet preklical To napravi slab vtis na prebivalstvo, ki zadeve ne smatra za resno Ne ere torei za to. da se be^a prebivalstvo temveč treba ie vse zašč'tne mere sistematsko urediti in vse kar je na papirju tud' izvesti Nai se naši mešani Drivad;io d;einlini. ki jo v teh časih zelo potrebujemo! Maškarada Ljjrblj nske^a Szkzla v Narodnem lomu na pustni torek 6. II. 1940. a u— Zahvala šentpetiske CMD. Odbora moške in ženske podružnice CMD Ljub-ljana-šentpeter sta nedavno imela sejo, na kateri je bilo po poročilih prireditelj-skega odbora ugotovljeno da je nedavni družabni večei obeh podi-užnic v Trgovskem domu krasne uspel v vsakem pogledu. Zato čutita oba odbora prijetno dolžnost. da se zahval ta za naklonjenost g nrnistru n. r. dr. Albertu Kramerju kot airektorju »Jutra« ki je k uspehu pripomoglo z reklamo, nadalje sodelujočim gdč. Jermolovi g prof. Lipovšku, članicam in članom češke Obcč, gdč. Heybalovi, Jožku in Ježku, kakor tudi godb:, dalje vodstvu CMD. predvsem g. pivomestniku mž. Janku Mačkovšku in tajniku Mirku Grudnu, ki sta prireditev poselila z gospe-ma, zas! opnikom ostalih ljubljansk h podružnic, Klubu koroških Slovencev s pied-sednikom dr. Fellaheijem na čelu. zastopnikom in zastopnicam društva »Soče«, ostal:m dragim gostom in vsem odbornikom, odbornicam, članstvu ji ostalim, ki so z idealno vnemo v delu ali z drugačnim deležem pripomogli da sta lahko podružnici CMD šentpeter po sklenjenih računih uročili osrednjemu vodstvu CMD tako lep prspevek za zgradbo šole pri Sv. Treh kraljih. CMD šentpeter pridružuje zahvali zagotovitev, da pojde dalje vztrajno na delo. Prav tako prisrčna in poceni zabava kakor običajno bo na PUSTNI VEČER pri SLAMIČU. — Na pepelnico pa Vam bo istotam na razpolago v I. nadstropju bogato založen ribji buffet. u— 501ctnico praznuje te dni g. B ranimi r Kozinc mestni višji pristav. Nihče mu ne bi prisodil tega. kdor ga pobliže pozna, sai je še ves mladosten, želimo mu še vrsto let! Najmodernejše perilo v svili in volni ter razne novosti za dame, gospode in otroke v novo otvorjeni prodajalni TEKSTILNE INDUSTRIJE I K" Miklošičeva 18. u— Dve p°rokl. Dne 1. februarja sta se poročila v Ljubljani dva ugledna para, in sicer g. inž. Boris Sancin in gdč. Nada Fajdigova ter g. Alfred Biber in gdč. Liana Sancinova. želimo mnogo sreče! u— Danes se poročita v šentpetrski cerkvi v Ljubljani g. Leon Furlan, strojni stavec v Narodni tiskarni in gdč. Silva Jančičeva iz Ljubljane. aiiaaiaiaiaiaiaiaxiaiai xlmxlxl Bilo srečno! ZOBOZDRAVNIK dr. PAVLOČIČ Franc ordinlra od 6. n. 1940. na Gosposvetski 3. Na Svečnico sta se poročila v cerkvi sv. Cirila in Metoda r. Nina Ravnikarieva iz Ljubljane in g. inž. Luce Kremžar iz Jarš pri Kamniku. Za oriči sta bila gg. Franc Ravnikar, lesni industrijec, in dr. Maks Kremžar. Čestitamo] BMinna ZVOČNI KINO SOKOLSKI ROM V ŽIŽKI — Telefon 41-79 Žrtev spovedne molčečnosti Danes ob 15., 17., 19., 21. uri. — Jutri ob pol 9. uri u— V p°čaščenje sponiina g. prof. dr. Pavla Grošlja jc darovala gdč. Marija La-pajne 100 din »Domu učiteljic« v Ljubljani. NA PUSTNI TOREK prijetna domača zabava v hotelu »Beiievue« godba, ples, razne kuhinjske dobrote, izborila nova vina, koriandoli, serpentine i. t. d. Vljudno vabim svoje drage goste in prijatelje. P. ŠTE11K. ♦»♦.♦♦.♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦♦♦♦♦ u— Poslednji dan Deržajeve razstave. Danes zaključi planinski slikar Edo Deržaj razstavo svojih olj. akvarelov in grafik. Razstava je med obiskovalci zbudila mnogo zanimanja, pa tudi priznanja. Vsakdo, ki še ni obiskal zanimive razstave, nai pohiti danes ob 11 v Jakopičev paviljon, kjer bo slikar sam vodil po razstavi Dijaki v skupinah imajo tudi ta dan običajni popust na vstopnini Zunanjim obiskovalcem bo tudi popoldne vodstvo na razpolaso. u— Poročilo o proslavi pesnika M. J. Lermontova, ki smo ga objavili v včerajšnji številki, popravljamo v toliko, da .je recitirala pesem Lermontova »Prenos Napoleonovih zemskih ostankov s. Sv. Helene v pariški Dom invalidov ga dr. med. Zlatica Hribarjeva in ne kakor je v poročilu pomotoma navedeno, »cand. med«. Naj nam ga. doktorica to pomoto oprosti! u— »Vzgojitelja Lanovca«, O. Ernsta ti odeja nsko komedijo iz učiteljskega življenja, bodo uprizorili na akademiji »Kulturnega združenja drž. učiteljišča« dne 10. t m. v frančiškanski dvorani. Komedija slika v veseli in satirični obliki stanje naših šolskih razmer. u— Maska rade Ljubljanskega Sokola so tradicionalne predpustne zabave, ki slove po izvirnosti naslovov, po obilnih in lepih dc' oračijah. po razkošnih kostumih in originalnih maskah. Mnogim so še v živem spominu te vrste zabave, prirejene vedno na pustni torek. Tudi letošnja maškarada ne sme zaostati, nasprotno naj se tudi tokrat uvrsti med najlepše zabave sicer kratkega predpusta. Da omogočimo čim večjo udeležbo mask, letošnji maškaradi namenoma nismo dali nobenega naslova. Nasprotno prepuščamo vsakomur prosto izbiro maske ah kostuma in pričakujemo, da bo prav zaradi tega maškarada pestra, živahna in zabavna. Kdor namerava preživeti nekaj veselih trenutkov in sprostiti vsakdanjih tegob v dostojni maski, naj pride na pustni torek 6. t. m. v Narodni dom. Akvlzlterje organizatorje za Ljubljano, Celje in Maribor išče zavarovalna družba v dravski banovini dobro vpeljana. — V poštev pridejo samo zanesljivi interesenti z dobrimi referencami. Plača po dogovoru. — Ponudbe na Aloma Co., Ljubljana, Aleksandrova 2/L —i —m —■—— u— V petih urah se naučite v®eh najvažnejših družabnih plesov edino v Jenkovem plesnem zavodu v Kazini. Pouk v za-četniškem tečaju vsak ponedeljek ob 20. ali pa v posebnih urah po dogovoru. Sezona traja še do 18. marca. V sredo 7. t. m. »izpopolnjevalni plesni tečaj« tudi za torkove obiskovalce. (—) u— Jugoslovenskemu akademskemu podpornemu društvu je poklonil vseučiliški profesor g. dr. Albin Seliškar 300 din v počastitev spomina pokojnega prof. g. dr. Pavla Grošlja. Iskrena hvala! Gg. rezervni oSicirji! Vse kar potrebujete za vašo uniformo — dobite najceneje pri tvrdki A. KASSIG, Miklošičeva c. 17, blizu glav. kolodvora. u— Predstava zabavne Nušlčeve veseloigre »Ujež« v Šentjakobskem gledališču bo danes ob 15.15. Igra nudi gledalcem mnogo zabave in smeha. Ker je za predstavo veliko zanimanje, kupite vstopnice že v naprej danes od 10. do 12. in eno uro pred začetkom. u— Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru vprizori danes 4. t. m. ob pol 16. uri pravljično lutkovno igro »Skrivnost starega lestenca«. Glavne vloge v igri imajo palčki. »Jurčkov jazz«. Prodaja vstopnic danes od 11. do 12. v društveni pisarni. Ob tej uri lahko naročite telefonično. (—) u— Pevski koncert. Martja Tutta-Ste-fanova, ki je študirala petje v Zagrebu, Reichenbergu, MWanu. Pragi in Salzburgu in delovala z velikim uspehom kot koncertna. oratorna in radijska pevka in pedagoginja v inozemstvu, bo pela jutri, v ponedeljek 5. t. m. v Frančiškanski dvorani Pri klavirju: dr. Danilo Svara. (—) u— Sokolsko društvo Ljubljana-Šiška vabi na svoj pustni torek ki bo v dvorani dema. Rajanje in preganjanje pusta bo do prihoda pepelnice Maske tudi tokrat dobrodošle. — be. — (—J »JUTRO« št 28. N«feQa 4. IL 1940 u— Violinski koncert. Jutri v ponedeljek, ob 20. uri bo v mali Filharmonični dvorani koncert znamenite italijanske vio-lin.stke Lilije D'Albore. Ona je izvrstna virtuozinja, velika umetnica, o kateri piše neki kritik sledeče: Lilija D'Albore je že drugič koncertirala pn nas> in zapustila naj JOijši vtis. Takoj p.; prvih tonih smo z„P-i-zin, da imamo preti seboj izreden talent z vsemi umstvenimi in tehničnimi močmi, da jo moremo prištevati med najboljše moj stre. Njen ton je sočnat, po.n, a mehak. Tehničnih težav ne pozna. Občinstvo je bi-lonavdu^eno«. Ker so violinski koncerti reuki, opozarjamo na jutrišnji večer v ma li Filharmonični dvorani. Umetnico spremlja na klavirju g. H. Giesen. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Simfonični konce-1 Ljubljanske filharmonije v petek 9. t. m. v Unionu ima na sporedu Smetanovo simfonično pesnitev »VItava« iz cikla »Moja domovina«. Poleg čajkovskega, največjega predstavnika ruske glasbe, katerega V. simfonija bo izvajana, je Smetana najtipičnejši pretlstav-nil-c češke glasbe, njen prebuditelj. »Vlta-va« je biser glasbene literature, polna o n l okih melod j, mogočnih čustev in narodnega zanosa. Koncert bo dirigiral znameniti hivatski skladatelj in dirigent g. Baranovič. Prodaja vstopnic v naprej je pri blagajni kino Uniona. LEPO DARILO za dijaUa ali vojaka: smo izpopolnili s 1 šivainin. priborom z ogledalom in poleg dobitt še: 1 kom toiletnega mila. 1 aparat za britje, J čopič za britje, 10 oritvic, 1 milo za britje, 1 zobne ščetko, 1 zobne pasto, 1 steklenico Koionske vode vse to za Din 30.— aKo želite da Vam pošljemo po pošti vplačajte gornn znesek plus din 4,— za priporočmno na ček. rač 13285 ali v znamkah na naslov: Foto Tourist — Lojze Šmue, LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 8. u— B hemski večer na pustni torek pri M klču bo pri poginjen h mizah z izb a-nim pestrim sporedom. Nastopili bodo naši najbolj priljubljeni pevci in igralci. V po.puriju živel va ček«, ki je komponi-ran prav za ta večer, nastop jo Rib.čeva. špa. ova, Bancvec, Dienovec, Dolničar in Lup. a. ki bodo primerno kostumrani izvajali pod vodstvom kaprinika g. Neffata ta najnovejši š.ager. Točila se bodo dobra vina po sc-.idnih cenah, iz lastnega buffeta pa L.omo nudili vse mogoče prlboljške tako tudi pzistno rusko vo.lko. Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni v operi. I Šaljivi preimeti NO\ OSTI 1. 1940. v veliki izbiri v drogeriji K A N C, Ljubljana, Židovska 1. Novi ilustrirani cenik dobite brezplačno. u— \ojnim dobrovoljeem. Občni zbor S.eske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani bo v nedeljo 11. t. m. ob 10. do-po.dne v sejni dvorani Združenja jugoslo-venskih inženjerjev in aihitektov, ljubljanske sekcije, v Kazini, Kongresni trg l/II. Na prejšnji večer 10. t. m. ob pol 21. bo č-anski sestanek v restavraciji štruklje-vega hotela, Dalmatinova ulica. Pozivajo se vojni dobrovoljci, člani organizacije, da se polnoštevilnu udeleže sestanka in zbora. u— Namesto cvetja na krsto bi agr,pokojnemu prijatelju dr. Pavlu Giošlju sta da. ovala Otmar in Mara Kette 100 din Društvu slepih. u— Cenj. nim damam se priporoča modni krojaški salon Jerneje Marjeta, Tyrše-va 51. Izdelava prvovrstna. Cene zmerne. (—) u— članstvo JugOsloven^kega touring kluba, podružnica Ljubljana opozarjamo, da bo V. redni letni občni zbor jutri, dne 5. t. m. v dvorani Slamičeve restavracije ob pol 20. uri. u— Društvo stanovanjskih najemnikov vabi vse stanovanjske naiemn.ke in podnajemnike. da prigiase čimpreje svoj pristop k društvu, odnosno b.agajniku. ki je strankam na razpolago vsak delavni dan med 10. in 12. uro dopoldne v pisarni društva upokojencev, Ljub.jana, Wolfova ulica št. 10/11. Članarina znaša na leto 12 din, tedaj do konca tega leta 11 din. Vstopnine ni. Članarina se plačuje v naprej. Tajnik uraduje zaenkrat v Celjski ulici štev. 19. Bežigrad, za artilerijsko vojašnico, razen sobote, nedelj in praznikov vsak delavni dan. pričer.ši z dnem 7 t. m. od 14 do 16. ure ter se naj člani društva v vseh zadevah. razen blagajniških, obrnejo na tajnika. Obenem se opozarja, da se pri osebnih prošnjah strank za kakršnokoli zadevo izkaže vsakdo s potrdilom o vplačani članarini. ker se v nasprotnem slučaju ne bo delalo za stranke — nečlane. Prehodnia s°ja bo za ves odbor z namerimki vred v ne-tek 9. t. m ob 18 v Wolfovi .ulici št. 10/11, ter se prosi polnoštevilna ude^žba. u— Huda nesreča železniškega d -lavea. Včeraj popoldne so bili mestni reševalci nujno klicani na železniško progo onkraj gorenjskega kolodvora, kjer se je pripetila huda nesreča. Na progi za tramvajsko re-mizo je na nepojasnjen način zašel pod lokomotivo popoldanskega gorenjca Ivan Fridih, po rodu z Brega pri Celju, zaposlen kot delavec v signalni delavnici glavnega kolodvora. Lokomotiva je nesrečnega delavca odbila in vrgla po nasipu, kjer je obležal z odtrgano levico in hudimi notranjimi poškodbami. Nezavestnega so reševalci pripeljali na kirurški oddelek. Kako je do nesreče prišlo, doslej še niso mogli ugotoviti. Fridihovo življenje visi na nitki. u— čigava je denarnica? V Zvezdi v parku se je našla v soboto opoldne 3. t. m. denarnica z manjšim zneskom, molkom in listkom z vprašanjem: Kaj je rekel kralj Zo?u _ ? Lastnik dobi de- narnico pri upravi »Jutra«. u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval učiteljski zbor ljubljanske gluhcnemnice v pečasttev spomina blagcpckojnega društvenega predsednika g. dr. Otona Papeža in namesto venca na krsto g. Jakoba Ledra 210 din. Prisrčna hvala! Iz Celja e— Učni uspeh na celjski gimnaziji. Na drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju je bilo ob koncu prvega tečaja 1306 učencev, med temi 428 učenk. Učni uspeh je zadovoljiv. Na zavodu, ki šteje 31 oddelkov, od katerih ima 14 popoldanski pouk, je izdelalo 963 učencev (med temi 319 učenk) ali 66.8% učencev in učenk, padlo je iz enega predmeta 225 (67 učenk) ali 17.24°/o, iz dveh predmetov 122 (30 učenk) ali 9.34% in iz 3 ali več predmetov 92 (9 učenk) ali 7.04%. Zaradi bolezni so ostali neocenjeni 4 učenci ali 0.3%. Zaradi zelo slabega uspeha je bilo odstranjenih 5 učencev. V I. in II. razredu je na zavodu po ena klasična vzporednica. FINO ČAJNO PECIVO IN BONBONI ! BONBONIEKA 11UFF — Prešernova 1. e— Obrtniško zborovanje. Skupno združenje obrtnikov v Celju je imelo na svečnico v hotelu »Pošti« svojo 56. skupščno, ki jo je vodil predsednik g. Stojan Holo-bar. Skupščine ki je bila razmeroma slabo ob'skana, sta se kot zastopnika Zbornice za TOI udeležba podpredsednik g. Ogrn in zbornični svetnik g. Hohnjec. Ob koncu leta 1939 je imelo 13.696 din premoženja. Celjska obrtniška združenja nameravajo skupno kupiti Obrtni dom v Celju, ki je last Zbornice za TOI. Zadevna pogajanja so v teku. Na skupščini je b;lo sporočeno da je bil namesto g. Avgusta Tačka izvoljen za predsedn ka odseka brivcev in frizerjev g. Ivo Vozlič. Na skupščini je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje naslednje zahteve: noveliz°cijo obrtnega zakona, ured:tev sstema zbornic v dravski banovini ki je velike vr.žno-sti za gospodarski obstoj in razvoj obrtništva. Izda se naj uredba o minimatnh ~en~h obrtn ških izdelkov. Ostro je treba nastopiti proti šušmarstvu in proti izvrševanju obrtnišk h del v kaznilnicah. Preprečiti je treba izvrševanje obrtniških del ori javnih in samoupravnih oblastvih v 'astni rež ji. Izvede naj se starostno zavarovanje obrtnikov. Tzvršijo naj se vo-1'tve v Okr-ožni urad za zavarovanje de-'avcev. Odvetnik dr JAKOB HODŽA je preselil svojo pisarno iz Vodnikove ulice v Gosposko ulico 30. (—) e— Piedavan;e o slikarjih šubicih. Na ! 'udskem vseučilišču v Celju bo predaval jutri ob 20. un v. prof. dr. Fran Meses-nel iz Ljubljane o slovenskih slikarjih Janezu in Juriju šubicu. Predvajal bo tudi mnogo lepih skiopt:čn h slik. barvnih fo-togi afičnih posnetkov najboljših del naših slavnih sMkarjev šub'cev. e— Učiteljsko zborovanje. Sresko društvo JUU v Celju bo zborovalo v soboto 10. t. m. s pričetkom ob pol 9. doro'dne v I. drž. narodni šoli v Celju. Poleg stanovski in organizac'jskih zadev je na dnevnem redu tudi poročilo ge. Angele Vodetove iz Ljubljane o socialnem položaju žene in učiteljice ter njenem odnosu do sredine, v kater, živi in dela, in poročilo gdč. Ivanke Zupančičeve o akciji za zimsko pomoč obmejni deci. e— Rad'js«e motnje so postale v Celju že tako neznosne, da se pola'ča lastnikov radijskih aparatov, ki morajo točno plačevati radijske pristojbine, čedalje večje razburjenje, zlasti ker javni apeli in tudi pismene pritožbe na poštno upravo prav nič ne zaležejo. V interesu ugleda poštne uprave je, da napravi v smislu zakon tih predpisov čim prej temeljit red, ker število mot;lcev radijskega sprejema stalno narašča. e— Umrla je v torek v Zagradu pri Celju 831etna preužitkarica Frančiška Dobro-tinškova. V mestnem zavetišču v Mediogu je umrla v sredo 751etna mestna reva Helena Šoprova, včeraj pa 75ietna mestna reva Marija Šolnova. V celjski bolnišnici je umrl v torek 391etni občinski revež Ivan Goličnik iz Družmirja. e— Brezposelnost narašča, pri celiski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 849 brezpope'n'h (704 meški in 145 žensk) nasproti 736 (598 moškim in 138 ženskam) dne 20. januarja. e— D',jaški kuhinji v Celju je daroval odvetnik dr. Milko Hra5ovec v Celju 50 din v spomin na pokojnega dr. V-ljema Šribarja e— SmučarSKj jzjet sokolskega članstva in naraščaja bo danes popoldne iz Celja na Teharje. Skupen odhod ob 13.30 izpred celjskega kolodvora. e— Umrl je na svečnico v Medlogu pri Celju 80-letni posestnik Maks '.Apavšek. Istega dne je umrla v celjski bolnišnici 801etna Helena Velerjeva s Studenca pri Veliki Pirešici. e— Pustno rajanje za deco priredi danes ob 15. sokolsko drušitvo Celje-matica. Vabimo občinstvo da poseti to lepo prireditev, ki bo nudila mnogo zabave. e— Velik ubožec brez staršev in sredstev, delno hrom, ki so mu pred kratkim ukradli edino obleko, prosi usmiljene ljudi, da bi mu podarili rabljeno obleko ali karkoli. Darila sprejema podružnica »Jutra« v Celju. e— Obupan^a na že!eznišKi progi. Ko je vozil savnjski vlak, ki prihaja ob 13.30 v Celje, v nedeljo mimo Pesjega pri Velenju, je tik pred vlakom skočila na progo 21-letna Gabrijela Deberškova iz Pesjega. Lokomotiva je Deberškovo odbila, pri čemer ji je močno poškodovala glavo in hrbet ter ji zlomila desno nogo. Deberškovo so prepeljali z vlakom v Celje, s celjske postaje pa v bolnišnico. Njeno stanje ni nevarno. Vzrok obupnega dejanja ni zn?n. e— Dve nesreči. Ko se je 151etni dninar Avgust Jančin v Gruškovcu pri Humu ob Sotli igral pred dnevi s samokresom, se je samokres sprožil, pri čemer je zadela krogla Jančna v levo roko. Na svečnico je padel 16 letni krojaški vajenec Slavko Leskovšek v Trbovljali tako nesrečno, da si je zlomi desno nogo Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnišn5co. e— Dve žrtvi napadalcev. V ponedeljek sta dva moška napadla 261etnega kočar-jevega sina Ignaca Kranjca iz Kačjega dola pri Sv. Petru na Medvedovem selu ter ga z udarci z ročico močno poškodovala po glavi in levem ramenu. V nedeljo so neznani moški ns Ljubečni blizu Ropa-nove gostilne napadli 261etnega delavca Ignaca Karmuzla iz Ogorelca pri St. Juriju ob juž. žel. in ga poškodovali po glavi. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnišnico. e— Tafnski pos'1. Ko le natakarica Marija K. v Gaber--'u pri Celju v torek omol-noči zaprla gostilno, je nesla leseno skle-d>co v kateri je bil ('• obiž. na niem pa 19 bankovcev po 100 din, ia gostilne po stopnicah v svojo sobo. Na stopnicah ni prižgala luči in tudi v posteljo je legla v temi. Zjutraj pa je opazila, da je bila izgubila v temi na stopnicah vseh 19 bankovcev po 100 din. Zjutraj je šel prvi po stopnicah Alojz G. iz Gaberja Njega so osumili, da je bankovce našel in si jih prilastil. Izročili so ga sodišču, ki bo gotovo kmalu ugotovilo, ali je sum utemeljen. Lani 30. septembra je neznanec ukradi 1 Francu Smuku iz Kresnik pri Teharju iz veže neke gostilne na Bregu pri Celju žensko kolo. Policija je sedaj ugotovila da je to kolo kupila Terezija P. v Gaberju od nekega moškega za 150 din, ne da bi bila vedela, da je bilo kolo ukradeno. Kolo so vrnli pravemu lastniku, za storilcem pa še poizvedujejo. e— Jutri do 18. je še čas, da >bnovite srečke za glavno žrebanje drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. e— Skavfke smuške tekme. Mrkonji-čev steg skavtov v Celju bo priredil danes za hribom sv. Jožefa svoje prve smuške tekme v teku in slalomu. Tekme -še bodo pričele ob 10.30 in 14. Prijatelji skavtiz-ma vabljeni! Iz Maribora a— Dar naših umetnikov Sopolskemu planinskemu domu. Naše sokolstvo si zelo prizadeva, da bi napravilo Sokolski planinski dom na Pohorju čim prikupnejši za obiskovalce. Za to prizadevanje so pokazali naši mariborski umetniki pohvalno naklonjenost. Darovali so vrsto svojih slik. ki so lepo razvrščene predvsem v jedilnici doma. Od darovanih slik na jomenimo slike »Studenci pri Mariboru« (olje) in »Motiv s Korču'e« (gvaš) prof. Mušiča, »Most v Vipavi« (olje) prof. Karla Jiraka. »Iz okolice Maribora« (pastel) prof. Ivana Kosa »Motiv iz celjskega parka« (olje) prof. Alberta Sirka, »Motiv iz Prekmurja« (olje) akad. slikarja Maksa Kavčiča in sliko »Jalovec« (olje) br. Zlatka Zeia. Lepa gesta domačih umetnikov je zbudila v javnosti vsestransko pri-nanje. a— prvi slovenski izrazi za smuč^V^ke like. Te dni so imel' Sokoli iz Selnice ob Dravi po bl'žn:h strminah svoje smučar-s(ke tekme. Pokazalo se je, da je najboljši smučar se^niške sokolske družine br. Jože Konig. Naarrrrrrr rrrrrrrr rG O O Ježe Konig. Naraščajski prvak pa je br. Stanko Juršč. Zanimivo pri tem je, da so uveljavili selniški Sokcfli za označbo posameznih smuških likov domače izraze. »Telemark« so premenovali v »Pohorca«. »Krist janijo« pa v »Bloke«. SLANIKOVA POJEDINA bo v sredo 7. II. ob 20. uri. — Od 8. zjutraj do 18. ure KULINARSKA RAZSTAVA. Pustni torek DOMAČA VESELICA. Razna razvedrila. Zmerne cene. Hotel, kavarna in restavracija »O R E L« — Maribor. Pesniški gasi'ci so imeli redni občni zbor. Poročila so pričaal o njih marljivem delu. Pri volitvah so bili izvoljeni: Srečko Krajnc za predsednika, Jožko Žen za poveljnika, Ivan Purgaj za pod poveljnika, Fras za tajnika, Lebarič za blagajnika, Senč;č za orodjarja, Andrej Babič za odbonrka. a— Iz mestnega vojaškega urada. Oni, ki so bili rojeni 1909 in mlajši samskega stanu, ki so končali rez. ofic. šolo, ki niso v sodni preiskavi ali sodno kaznovani in ki so jugoslov. pokolenja, se sprejmejo ■ v aktivno službo. Pojasnila pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11. a— Davčne knjižice naj predložijo delodajalci nemudno v smislu opozorila tuk davčne uprave v sobi št. 4. davčne uprave za mesto Maribor. a— Problemi zračne vojne. O tej temi predava jutri v Ljudski univerzi naš zna-{ ni marib. pilot g. Franjo Pivka. Skioptične slike! ADVOKAT dr. Stojan PRETNAR SE JE PRESELIL IZ CANKARJEVE ul. 6 V SODNO ULICO 3/L — Telefon št. 27-65 (Palača zavarovalnice »Drava«) - Maribor a— 566.010 dinarjev je dosegel protitu-berkulozni dinar v preteklem mescu, ki je namenjen zgradnji oz. nakupu zavetišča jetičnim bolnikom v Mariboru. a— Pevski zbor Glasbene matice ima jutri v ponedeljek 5. t. m. ob 20. uri izredno, strogo obvezno pevsko vajo. a— Pisarna notarja dr. GROBF.LNIKA v Mariboru je sedaj v novi zgradbi »DRAVE« v Sodni ulici. (—) a— Luka Orešnlk se je odpeljal v Beograd. Poročali smo o prihodu Slovenca Luke Orešnika v Maribor. Orešnik je bil skupno s svojo mlado ženo in tremi otro-čiči pobegnil pred grozotami finske vojne in se nastanil v tukajšnjem hetelu Meranu. Iskal je primerne namestitve pri tukajšnjih podjetjih, a je ni dobil. Orešnik. ki je imel v Helsinkih lepo podjetje, je bil izučen mehanik Dobil ni primerne zaposlitve v tej stroki, četudi je v Mariboru več ko 1700 tujcev, ki imajo dobro plačane slube. Nazadnje je moral dati svoji ožji domovini slovo in se je s svojim avtomobilom odpeljal naprej v Beograd, kjer upa, da si bo ponovno ustvaril pogoje za obstanek. so Čepovo truplo obdudraH, nakar so ga prenesli v šmarješko mrtvašnico, šmarješki orožniki so pričeli s preiskavo. a— Noč na Volgi! Pesmi, balet, ples Pustna senzacija 6. februarja Narodni dom. (—) a— Petek slab začetek. Resničnost tega narodnega rekla so doživeli tudi izdajatelji novega mariborskega mesečnika »Mariborski upokojenec«. Prva številka je izšla v petek, pa je bila zaplenjena Iz Hrastnika h— Pustno rajanje bo drevi v Delavskem dom«. Na pustni ponedeljek zvečer bo tradicionalni steklarski ples v brusil-nici steklarne, a na sam pustni torek zvečer pa velika m as kara da v Sokolskem domu. Steklarski ples datira že od leta 1862. V steklarni so začeli obratovati že leta 1856. Prvi steklarji so prišli v Hrastnik od vseh vetrov, največ pa iz Nemčije. Takrat n:i bilo v spodnjem Hrastniku nobene večje gostilne, kjer bi se lahko pred-pustna prireditev vršila. Ko pa je zgradil stavbenik Zenuti iz Radeč nad steklarno novo (zdaj Hofbauerjevo) hišo, kjer se je odprla tud'1 nova gostilna, so steklarji tam priredili prvo steklarsko predpustno veselico leta 1862. 2e pokojni rudar in rudniški goleč Alojz Mastnak je vedel povedati, da je trajala ta veselica kar tri dni. Pričela se je na pustno nedeljo popoldne in se je končala točno na pustni torek ob polnoči. Od takrat se je vršila skoro vsako leto steklarska predpustna veselica h— Uslužbenci tvornice Kemičnih izdelkov priredje danes pod pokroviteljstvom ravnatelja g. Prochaske svojo prvo tekmo v smuku. Start bo ob 9.30 na Kalu, cilj pa pred tovarno. Proga je dolga priblžno 4 km, višinska razlika pa znaša 600 m. Iz Škofje Loke šl— Pododbor Združenja rezervnih oficirjev v š«ofji Loki se ustanavlja. Informativni sestanek je bil te dni v restavraciji pri Kroni in je bila udeležba prav lepa. Sestanek je vodil major g. Matovič-Vučič in opisal organizacije. Organizirani člani imajo med drugim ugodnost šestkratne polovične voznine po železnici na leto. Konstituiral se je pripravljalni odbor, ki so v njem gg. dr. Jože Pokom, Pleste-njak Ivo in Plantarič Stojan. Iz Krškega kr— Namesto venca na grob g. Vinka Bona je daroval bivši narodni poslanec g. inž. Franc Zupančič, industrijec v Ljubljani, 200 din Sokolu v Krškem. Iskrena hvala! Iz Dolenjskih Toplic dt— Dobre pitne vode spet primanjkuje v Dol. Toplicah. Zaradi dolgotrajnega ostrega mraza je namreč vode ob izviru premalo in gonilni motor je pokvarjen. To-pličani so primorani uporabljati vodo iz zdravilišča, ki je sicer uporabna če je ohlajena. Vodovodna uprava se ukvarja z mislijo, da bi montirala pri vodovodu namesto nerabnega stroja pogon na elektriko, ki naj bi enkrat za vselej preprečil neprijetnosti, ki se tako pugosto pojavila jo z vodovodom, kadar je voda prav nizka. dt— Smrt zaradi kapi. Nedavno popoldne je ga Pavla Henigmanovs nesla k šivilji blago za obleko. Ko se je vrnila domov, je zlezla na peč da bi se malo pogrela. kjer je bil tudi njen sin. ki je bole-hen. Kmalu nato je pritekla v hišo snaha, češ da so se v dimniku vnele saje. Ta vest jv je vznemirila. Šla je s sinom gasit ogenj. Pri tem delu ji je postalo slabo zato se je vrnila spet na peč. Popila je nekaj vode in mleka, a ker slabost ni odnehala, se je vlegla na posteljo. Kmalu nato je prišla snaha v sobo in našla taščo že mrtvo. Poklicani zdravnik je moget ugotoviti le smrt za srčno kapjo. Ranjka je zapustila več otrok, izmed teh dva še nista preskrbljena. Mož ji je že pred več leti šel v Argentino za zaslužkom. Spcčetka je še pošiljal domov denar, zdai pa že več let ni o njem ne duha ne sluha. Rajnki bodi ohranjen blag spomin! dt— Najemnica tukajšnjega zdravilišča gdč. Ana Sitarjeva je prevze'a restavracijo banovinskega zdravilišča v Doberni. Tako bodo Dol. Toplice dobile spet novega najemnika ali pa bo obdržala Kmečka posojilnica zdravilišče spet v svoji oskrbi. V interesu zdravilišča bi bilo, da bi se ban-ska uprava naposled odločila in odkupila edino dolenjsko zdravilišče. Banska uprava bi ga lahko dvignila na tisto višino, kakršno to odlično zdravilišče zasluži. Iz Ptuja NaS planinski svet v Sokolskem d°mu. Kakor vsako leto so priredili tudi letos naši vrli planinci 1. februraia svoj tradic'cnalni plcrinski ples v veliki dvoran Sokolskega doma. Razpoloženje je b'lo prjetno. domače, zares planinsko. Ob poskcčn h zvokih vojaške godbe pod vodstvom kapelnika g. Jiianka so se vrstili priljubljeni plesi. a— »B belforšerji« smejo spet delovati. Svojčas smo poročali, da je oblastvo preprečilo delovanje razisko. alcev svetega pisma, ki so v Mariboru in okolici znani pod vzdevkom »bibelforšerji« in ki so bili organizirani v posebnem društvu raziskovalcev svetega pisma »Svetilnik« s sedežem v Mariboru. Društveni odbor se je pozneje pritožil na ministrstvo za notranje zadeve, ki pa je razpust potrdilo. Zadeva je prišla pred državni svet, ki je s svojo razsodbo razveljavil razpustitveni odlok in spet dovolil raziskovalcem svetega pisma delovanje. a— Do smrti zaboden. V Lcžanah štev. 4 pri Sv. Marjeti ob Pesnici je hlapec Janez S^mič v hlevu svojega gospodarja Vinka Grahornika do smrti zabodel Filipa Čepa, ki je bil pri priči mrtev. Včeraj pop. j— Mariborski trio, katerega sestavljajo Taras Poljanec, Oton Bajde in dr. Roman Klasinc, priredi koncert 9. februarja v Ptuju v dvorani Glasbene Matice. (—) ROYAL KINO — PTUJ ~ Komika, pikanterija, godba in ples, vse to se bo izvajalo v najuspelejši komediji, ki jo predvaiamo danes, v filmu »NAROČENI ZAPETJIVEC« (Theo Lingen, Ida W(ist, Hans Hoit, HeH Finkenzeller). Naslednji film: »DONSKI KOZAKI« Iz Murske Sobote ms— S°k°I priredi na pustni torek običajno maškaradc s plesom v vseh prostorih Sokolskega doma. Maske dobrodošle. NajOepša mnp.^ka bo rtodarovana Vsakoletna otroška sokol ika ma?Tka.raida po sklepu odiborove seje letos odpade zaradi draginje. ms— NOva knjižnica. Knjižnica ljubljanske Delavske zborn ce je v Murski Soboti ustanovila svojo podružnico. Novo osnovana knnžnica je nameščena v prostorih Delavskega doma in je odprta dvakrat na teden. ms— Delavnost prekmurskih va$KJh odrov. Tri društva kmečkih fantov in deklet so pretekli mesec uprizorila v svojih vaseh po eno igro. 'Kmečka mladina iz šulincev se je postavila z Golarjevo »Vdovo Rošlinko«. ena iz Gor. Petrovcev z Go-larjev:ma Dvema nevestama«, agilni fantje in dekleta iz Puconcev pa z Nuši-čevo komedijo »Narodni poslanec«. BERIČEVO. Danes bo pri nas svojevrstna prireditev, za katero je veliko zanimanje. Društvo kmetskih fantov in deklet bo priredilo vaško zabavo s kmetsko večerjo, ki naj prikaže v vsej pestrosti utrjene običaje na naši vasi. Začetek bo ob 15. Ve« čas bo sodeloval godbeni trio iz Beričeve-ga, zvečer pa nastopijo razne skupine in domača kuharica, ki za enkrat še noče izdati načrta kmetske večerje. Vsi poeetni-ki so lahko prepričani, da bodo na prireditvi presenečeni! Vstopnine ni! Vaška zabava s plesom bo v Kmetskem domu v Beri če vem! Vljudno vabljeni! NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes na praznik in v nedeljo, obakrat ob 16., 18. in 20.15 zabavno komedijo »Profesor, varuj se!« Sobotna predstave odpade zaradi maška-rade. (—) TRŽIČ. Kino bo predvajal danes v nedeljo šp onaki velefilm »Gibraltart. V ponedeljek in torek se bo predvajala krasna ruska drama »Patriot«. (—) Franja Kendova f Danes bodo v Kamniku pokopali go. Franjo Kendovo, dolgoletno ugledno restavra-terko. Kdor je bil kdaj v Kamniku, vsaj po imenu pozna Kendovo restavracijo z izvrstno kuhinjo, ki jo je dolga leta vodila gospa Kendova s pravim razumevanjem. Pokojna gospa je lani 2. decembra praznovala 77-letnico. Lastnik restavracije g. Josip Kenda, s katerim sta živela 50 let v vzornem zakonu, je umrl leta 1930. Za njo žalujejo sin g. Milan, ki je bančni uradnik v Ljubljani, hčere Ela, učiteljica v Kasani-ku, Tončka, ki je poročena z bivšim kamniškim županom g. Kratnarjem, in Marija, vdova po višjem sodnem svetniku Regally-ju v Ljubljani. Sin Stane je umrl leta 1931. v Mariboru. Pokojna gospa Kendova je bila kljub visoki starosti v svojem delu neumorna in vse do zadnjega vzgled pridne in dobre gospodinje. Njena slika je iz prejšnjih let. Naše gledališče DRAMA Nedelja, 4. ob 15.: Profesor Klepec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Na prisojni strani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 5.: zaprto. Torek, 6. ob 16.; Utopljenca. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sreda, 7.: Profesor Klepec. Red A. Četrtek, 8.: Praznik cvetočih češenj. Pre- mierski abonma. Petek, 9. ob 15.: Striček Vanja. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. »Profesor Klepec« je zgodba ljubljanskega meščanskega kroga. Osrednja oseba je profesor-idealist, ki živi v svojem abstraktnem svetu; v stiku z realnim pa zaide v hude stiske političnega in ljubezenskega značaja, dokler se vse ne razvozi ja v srečnem koncu. Igrali bodo Gre-gorin, Cesar, Nablocka, Simčičeva, Sever in Levarjeva. Modelna, v sodobnem duhu pisana veseloigra nordijske pisateljice Helge Krogove Na prisojni strani« osvaja gledalca s sicer miniaturnim zato pa iz prav zanimivih psiholoških potezic zgrajenim dejanjem. Pisateljica odkriva na humor en način nrav nekoliko čudaških članov Riibe-jeve rodbine. Deloma resni konflikt zakonske krize med možem (Kralj) in ženo (Danilova) spremljajo zabavni prizori med zaljubljencema (V. Juvanova in Jerman). Originalna sta stric Severin in mati Margaret, prav tako dandy Preben, vloga, ki ima ves večer smeh na svoji strani. Igrali bodo Daneš, P. Juvanova in Jan. Režiser prof. šest. Nestroyeva burka »Utopljenca« je s svojo komiko, humorjem in zabavnimi situacijami kakor nalašč ustvarjena za veselo pustno razpoloženje. To Nestroyevo delo ki je ob sleherni uprizoritvi gledalce sijajno zabavalo ima zaradi odlično podanih vlog Buče (Cesar) in Smole (Kralj) nenavaden uspeh. Glavne vloge igrajo Levar, Vida Juvanova in Rakarjeva. Razen njih je zaposlen še velik del dramskega ansambla. Posebno opozarjamo, da se bo vršila predstava popoldne ob 16. uri. OPERA Nedelja, 4. ob 15.: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Lumpacius vagabundus. Izven. Ponedeljek, 5.: zaprto. Torek, 6.: Lumpacius Vagabundus. Izven. Sreda, 7.: Rusalka. Red sreda. Danes popoldne se bo ponovila naša najlepša jugoslovanska opera, Gotovčev »Ero z onega sveta«, ki si je pridobila že evropski sloves. Krepko oblikovano dejanje, ki je posneto po hercegovskem narodnem motivu, je našlo v Gotovčevi, prav tako iz bogatega narodnega melosa izvirajoči glasbi popolnoma adekvaten izraz. V naši uprizoritvi se zlasti odlikujejo Franci, Heyba-lova, Kogejeva, Janko in Lupša. Dirigira dr. švara — Zvečer in prav tako na pustni torek se bo ponovila Nestroy-štritofova muzikalna burka »Lumpacius Vagabundus«, ki je po svoji komični vsebini, originalnih, po vsem svetu znanih Nestroyevih figurah in domiselnih štritofovih glasbenih vložkih kot nalašč primerno delo za veselo pustno razpoloženje. Pri občinstvu je vzbudilo obilo pozornosti, zato priporočamo, da M interesentje oskrbi jo vstopnice že v naprej! ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 15.15 Nedelja, 4. t. m.: »Ujež« (Udruženje Jugoslovanskih emancipiranih žen), popoldanska predstava MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja 4. ob 15.: Prodana nevesta. žane cene. Ob 20.: Konto X. Znižane oene. i n ■ ■ ii 11 n i c 11 ii m ii »» m »i«i m "ostani in ostani član Vodnikove družbe! Edinost In sloga! Misel gospodarstvenika ob konferenci Balkanske zveze Kaj je s povišanjem uradniških prejemkov Beograjska »Politika« objavlja sledeče informacije o povečanju uradniških prejemkov: »V ministrstvu financ jc bil že pred enim mescem izdelan predlog za povečanje uradniških p ač. O načrtu je razpravljal ožji mi nistrski komite, k' je izvrši' nekatere spremembe. Nato so projekt izročili strokovnjakom, da ga spravijo v sklad 8 splošnim finančnim stanjem držsve Za povečanje prejemkov pridejo po tem načrtu v poštev dnevničarj,. služite'ji. zva ničniki, pripravniki in uradniki od 10. do 5 skupine. Povečana bo draginjska in rodbinska doklada Ali bodo tudi žene dobile rodbinsko doklado, še n- sigurno Povečanje draginjskih doklad bo znašalo največ 20 odstotkov. Toliko bodo dobili name ščenci do vključno 10 uradniške skupine Pri ostalih uradniških skupinah pada ta odstotek in znaša pr skupini že 5 odstotkov Koliko bo znašair> po\ečanje rodbinske doklade. se še ne da reči. vsekakor pa ne bo manjše nego SO din mesečno. Istočasno s povečanjem piejemkov aktivnega nameščenstva se misli tudi na pove- čanje prejemkov državnih upokojencev. Pri tej priliki na) bi se popravila krivica tako z-.sni m staroupokojencem. Vsekakor bo položaj teh staroupokojencev znatno popravljen in verjetno izenačen z onim ostalih upokojencev. Pov^anje uradni kih prejemkov je vezano z uredbo o kontroli cen in bo izvršeno šele, čim se bo ta uredba izdala Poudarja se namreč, da se mora poprej izvršiti še anaiiza in ugotovitev stvarne podražitve življenja, tako da bodo lahko prejemki povi.ani na osnovi ugotovljenega razmerja med draginjo in uradniškimi prejemki. Udruženje državnih ujooko. iiicev v Splitu se je obrnilo med drugimi tudi na dr. Mačka s spomenico, v katero so raz cžene zahteve upokojenih državnih nameščencev glede ureditve njihovega materialnega položaja. Sedaj je prejelo Udruženje od ovor iz kabineta podpredsednika vlade dr. Ma-I čka. v katerem je rečeno, da ie po obvestilu ministra financ uredba o ureditv prejemkov državnih upokojencev že i delana in da bo stopila s 1. aprilom v veljavo. ŠPORT Slalom v snegu in megli Pri včerajšnjem mladinskem slalomu v Planici je med 52 tekmovalci zmagal Uirijan Tine Mulej Ugleden slovenski gospodarstvenik nam piše: Vse evropske države so z ogromnim zanimanjem zasledovalt potek razvoja ravnokar končane konference Balkanske zve ze. Odločujočega pomena za to vtsjno bi bila njih enotnost in edinost. To ve vsakdo. Mnogo ljudi pa je pri nas, ki ne znajo ceniti duhovne strnjenosti naše države. Zato dovolite mi gospod urednik, da izne-sem v tej stvari samo eno misel. V sedanjem kritičnem času, je državi nujno potrebno nekaj, kar je nad vse važ no, to je edinost! Naša država bo uspela če bo v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru enotna! Mala gospodarska območja, nekaka okrožja, ki bi jih vodili lokalni in osebni interesi, bi silila v nasprotujoče si smeri, namesto, da bi nas združevala. O tem naj razmišljajo vsi. ki se v državi na katerem koli področju udej-stvujejo. Vzemimo si za vzgled Finsko! Tam živijo poleg Fincev tudi Švedi, razen kmetov imajo tudi delavce državne urad nike in nastavljence. obrtnike, trgovce :n industrijalce, konservativce, meščane m socialne demokrate, tako kakor pn nas, ni pa menda primera v zgodovini, da bi se bil kak mali narod tako uveljavil, kakor so se po zaslugi edinosti Finci. Na Finsko in v druge slično vsmerjene države naj bi po slali naše študijske odprave z odprtimi očmi in odprtimi srci. Takt države in na rode posnemajmo na političnem, vojaškem, Rim, 1 februarja. Po verodostojnih informacijah se zdi, da je najnovejši neaško-rumunski pelro^ej-ski sporazum ee.o pomembnejši, kakor se je to zdelo po prvih alarmantnih vesteh z zapada. Od celotne rumunske produkcije petroleja, ki znaša letno okrog štiri in pol milijona ton za izvoz, bo baje polovico prevzela Nemčija. Seveda mora.io Nemci naj-preje temeljito popraviti železnico skozi zapadno Ukrajino in stopiti se mora led na Dunavu. A tudi zapadni zavezniki so odločno na delu, da preprečijo izvajanje tega sporazuma. Že doslej so pokupili velik del rumunske trgovinske mornarice, kar sedaj nameravajo storiti tudi s turško, zlasti tankovsko mornarico, da bi kolikor toliko zmanjšali možnost prevoza po Dunavu. Verjetno je, da so Rumuni dobili od Nemcev važne protikoncesije. pri čemer je uspešno posredovala Italija. Zatrjuie se. da je rumunsko-nemški petrolejski spora-ztim znatno zmanjšal sovjetsko epasnost na Balkanu. Po finskem neuspehu je stališče Nemčije napram Moskvi mnogo odločnejše, zlasti ker Rusija zaenkrat ne more nuditi Nemčiji nobene izdatne sosdo-darske pomoči. Berlin je mogel dati rumunski vladi zagotovilo, da bo Nemči?a zavarcvala R»imun;jo pred vcako možnostjo sovjetskega vzncm!r;enja. N~mč\ia želi vsmeriti sovjetsko ekso^nriio Droti Perzijskemu zalivu, oziroma or^t1" šk;m interesom v Sorednii A^ji N^mčna smatra jugovzhod za svoi velev°žni vir ne le za petrolej, temveč ti'di za ra^ne r^de. potrebne votni indn^+riii, ter 'a živež"«5 pot*-»b=č:ne. DoVler državo n° j^srov-bodn vod>'O o tem računa. Nei"?i'a v tev nvrn v t^m pe^rooui. Ve^a1- m "Nemčija odklanja ustanovitev balkanskega blo- Minister dr. Kulenovič je v razgovoru z urednikom »Politike« potrdil, da so n.iego-vf !zjave dopisniku zagrebškega »Jutarnje-ga lista« avtentične. Poudaril je še enkrat, da je on za to, da se najprej izvršijo volitve, potem pa izvede preured tev države Pristal bi pa tudi. da se preureditev izvrši pred volitvami, ako se doseže sporazum, da se ustanovijo štiri avtonomne erlmice (Hrvatska. Srbija. Slovenija. Bosna in Hercegovina). Kar se tiče njegovih odnošajev napram JRZ. je g. dr. Kulenovič ponovil. kar je dejal že zagr b"kemu dopisniku. ★ Pod naslovom »JRZ izginja« razpravlja Vilderjeva »Nova riječ« o krizi, ki je nastala v Jugoslovenski radika'ni zajednici. Uvodoma objavlja izjavo dr. Mačka z dne 8. maja 1. 1., ko so se pričeli njegovi razgovori z g. Cvetkovičem. Dr. Maček je kakor znano takrat dejal, da se prvotno ni hotel sestati z g. Cvetkovičem, ker je smatral, »da nima smisla razgovarjati se s predstavnikom JRZ, ki je stvorjena od zgoraj in ki nikogar ne zastopa.« Šele ko mu je bilo potrjeno, da prihaja g. Cvetkovič kot pooblaščenec krone, se je začel z njim pogajati. »Pn prvem sestanku je g. Cvetkovič tudi sam naglasil, da ne prihaja v imenu JRZ, s katero mi Hrvati ne moramo in nočemo imeti nobenega posla.« »Nova riječ« dodaja, da je dr. Maček v toku razgovorov z g. Cvetkovičem postal prepričan, da se bo z dosego sporazuma likvidirala tudi JRZ Sporazum je bil podpisan in KDK je z JRZ napravila koalicijsko vlado. »Nova riječ« potrjuje, da so prva močnejša nasprot-stva med dr. Mačkom in g. Cvetkovičem nastala povodom znanega shoda JRZ v Ogulinu, ki naj bi bil po »Slovencu« priče-tek obračunavanja s Samostojno demokratsko stranko. Vendar pa da dr Maček takrat ni hotel izzvati krize, ker se je baš pripravljal obisk kneza namestnika v Zagrebu. Drugi dogodek pa je resnejši Na zahtevo slovenske JRZ je glavni odbor te stranke sklenil, da se ne smejo vršiti nobene volitve ne občinske ne saborske in ne skupščinske, dokler se nc izvrši organizacija in preureditev vseh delov državne zajednice. Ako se imajo volitve odložiti, dokler se ne izvede organizacija vseh edinic. potem so volitve »na vrbi svirak«. Saj v petin gospodarskem, kulturnem in socialno-poli-tičnem polju. Potem bo Jugoslavija s svojo tako ugodno geografsko lego, s svojim bogastvom, v in na zemlji, ter s svojim dobrim narodom ena izmed najsrečnejših držav na svetu. Ta namen je imela združi-j tev Srbov Hrvatov ip Slovencev v letu 1918 ln — roko na srce — kateri jasno misleči ter pošteno m pogumno deiujoči Jugoslovan bi mogel spričo vseh dosedanjih izkušenj predlagati in želeti našemu narodu kaj pametnejšega in boljšega?! Da to dosežemo pa je potrebna predvsem požrtvovalnost za skupnost in državo' Kako je s to vrlino pr; nas? Ali smo tudi mi. privatniki in oblasti, kakor druge države vse pripravili za slučaj, ako se naenkrat znajdemo v vrtincu dogodkov? Zdi se da smo pri nas za ta »lučaj še prav malo organizirani in pripravljeni ter premalo strnjeni v duhu mnogo premalo pripravljeni za to kar naj nam očuva naše najvišje: našo svobodo in neodvisnost Ako bomo ohranili svojo nevtralnost, kar je naša največja želja, si bomo prihranili v primeri z drugimi državami ogromni žrtev in bremen Vse kaže pa, da se izognemo voj ni vihri samo v tem slučaju, ako bomo pravočasno organizirani in ako bomo znali pravočasno zbrati m žrtvovati vse svoje sile za obrambo domovine. Kdor bo pravočasno pripravljen, ga najbrže vihra ne bo nadelal ka, ki bi bil naperjen Droti Rusiji, ker bi tak blok lahko delal težave njenim gospodarskim načrtom Na zapadu ugovarjajo, češ da Nemčija sili te države, da opustijo gospodarsko nevtralnost, proti čemur da se bodo morali zavezniki zavarovati. V zadnjem času se zopet veliko govori o morebitnih nalogah vzhodne zavezniške vojske generala Weyganda. ki je najprei bila ustanovljena, da v slučaju potrebe izvrši poroštva nasproti zavezniški Turčiji in nasproti garantirani Rumuniji in Grčiji Gre torej za vojsko, ki bi lahko nekega dne operirala tudi na bližnjem vzhodu, če bi razvoj tako nanesel Mnogi tukajšnji politični krogi smatrajo, da kake aktualne sovjetske onasnosti za Balkan ni in da ni razloga, da bi beograjska balkanska konferenca o niei razpravljala. Odklonitev sovjetske nevarnosti z Balkana pa normalizira tudi italijansko - nemške I odnošaje. ker je Italija vedno prisnavala ! velike nemške gospodarske interese na jugovzhodu, Nem?i;a pa Italiji poleg gocpo-darskih tudi politične. Italija odklania v tem področju vsak vpliv Rusije ali zaoad-nih zaveznikov Italija ie tudi proti temu. da hi balkanske države po ba.ie turški oo-bude sklenile vojaško zvezo, v katerikoli obliki, ker bi taka zveza sčasoma lahko oostala orodje v rokah zapadnih zaveznikov. Rumun;ja ie torej danes po mnenju v znatnn bo^Sem onl^aiu To i* v'"deti tudi iz nienepa rartr^anJa r>an^n> m^d^arslrim in 7aM=vam noHnvnn se ie PO"ori1o d" b" T?nm"n'ia crvoi?m k'*lti""no m^tin'*- O tem se danes skoraj nič "n- vori... Dr. O. A mesecih ni niti dovršena organizacija bano vine Hrvatske! »Nova riječ« nato komentira dr. Mačkove izjave in službene članke v »Hrvatskem dnevniku« ter prihaja do zaključka, da je preureditev cele države pred volitvami ven darle mogoča, toda le po reviziji sporazuma z obojestranskim pristankom Predpogoj za to pa bi morale biti »sigurne garancije za pravo demokracijo« v vse i državi, »kar znači drugi režim, a ne sedanji režim JRZ.« »Nova riječ« končno jako skeptično beleži vesti o poskusih združiti radikale \t glavnega odbora in iz JRZ Ugotavlja, ds glavni odbor radikalne stranke z Aco Sta-nojevičem nikakor ne pristaja na predlog g Cvetkoviča ter vztraja na svojem znanem stališču Zato se mora zaenkrat smatrati, da je ta akcija propadla. K temu pa prihaja še izjava ministra dr Ku'enoviča ki odločno odklanja zaključke JRZ. »Nova riječ« zaključuje: »Iz vsega navedenega je samo eno sigurno, da se JRZ nahaja v globoki krizi, ker sama priznava, da v sedanji formi ne more več obstojati.« ★ O kritičnih razmerah v JRZ razpravlja tudi »Hrvatski dnevnik«, ki poudarja da minister dr. Džafer Kulenovič smatra svojo skupino kot posebno politično organizacijo v okviru JRZ. Ugotoviti je treba dve dejstvi: prvo, da sta za sklep glavnega odbora JRZ samo srbski in slovenski del te politične formacije, in drugo, da za akcijo za zbiranje radikalov kakor izgleda, niso niti slovenski JRZ-ovci. Iz vsega tega je razvidno, da v vrhovni JRZ ne vlada eno-dušnost v enem izmed najbolj važnih vprašanj in da se združitev radikalov lahko izvrši samo v znamenju zbiranja Srbov v radikalni stranki. ★ V nedeljo sta v Nišu konferirala delegata glavnega odbora Narodno radikalne stranke gg. Miloš Bobič in Krsta Miletič s predsednikom stranke g. Aco Stanojevi-čem, ki je sprejel tudi veliko deputacijo radikalskih prvakov iz Vojvodine. Po teh konferencah je voditelj vojvodinske depu-tacije dr. Milko Kosič dal novinarjem izjavo v kateri pravi: G. Aca Stanojevič ne odobrava akcije ministra dr Laze Marko-viča. Kar se tiče stopitve rad-ka.nc stranke z JRZ, izjavlja g. Sunojevic da o tem ne more biti govora Kadika.ne množice iz JRZ se lahko pnKijučijo Narodno radi-kami stranki. G. Stanojevič je za najožje sodelovanje tudi z ostanmi srbskimi strankami. Občni zbor Sokola I na Taboru Na kratko smo že poročali o glavni skupščini Sokola I v Ljubljani Naknadno prinašamo še nekaj podrobnosti, sai ie Sokol na Taboru ena največjih edinic ne le v slovenskem, temveč v vsem jugosloven-skem sokolstvu. Glavna skupščina je bila letos v glavni dvorani sokolskega doma na Taboru ker se je pričakoval zaradi znanih razmer večji obisk. In res je bil obisk rekorden Prisotnih je bilo 408 bratov in sester. To visoko število ie dokaz mečnega razgibania in zanimanja za rešitev stania. ki ie zavladalo v društvu po prenosu znanega spora iz župe v društvo Društveni starosta br. inž. Lado Bevc le otvoril glavno skupščino ter pozdravil zastopnika župe br Slano in vse prisotno članstvo. Prve misli in besede nleeovega poročila so bile posvečene Nj. Vel. kraliu Petru II. starešini saveza Sokola kraljevine Jugoslavije in njegovemu kraljevskemu domu. Izrazil je željo sokolskih pripadnikov. da bi Jugoslavija razvila vse narodne sile v naporih, da se očuva edin-stvo naroda in države na znotraj in zunaj in da bo tako okrepljena zastavila vsa sredstva v obrambo nedotakljivih državnih in nacionalnih meja. V svojem govoru ie dalje poudaril, da je sokolstvo nosilec ideje skupnosti vseh Slovanov. Sokolstvo se opira na prirodne pravice in ie zato nepremagljivo. Zaključil je ta del govora z vzklikom: Naj živi slovanska misel! Naj živi sokolska misel! V nadaljnem poročilu se ie starosta spominjal dobe umrlih bratov in sester. Nato se je dotaknil načelnega vprašanja glede na razdvojenost, ki je nastala v društvu z ugotovitvijo, da ie upravi poverjeno vodstvo vsega društvenega dela. Ona odgovarja za neuspeh, zato brez njenega soglasja ne more v društvu delovati noben organ V kratkih obrisih ie poročal o razvoju in rešitvi spora. Podlaga uspešnemu sokolskemu delu je prostovoljna diseplina. ki jo obljubi vsak pripadnik pri vstopu v sokolsko organizacijo. To oa ne znači da je ta disciplina na vsakokratno odDoved Kdor jo odpove, de facto ni več Drioadnik sokolske organizacije. Kdor ie voljan, da se podredi društvenemu redu in prostovoljni sokolski disciplini, so mu vrata na Taboru vedno na stežai odprta Svoj govor je zaključil br starosta s pozivom, da gojimo v tem sokolskem Taboru. ki je bil zgrajen v ljubezni in žrtvah, bratstvo in svobodo. Nai bo Tabor živ vir večno mladega življenja, studenec lepote in vrlin za ves naš narod Sledilo je poročilo tain'ka br Etbina Bežka, ki je poročal, da ie tako telovadno kakor delo odsekov bilo vzpostavljeno in da ni odpadla nobena redna prireditev razen javnega nastopa. Sledila so nato še poročila raznih odsekov. Društvena godba je bila redno pri delu. Lutkovno gledališče je doseglo lepe uspehe. Za iavno društveno knjižnico so predvideni novi prostori. Mladinski in socialni odsek sta v okviru svojih denarnih sredstev pomagala uveljavljati svoje socialno delo. Načelnik br. Tone Gorjanc in načelnica s. Anuška Jugova sta podrobno poročala o stanju in delu v telovadnici, načelnik ie poleg tega podal še poročilo zdravniškega odseka. Računovodja br Ivan Lozei ie podal obračun za preteklo in proračun za bodoče leto. Po izčrpnih poroč;lih vseh funkcionarjev je v imenu revizijskega odbora br dr. Pavle Festotnik predlagal razrešnico upravi z izjemo nekaterih izločenih bratov, ki po prenehanju svojih funkcij Se niso v redu izročili svojih poslov. K razpravi o poročilih se ie iavilo več govornikov, ki so poskušali braniti stališče opozicije. Vzpričo izčrpnega odgovora br staroste o predmetnem sporu so se bratie branilci morali ukloniti ogromni večini, ki je glasovala za razrešnico upravi odnosno za predlog nadzornega odbora da se funkcionarjem bivšega vaditeljskega zbora še ne da razrešnica. Predsednik kandldacilskega odbora br Pestotnik je predložil kandidatno listo za novo upravo s starosto br Inž. Bevcem na čelu Druge kandidacijske liste ni bilo in ie bila edina lista z ogromno večino sprejeta. Skupščina se je končala ob pol 1 ponoči Potek in številni obisk sta Dokaza'a zmisel za red in sokolsko disciplino v vrstah članstva ter sta obenem jamstvo, da se bo Sokol I sedaj po prestani notranii krizi zopet po svojem delu uvrstil prav med prva sokolska društva v državi. • V novi upravi Sokola I na Taboru so poleg drugih naslednji bratie in sestre: starosta inž. Lado Bevc. namestnik dr Josip Kune. Franc Vrečar in Mirko Urbas: načelnik Tone Gorjanc, načelnica Anuška Jugova, namestniki Janko Sket Rudolf Ry-ška in Stane Pire. namestnice Milena Ske-tova. Marta Podpaceva in Ivanka Vrhov-čeva; prosvetar dr. Svetozar Ilešič. namestnik inž. Fran Svetina, tajnik Etbin Bežek. namestnik Stane Flegar. V nadzornem odboru ao dr Pavle Pestotnik, Fran Majcen. Fran Kamenšek. Albin Smrkolj, Zane Miklavc in štirje namestniki. V razsodišču so dr Andrej Kuhar. Fran Majcen. Rudolf Ryška. Franjo Jereb in Jože Zabjek ter pet namestnikov Člani uprave so poleg staroste, načelnika, načel-nice in njihovih namestnikov Franc Rebec, Ivan Erbežnik, Lado Sedej. Ivan Lozei. Rajko Turk, dr Fran Mlinaf, Franko Kraigher, Avgust Volk in Anton Pavlič ter 11 namestnikov. Praporščak je ostal Edo Ropič. Marinetti hudo zbolel Rfan, 3. februarja. AA. Znani futuristič-ni pesnik Marinetti je težko zbolel ter se nahaja v neki kliniki v Rimu. Potres v Grčiji Atene, 3. februarja. AA. Potres ki je bi ta (U v Ekatartnl, Je napravil precejšnjo materialno Škodo. Podrlo se je če« 20 poslopij, Okoli 160 pa jih je bilo hudo poškodovanih, človeških žrtev oi bilo, Rateče, 3. februarja Drugi dan mladinskega državnega prvenstva v smučanju je še bolj kot prvi dokazal, da vse bolj sili v ospredje nova generacija, ki že nestrpno čaka, da se vrine med vrste renomiranih tekmovalcev. Kakor je včeraj nebo naklonilo najmlajšim tekmovalcem obilje toplih solnčnih žarkov, tako jih je danes v obilju zasulo s snegom in zatrpalo z meglo. Skratka, vreme je bilo za tekmovanje v slalomu vse prej kakor ugodno ali prijetno. Starostne meje so za današnjo tekmo podrli. Vsi so bili ena sama velika družina brez razlike v letih. Proga je bila zakoličena na plazu za 40 m skakalnico, kjer obratuje prva vzpenjača na snegu v naši državi, ki je baš danes v polni meri dokazala svoj ogromni pomen. Proga je merila 330 m, višinske razlike je imela 90 m, pri tem pa vse značilne lastnosti slaloma s Seelos-figuro, vertikalo itd., le malo krajša je bila. Med tekmo je vladala precej gosta megla, ki je ovirala pregled proge, ne samo na škodo gledalcem, ampak tudi marsikateremu mlademu tekmovalcu. Med prijavljenci tz 12 klubov smo čitall nekatera že znana tn skoraj že slavna imena. Tako je bil med njimi Jeseničan Mrak. ki je prišel pravkar iz tečaja v Italiji, dalje njegov rrjak Mlceli, zmagovalec iz Bohinja, popularni Mulejev Tinček in 9e drugI. Posebno pozornost je vzbudila močna ekipa Celiancv, pa tudi Kranjčani in Tržičani so «e poleg Jeseničanov vidno uveljavili Pom.ičir. Ilirija že S'ovenec. Imen »val se je drugače. n.mnck rekli so mu S ovenec, ker je hodi! po v«eh političnih shodih, kjer se je točila pijača: vedno se ie proti koncu javil k besedi in :zustil vedno isti govor: Jaz sem Slovenec in Slovenec ostanem, vi ste Slovenci in S'ovenci ostanete. mi smo S'ovenc- in Slovenci ostanemo S'ovenska majka nas ie rodi'a in slovenska zem'ja nas bo pokrila. Slovenska kri ne fali Črna zemMa naj pogrezne tega. ki odpada Doli z izdajicami. živeli Slovenci! — Te prav za prav prazne besede ro značilne za povprečnega tržaškega okoličana. V svoji neomajni zvestobi do naroda je vrgel nekaj krepkih stavkov, udaril se je po prsih in ljudje so ga razumeli. Tn iz tega sentimentalno hudomušnega razumevanja se je rodil edinstveni priimek: Jože Slovenec.« »Prav ima*, Karlo. žiro n predstavljam tvojega Jožeta Slovenca.« »Poslušaj dalje: Jože Slovenec se je naslonil na kuhinjska vrata. Imel je novo si-jro obleko, rumene čevlje, klobuk po »traai; Dovolj je smešnosti vrh zemlje, kdor zna, blag* si s kupa jemlje, in šala Je človeku zdrava, srce ga boli ali glava* France Levstik t L ftevflkJ svojega »Pa v lihe* leta 1870. pravi tržaški okoličan spomladi. Nekaj časa je gledal vrvenje ljudi, nato pa so ga zapeljali fanclji, ki »o »e šopirili pred njim na mizi. Iztegnil je roko in vtaknil ▼ usta enega, drugega, tretjega.« Zda •• Karlo Sancin dvignil prst in nadalje* širokim obrazom: »An,. moj oče je imel b»stro oko. Takoj je opazil, kaj počenja Jože Slovenec. Mialil ti je: Naj ti bo! Saj mi ne utečeš, boš že plačal. — Jože Slovenec pa je postal predrzen: prepričan je bil da ga zaradi splošnega navala nihče ne opazuje, vzel je iz žepa škrnicelj, pripognil se je malo in začel je spravljati fanclje v škrnicelj. ki ga je držal pod mizo Tedaj se je zbudil v mojem očetu rojeni škedenjski hudornuš-než. Od daleč je zaklical: Slovenček moj dragi, lepo je od tebe. da t priše> 2e dolgo te nisem videL In z razprtimi rokami «a mu je bližal. Jože Slovenec ae je zdrznil ia hitro je vtaknil škrnicelj. ki je bil skoraj poln mastnih fancljev, ▼ notranji iep svojega suknjiča. Tedaj ga je oče krepko ob* jel in pritisnil na svoje prsi: Jožek dragi, Slovenček preljubi, hvala, da si prišel, takoj ti najdem prostor in ti prinesem vina! Pri tem ga je vodno tesneje objemal in tolkel po hrbtu, dokler ni opazil da »e je na levi prsni strani Jožeta Slovenca pojavila velika, temna, mastna lisa na svetlosivi, novi obleki Nato je začudeno vprašal: Kaj pa imaš tukaj? — in je izvlekel Škrnicelj zma-ščenih fancljev na dan. Ljudje so zaradi glasnega pozdrava postali pozorni in so takoj razumeli, kaj se je tu pripetilo. Dvignil se je neznanski grohot, vreden pustne no> del je. — Pejdi k oštji! — je zaškripal Jože Slo-venec in izginil. Danes kakor pred 70 leti: Francosko-pruska vojna MAGINOT, SIEGFRIED NaspritS stojita si vojski dve, pogumni, slavni, veliki obe. Na enej strani francoski car, Napoleon, mogočni vladar. Na drngej strani pruski kralj, z njim Bismarck in premnogi marŠ&lj. Stojita nasproti nektere si dnf, do zdaj še nobena zgrabila nij. Posluha svet in pazi skrbno, grme Ii uže topovi glasno? Evropa vsa. Amerika vsa — a vojska še vendar v boj ni šla. Ce vidimo prav, bojazen, strah nareja, da Prua in Francoz je plah. Zat6 se gledati vojski oM, nobena boja začiti ne smA. Začiti ne smi ni teči domdv, ker spremljal po poti bi smeh jo A smeh in sramota je hoda stva*, to Bismarck vi in francoski Torij si zabavljata kar ae da, ker nema dovolj nobeden France Levstik, »Pavfiha« 187tL Pivska glasa Nor fe kdor se ne napije. Kranjec moj se ga ne brani, letos pije kakor lani. Pivcu vedro sonce sije. Kar pri Sokratu začniva: marsikaj je mož uganil, vendar vina se m branil. Kniige modrecev odpriva, čudo. glej, se ti odkriva: v vinu misel drzna vzklije, vino vir je poezije, inspiracija priplava, kadar pije modra glava. No r je, kdor se ne napije. Nismo narodič vofščakov, »Sveta voiska« nas ne gane — ti to vei. Kalanov Zane —w Naših dedov in očakov, rokomavhov in veljakov dober vzgled spomin nam hranL Dnevi v koledarju zbrani pravijo: »Ije pij na sveteklc Tudi na bridkosti petek Kranjec moj »e ga a« brani. »Da nebesa bi poslala mam moža v te resne lam skrbnega za dom, ne zase, da bi misel ma ostala neomajna kakor skala.. je To to vzdihi neprodani. Glejte pivca r aH nesebično se napaja, zvesto pri kozarcu vrtrmfm, letos pije kakor ImmL Oh tn ah zemljd prepceda: smrt vrti se v pustnih plesih, v trojni vojni ln potresih. Pust Je pepel nična sreda, beda lz oči nam gleda, v skrbi lačni vsak se zvije, kar Ima pod zemljo skrije. Vendar skozi smrtne spake, skozi lalostne oblake pivcu vedro sonce al/c Pivcu vedro sonce sijat letos pije kakor lani. Kranjec moj ae ga ne brani Nor Je, kdor ae ne napije. Ivan Bob LETOŠNJE POČITNICE — Kaj pravite gospod Peter, aR si bo* mo lahko letos privoščili kaj počitnicT — Na vsak način, zakaj pa ne? Žene pošljemo za mesec dni na morje, pa nam bo vsem prav. NE POMAGA Sodnik: »Vi. Janez Zgaga, tepde da ste ponoči v zakotni ulici udarili s kolom po glavi. Ali morete to utajitif* Janez Zgaga: »Bi ie, goepod sodnik, čt mislite, da mi bo kaj pomagalo* OSLUŠAJTE Z D * m Mi .. ... iN* ^ ff S f** g A V bolnici sta lete!« Gorenjec tn Rlbnlten. Oba jt jmj I v ti ii.igl mikaatil »puiltcgrain« fca po raznih fcdra vlith, ogrevanjih ln ko-|xr!i?i jima je zdravnik odredil ta masiranje bo', nih nog. Ko jt- strežnik masiral Gorenjca, je ta ▼pil, k!rJ in motil od Poi-tvOšn, l&bničana pa ni miistriinje nič bolelo, celo zvijal »e je ©ti mnckfk. Gorati jeu »e Je to čudno Rdelo, po cm vpraša- »Posrlnfl bi od bolečin, ko Ene*trvžn ifc masira, t1 pa to s »mehom odpraviš! Krko vendar te narediš?« »N'č teoijega ku !«-tri, ifibl bratec! Al* jest dajem masiral t' rdravno unogttO, pa to" fte segače. Raj mlsleš, de betom dan t9 bs>nna, de trn- bua boiijia, ku tju.be! Saj Čajnem nanj smo. 1« Povoda! £. P. Kletni rtni »o t-r-43 y ftlbnlrf veGlto uw»-fhntarffl. kakor rs.»cs®d v bolJSth dnitbah. Start kapiftčn Pfekvr, po rodi: Kočevar, je imel navado, da je d^tikrat rabil mntrl neirtšk! vit/.: LieV Vaterland, roag-st rnhlg &eir>! Po rojiti »r Jo kr ivive nuraere ver« po sv«Je [>o#lov>.«i1: Ljab' domovino, pa miren bod'! Ksr ni H:' *t»ri Pirker duaovlt hi daieko-Vtd«n čiovek? Stari .?eryt»e In pa rftirsi^ki de*ean »ta se ne!'.si| počastit s Skrhsa- • njem »vo3«ra fnstrtmi«iit9i in r>rhrienjfwi rnž^o«. NHi #«!»<» na »I is-pn*tf1, snj srn fe v prs^lri delielo pod- črtmp^a, kt>r mti j«? vsrskr.lrrRt avetto kronik. Pa »n«w»k ▼ ferovjTtrl v«M, rw» ca nov! drte*n povpra-da: »No Frsn^k ksj M pa ti rad?« sem raacns' tehant' gnt voščit!« Frtde vprnriat v rlmnaKfl«, Ita- ko kftj nanredsije. Vede! fa. ČA hrta »tro®r<»en nrofo^.^rt^ jca nmtfmaHfe« hi da mu Pa se je mož t*"""H. dn b! skn pri resnfii epra- Vlčrl. »VI, n-mnd rt* Tr«.f«te. kriflra et rr«»»j ■tr^k w-r.edp.Jvs I nfl W *~se fc^n »mtra, Imkr j«» Mir>W.*n, pr. d« h' v«e t«skn xani-»o«. kiskr b! rnosra fte fc*t»ia ta prfrve mn&rv da!, pa b* vgižntl sumi btile niffcst, k"ekr ^T-a-rf-.® »trn! Valite prekleta algebra ln kdor so jo je Km*sta!« Mladi grajski gospod «e Je ^»ra zmrdoval Franeku, Id je oapajai tt-vtao ob Bbtiid, tn pt openaAaL Francek ga Je pa le pomilovalno gledal. Kar pa goapod l« nI odaekal, ga Je zavrnil: »Pajd nu pajd, ieme4de, kaj boi Boru, te f aaj dan«!« * V Ljubljani se ga je oborkapiSAn Marko tako nakreaal, da Je koniaj prlkolovratll na postajo in se s teta v o naloži! » ko-čevsld vlak. V teloaniškom vo*a »e raede ravno nasproti svojemu prijatelju ha »ottedu Onefcn, ki ga pa rri spoznal. Tudi Oeo« Je molčal. kaj bo vendar Marko okrenlL Molk pretrga Marko ln prične pogovor: »Kan se pa vi pol jate?« »Pa a Rftxmeo!« »Jest terfL Vam Jc JUbenea to kej na ?« »Sevajde nrd Je umna, kaj ■»' »Kaj posnate mordr pnga gvMimga obnr-k« »iiona Marka Is V »Tke Mlake »tevtika 88?« »Kaj b' ga ae poaao« — oej wr* dobra pi^Jutla.« »VaJato — ta sem pa Jeotl« * Rfbntffki proeont je kaj enostaven. Ce nekaj kupič xa en dinar h» to potem pro-daA sa dva dinarja, si pri tem sasln£!l en odatot^k aH en dinar od sto taka. Ail kdo dvomi, da ni res? * Menda je bflo to leta 1968^ ko m je predpust v Ribnici prav imenitne zaključil RibnMki lesni trgovec Ramboimohek, ka-torrnin no pa Rifeaidanl dejaH »RaabarAek«, po rojkfrm Čeh, po državljanstvo Nemee, po jeziku pa ItaMlan, Je dolga leta trgoval v Ribnici, ne da bi »e kdaj naučil slovenskega Jezika. Vseeno je tehajaJ s svojo besedno meSanieo, ker r1 bH drugače napačen človek. Bil Je veMk veseljak pa Je takrat naročil I* Istre en vagon pravfh h» Wr!> osJov, katere Je nameraval razprodati, da H IJadeai slnžtH pri vsakovrstna opravilih. PoSflJka oslov Je prkipeta ravno na p«hi>mI torek. Zaradi tega Je bil običajni pustr?! korso še pestrejii, vsaka ima je Imela takrat svojega osla, pa se je pomikal sprevod mafiksr s »komaj!o« na čelu, pr«H Dolanj! vasi. Prlgerlčanl so rvedeH te pravočasno 3» veliko pnstao slovesnost, pa so v vsej oaglloi postavffl slavolok s sadpi-«om: »ro&nv A VLrlSTNI MILI OSLI!« (namesto gosti). Od bonhe Ism ®I3 Bovluu Jmt so ne rocoren pr'tuoJStl srruoje tinlajne nikdar, k tionskam se haod'm gostiti, pod kfklno s'm jest gospo kar Jim Je dal, ampak tadl kar J!m Je ustvaril. Takemu očenaSu Je »lodil dootavek na primer ... »ker nam Je Bub pravo pamet ilau!« ali »k' nam je Boh Jn*ek antvaru« ail ». . . pa k' nam je Bub roke u dajlat ustvani!« ln tako dalje. In Je oče molil naprej, pa Je na e£cnatu dostavil ». .. k' narr. Je Euh čaj v* ustva-m«. SIne.ka, ki Je klečal poleg njega, pa Je to naštevanje »pravilo v »meh, bog ve kaj si Je fantiček vse mislil. Pa se Je stegnila očetova roka do nfesovlh nšes ln ga Je oče pokaral: »Kmota kaj pa misliš, de bi blu bulo, te b' svoje dr lake n pjsvst* nosil*!« Povedal dr. J. O. * O, stnrl Oorgl, sodrtl *twa te st-aioga registra., Je bC veltk kavelj ttad »e ga Je po »vojni številnih poteh aa«rkal, najsi so bila ti rad na a!1 ne. Pa prfkdovratl nekega Jutra ▼ plaarno kar v redn nabr^kim, seveda prepozno. Iskali so ga te doma h« po vneh njcg-ovfb »uradnih« lotcaHk, kakona, zaman. Predstojnik sodišča ga je nndl tega kar vpričo p!«im!SVega o«rbki temeljite zmlval In krtnčil. Teda moi nI bfl voljan kaj dolgo poslušati pridigo, potobno, ker Je Mla kar slovenska, da so lahko val navzoči razumeli. Zate stepi. knHkor »e Je nač dalo, strumno nred sodnem predstojnika h« naredi straSfssko r!>wm obraz, salnttra tn pravi skorstj v Jea(: »Herr Geriehtsrat, Jetsct shul Amtsstun-doa!« * V steroeM le ®Mrs;ia zaarrruhllo, da j« moral v postelja. Bale*«« ga Je dajala, da ni bil« d*«ti več npnnja na rdravje. Domači so b'H pripravi »eni r.M najhujše pa so narečJV zjtttraj dekli, ki .1« Sla v e<'rk*v, da stepi mimogrede v farovž ln pre«i, da pride kdo Mulja previdet. Župnik Je Ml seveda takoj pripravljen. Ker je imel pa med potjo drugo opravilo, je dal dekli koretelj iB št>i»lo * naročilom, naj doma vse pripravijo. Ko «vo|o »tdevo spotoma aroiH, b« takoj ta«fl pri bolalkD, da gn bo spovedsl. Doma so vse potrebno rrlpravtfl, koretelj ln Stolo so dali na posteljo, boln*'ta pa so pn«-H*1 m«me(ra. da W rut »bral In šel vase. Delro fe gledal Ctirrl ©erkvems ob!»Wa na svoj* peetelU. R»r ina «•« fHkdo nI roke! hal. ?e w»čel natikal koretelj ln fttolo nase. Med Rblačenlfni st»ol v sebo fnnnlk Hi T^rle^a Mn!V» nJiWfsm v koretelj ln 5ts*o, ki var^«''?^^ raaj. »Ja, gost»od i«nn'k, »drlo se mi fe. da so pri tejj reel oererwenf|», »eijiak. da so take, tera P» nl»-em tp(!»!!i; £c;pnik se mn je takrat take »me!«! do le svel« dolinest mirni e-rravMi drugič, pa še tedsl f* »e »teh lomil. Povedal I. A. * B!rt rfbelCVera •'fnlanta« Je takole «ekoč v prvth r>epr,|dni»»|rf«i nrab v »Hdkem prtinnn premi*''evsl. kako bo rvečor ka-»tKonom klenkal. oo ?»a H!d potraj-bnl H kaplšon»«!t< kanH»sl. kar nanraj bi Mm moral kdo trobiti, pa s te velik* trobento naravnost v rr4-»a, pa M te kdo ve kn' ne F>ommr«hi. Jede*« na. a! bi Jih. tu bi !'b! AT tu t!h moraš s plcnkate p« glsvi. da kaj zastopijo! Take ln podobne misli »o mo*n »preletavale glavo p« koristne nV kukA. le kdo b? se Hh otre^«il t«»ir|h nt>vd»bn|en1. ki pridejo kar same od »'nke, al* m in hl m pustil morda moHld od ko«r»rko!l! M gfil »smo v bližino! Toda sila 'e «11».. nič ne pornnra. ten!ee: »Co«vod, pomagajte brfc, — n eslr^^nzl corl!« »Ob Wf4« r»«, m VH nelevottno zavrne »kf>k« huo v mijen «-aJgha»al gorajta, te ter«s f* p» kiftSe n r.rtet!« Loške vlže po deniače Med Sertco Hi Poijmtoo '»o mcstcc* rtofi. mat blii* gm pu&ejmm, kaj notri se godt Nedoftrm Škof j* Loka tmprrijai sc nt dai, i« tavient let n 11 mre J« Mmtrom krtmceij 'maš. bnm Loka vm pogoja, da lah k okrog ziuvi, ta j kralja in cesarja te v večjih mestih rti. Za turk* fe pa v Loki gotv* aajboijil kraj, ta J eden te je vrajmov, da nta tto kil ie rdaj. Kaj km« r poeti pedti, ta skrb mi ne mori, zato skrbijo Puttaic\ ki vel so iabsa-JL Ce aH m »e nrnterm, da ta po gjm* I 0nvnfkarfi po Fuštai ie rešijo skrbi. če jo na piac pripofet, pLMCaja se Je bet, tako tc Ikj da Jut fcc gioo k^pud, če mahneš jo po ttengah, si lahko zl(nr.ii n *t, Hubal te rt€ pd u ga sadnjikfat. V Lok ml Senca fe taka, aikoJet ►tu.'/« retnj je lato tHjd bi Cl iA..tn. Kadar m vunfo v farne i, *tlS4Mfi cn bokov. Saj /e nu strun Si mi na diugi pa Spi t ar. če si pa Mk tis r Lok na sntrl ztmtil, je it aje rt kaj pn (* da sprav te v paradlL. Čsfte, čafte, laatjs vi — V Kranju so se trije kralji BA posvetovanje 1 brali in tako so brž sklenili, da bodo en most zgratiilL Tja tez Kokro trden most, trden kakor kamen - kod, kmalu tam bo britof »tal parcelam cene gori gnali In as res zgradili nrast, trden kakor kamen - kosi; m osi otrromnt' razpetlno, ki imei jo v»c vrline. se v Kraitja g3dl! IL Tudi s Prevolo ni »1 k&-> cagrubi. vse odrete, že^tia ne duoi kupvija — so pet nova polomija! ii.>»>«• rasa >e ^ednfh stolij, ni ixK!/l »k jrlJ: Kraojcl hitro ao ziuonoiOl, da bi oei truiijou z^uUiii. Xj.-ik* nait rarsd t« (lOOHrtlu Jc UMlIO^a, ki r uhaja niG dobiček, pa čeprav jc — taksen liček! mrf^bMJi č-A' ~ ij ^mm^^^fA Štii. , Ves lesen In tudi s streho, Hitro prideS lahko v keho, te konstrukcije n* hvalii ia graditelje nam žališ! Ko .fe Secnal m osi na? Matfco, J<> odločil prav na kratko: »IVlostu tnanfka veste kaj? Dober, zanesljiv čuvaj! Tn za tesTi ne bo drug, kakor l.in^r Nepomuk. Res. da bil Je ie v penr-Monn, pa ga bom na les aaslona!« M?ne leto! — Most nai cd, se nac'bat }e začel, ker po eni strani res, se napel je moker lc& Kavke so rs okUnvale In c nr«in»i»(i nopaokale. ker feri! le meeesen — ranogo ljubši jim je teseoj! To npm«i neki Cm skrbn' efe — na? funan, tja čez bre« »e Je ozrl ia je most takoj zaprL Zdaj lahko Se čezenj gret, le posamič in pa peš! Ce nmre pa zdaj kak Kranjoo, rsiža kar čez Huje - Klance. Ia parcole spet od sile 10 n& vrednosti agubilol UL J>o!ar s< reselo re^a, feci ><- /.iiiit.ij^alo preEiugk, bola z.t1aj Jr kar zaprta, vtiMiv« irt^ta — viA^ka trta. IT. Kopa^l^Ska ^tms čaka na svetovnega Junaka, ki bi skakal s Sempt-rita, ker tu storp ni toč kredita! V. 8r»-fr> le fm«! ff !tso — on ima že staro prakso — pridobila Je »Evropa«, ie gradi se peštun lopa. Ko bo padla »Podrttira«, bo odprta zhtta m'na. In part-cJe spet od sflo bodo vrechtosii dcbiiol (SapIsaaa v St. Jerneja po starom po^.gerskom pripovedovanj«) CPo starem podgorskem pripovedovanju) Po M3hox-om in po vsem Pri?orJti je huiknilo: ognjiSča bodo popisali! Tako da )o naročila gftka in nekdo je sli&al. da Je bilo pri fari svetaga Jerneja okiicano Možje ao srtopili sredi vasi v krog. da bi novice preudsriH tn ugEnili. kaj za njo tiči. Ženske so se boli ©d daleč obesile po plotovih, ker »ie© nikdar imele v važkem do-svetu oravice svojega ffla.»u i« so poslušale. Saj je nazadnje re* imenitno, da se cesarski naenkrat xsm;majo sa mihovSke peči. Od strani je stal tudi šema*ti Jurček. V »voji praTM->st> ?lavi je s težavo mlel pogovor moJsbov in mu je to dalo toliko napornega ds-lo. da nri utegnil Se som kake svoje misli sfcirpai jrio#ti Ta počasnost nlegovih možaan je bila kriva, da ni Jur-ček v vaSkih posvetih nikoli izkoristil svoje m očke pravit?«, ampak rajši molčal, ko so drugI jemah v vednost ali pa ometa 1 i zapoved! vi*1e ^trsp^ke Ce 1e vaSkl posvet vi§1e povel?e kdai ovrrel se je reklo, da ga le sprejel kakor spreime uix>mf vol svoj Jarem, s kljubovalno mislilo v svolem srcu In x notro prinravljerto r» brco Tisto r>opoldr\e so Mihovčani občili tudi cesarsko narbčflo o poptsu CHmJ'S? Seveda z Izlemo SetnaPtega Jurska, ki te delal samo Število, v svoji davi pa nf naredil niti take niti drugačne sodbe. V grutt Je srednje mesto bolj odlično kakor so mesta pri kraju Ker so pa na6i Podgorci po svojem srcu demokratič»i in hočejo biti mod seboj enaki, narede pri vaškem posvetovanju vedno krog. Ce zaide kdo po nevedoma v sredino, vzkliknejo na-mah vsi: »Ti »i pa aa žu?>ana!« in ga po sveji nenapisani postavi Dopljuie}©. Kakor rečeno s« Mihovčani tisto opoldne stopali v krog »Novo štibre bodo nalovili.« Je po- vedal siP»ri Cuntar s tako vednostjo, kaker da bi gledal mladarau ceearju naravro«t v srce. »Kai na1 bi sicer brigala eoaposk® naša ognjišča? Kaže. da bomo zopet malo oželi.« »Ko 90 jemali jrraWi»i moč in smo v» re-Sfli tlake in desetine, 90 Ram obetali nebesa na t!. V remiol 90 nam »a le nastavili zanko,« le vedel peveda« Sukač »Ce-<®r živi potroSno in ootrebHie več kofrng je poteebovala naSa eral*!** ge«TV>da V ^mrVavo reč smo zagaziii. tako ram rečem.« »Poderimo raISi svole peč!« ie uranfl Matek stric ali kah M^tka W te v •kloitru« tako 'mertlteo »riseeal fn npVoč svo1et*a žtrpnlka teko prskaterto opeharil za pečeno Martiaovo gos če a* te>w> mertfa bolje s*>«Tnne?i Nai no ne Ta-ii.teio te podrtije sai ni vredno! P-aj^ na; ma'© kljunijo tele ^livovke. te »e jim poljubi. Je prav dobra letos « V božjem imenu so potem vendar le za-. pisali »tisto podrtijo«. V dr ifrt konoc hiie pa skoraj n:kiw ni bile mogoče orlti, ker je bila veža as'o^enn s stero rop^Hio. ! »Sai 'am -'lak nihče ne stsntite in »to tudi peči ni notri.« so kiteH zatrjevati do-msči Uradnika nista nff ytearf1a. ampak »te storila vse tsko kakor »e Mihovčani >e'«U Semast' Ju r rek b;' vo« v^sel. ker "'so r niim tak" ^sorno »ovor!!' k-kor Je bU vajen v grn^čini »Jurček tvoje neči bomo poplsafl,« se mu veselo ae-klioali. s»> rtteoHi v vete »Seveda lih bomo te iako želijo.« 1e potrdil Jurček zaupljivo i V graSčini so vedno vel navzkriž dodali. kadar je prej kdaj prinesel desetino ali šel služit tlako Pa bal se Je tietib ljudi in zi-dovja. Posebno 8e. odkar so poeabill v iefti na nekega Vrhpoljčana. da je od vsega hudega kon®c vzel Pa tudi za neko čedn. < dekle so prir-ovedovali, da se nekoč ni več ie gradu vrnilo Sedaj Je pa imel v hiii vse drugačne ljudi. Povedal je vse po pravid in reriiei Da ima dve peči. v vsak konec hi se po eno. ker ga rado zebe ln ima red toplo. Ko ste pe prijazna trosooda že odhajala po va*m Sukhč. tet« pag^veev pa Je pre-genjala svojo žrtev e Razburjenje zavoljo peči fe MThovo *e zdavnaj pozabilo, ko je na vasi nekega dne »trobil birič. da je pod Svetim Miklavžem Se srna pobegnila divjemu lovcu Mihcu le-pred puške. Z birltem je bfl Bfl — KB SI KAM Sneg je »kopnel, obetale *« fe pvmtad te Ljubljančan jc iel na izlet. In sicer ne §>■ renjsko stran. Tarr, Qon ga je tajei dai iB je moral vedriti pri nekem kmetu. — Če bo šlo tako daije, je menil Lfob-Ijančun, bo kmalu v"ie prilezlo iz zemlja, — Za pet rar, boifth, nikarte v+ndar tega/ se je prestrašit vaičan. — No, no, zakaj pa ne? — Kaj bi po±em jaz siromak počeff Uh stoka vaičan. — Tri iene sem ie pokopaL j ln nekaj deiavcev, ki ao nosili na do!g!h , latah pribit« bole det*:« in pa butaro rdečih rn belih fcoiov. B«-ič je va^čanom oznanil, da se je gaef.-oska odločila razdeliti graščinske gw-dove v Gorjancih med bivie tlačane in ds Je vsakemu toliko gozda, da bo za »7**} saložon z drvmi zrn svoje poa. k: Jik Je dalo gosposka poprej popisati. Vaitemi pa !<.odo m rali pomagati zemljemercu pri delitvi. Vsak dan naj pari-de na vrsto draga hiša. Z Javorov- ce so ptrtejjnfli preko Ifo^v gore proti Tcisistmi vrhu čet hr "be in doline črto. od nj* fc pa narodih do Volčjih jam in Hude poči s«dam gozdnih zasek Sedem velikih mejnikov etojt za prl&o le dane«. Mnog« so drbfM ttati čas tako majhne k^ p»<-e ^da. da so kmalu p zabili nanje ia j« dobiti dtv^anos v Corjancib sveta, m katerega ljudje ne v»do, kdo lm Je V bo-krak 7»w!»on za las^r>?ka. Najmočnejto leho je dobf! SemaeM ček. Nad Mim^ta^Ve« v Pondirjevki se mn Jo zamejračili. Njogori sesedte »o dob'H čisto f>Hke ie^Tt« ki se n*d Jurčkov« leho štora i o proti Sv®terrv» Mld^rfu, kjer no-koliVo pod cerkvico l'>*1o vsi en sam skupen meinHc Mend« Jih je sedem. Saj Je danes tukaj Se vse pri starem kakor fe pred devetdesetimi loti naredila eeearaka gO^TKrSka. Pravijo, da niso trne!! Mihovčani pr! litvl go«da ok' a^riVj rbra-ov kakor ted-j. loo se Semaetega Jurska —aakotmH, ampak podolgovate^ ______ff »JUTRO« it. 28. ts RIMJA, 4. H BA Maribor, 3. februarja. Zaradi ugodnega poi »KI original, presekal tišino s proeto--Aji i m pojasnilom, ki Je globoko pretreslo aioroouo togo«, in dostojamstvenost: »Kaj me oe porinaS več ? Mar »e ne spominjaš, kako si jih takrat zaradi mene dobil 20 po zlu 7« Levrerja vse skupaj nI prav nič reč motilo Hitel je Tegetthoffu posvečevati spomin na tisto dogodivščino, ko sta oba kot dečka stanovala v isti hiši, tam, kjer stoji danes lepa palača banov inske hranilnice. Tam je stanoval tudi lončar, ki je imel na dvorišču palmo, na katero je bfl zelo ponosen tn ki mu Jo Je Leyrer med Igro a Tegetthoff om poškodoval. To Je lončarja raztogotllo, da se j« zapodil za dečkoma. Leyrer je bfl umejSih nog tn se je rešiL Tagetthoff a ki je bil slab tekač, pa Je jel hi mu naložti 20 poštenih. Leyrer se Je iz spoštljive daljave svojemu sovrstniku smejal Morebiti Je bfia Tag-ettboffu pozneje ravno ta lastnost, da ni znal bežati to ld mu je tedaj Škodovala, v znani bitki pri VLau dobrodošla in koristna, ★ V tistih prevratnih dneh, ko se je general Maister s spretnim nastopom polaaUi ro-jzu>K.ega poveljstva v Mailboru in ko Je sprieo prevratnosti časa pretila vsepovsod nevarnost anarhije, si je znaj general Maister pomagati na svojevrsten, iznajdljiv način, tako da si je kmalu pridobil režpekt celo pri tistih elementih, ki bl bili sicer pripravljeni Izkoristiti splotao zmedo za svoje temne, sebične namene. Premalo je ollo vojažtva po Mfičenjn ▼ mariborskih vojafinlcah. Ljudje temnih nakan p« tega niso smeli vedeti. General Maister je tsrtuhtai rešitev: odredil Je, da js korakala po mariborskih ulicah od zore j do mraka, od mraka do dne stalna patrola ' 8 do mož z nasajenimi bodali. Patroli sta ! as menjali v določenih urah. In res, kmalu j Je Sla po Mariboru od ust do ust govorica: »Mojduš, to Ima Maister veliko vojaštva!« ★ 23. ne/ember 1918 je bfl za ttsodo Maribora zgodovinskega pomena. Tedaj je general Maister s svojimi borci razorožil zloglasno zeleno gardo, ki Je vedno znova up izarjala krvave Incide-nte. Skupina, ki jo je vodil Maistrov pribočnik kapetan dr. A.. Dclar, J«? imela med drugim nalogo, da razoroži oddelek zelene garda, ki j« bil nastanjen na rotovžu. Ko so maistrovci vstopih v tiste prostore, so videli prizor, ki jtm je na mah vzbudil privid Matjaževe vojske. Častniki in moštvo so spali sladko, ne^-zdramno sponi«. Po kotih ir>. na rr i.-sS je ležalo orožje. Maistrovci se ga n&tpraj l$f>o, mirno pospravili. pota Je, da ni starešin ln starost, da ni nadrejenih la podrejenih. Kar Jih Je — ln nI Jih malo — ao namreč vsi Kralji. V Maribora frajemo venomer o dveh azilih. Prvi i* tftrajcn To uaj bi bli delavski azil Tako Je napisano na le,jI dvonadstropni stavbi v Gregorčičevi ulici Drugi azil pa je protijetičnl azil Ta pa še ni zgrajen, amt>ak šele bo. Obeh azilov f.«a dejanska še ni. Drugi eato ne, ker še ni postavljen, prvi pa zaradi tega ne, ker v sedf.in;cm azihi m — delavcev. Kdo Je v n;em. ni znano. Zakaj ni delavcev v njem četudi je bila stavba za nje postavljena, je pa seveda vsem Mariborčanom dobro znano. Enkrat utaškars ia nikoli veš V naSi vasi Je bi! nekoč i» postni torek velik dirent?aj. Fantje, Uneautno nsk-žemljeni, so uganjah svoje noičije na nv-Poba? ni, kaj siabo aaš»sziiijwil. pa so se vreščale podOi po dvoi-lsCifc ter prosjačili flaiio&tov ln krofov. Močno sem al želel tudi jaz biti višaj enkrat mačkam; toda nisem se upa! n&šeimtl; sukaj moja mati je imela to za naj%«ČJo pregnsho in joj memi če se-m le mi«<»l gtmdo izrekel, da bi se na^inll in te i drugim) rna^ka-rami potil po dvuriščih. Toia, velika želja, >3a bl bfl vsaj ea_krat ros polru/vreden svojih sovrstnik ov-f.vb»iltnOTr. tu« j« na neki pustili torvfe »vabila go« oa rk*tJ»-čarjev dvojak kruiiur ao uoOki re* teden noešti in poaltrlii doina touUuiJttK kost ženskih in mcx55tfli obla<"^i tn pokrivai la kjer so »e prav zclaj ufcrtačih t Ko me Je Ee^iajov Viku* aa^ledol. J* mr 5si siliti vame; 0» «• p* ba, Je pa tak heo tudi ▼redMi, če et malo tepca.« Zdaj sesn b3 tudi Jtta prcpa aaji aa »» tako našemljenega ne bo mogla »po^iall. Pa tudi Vlktoi jevo mnenje, Ua je »lak hec« vreden biti maio tepen, soin osvojil. Brt sem se začel oblačiti; Se star tonski goapo«kl slamnik sem pove^ui nu glavo, pa s pajčolanom sesn ai zastrt z ogljem pogrnjeni obraa. do brade ln bil sem ma-žSeara. Ko ssno se prikazali g\>ri pri 'a-hoetu dvojaka ta dcetojajnstvono stcp&r. po stopnicah nlzdoi, so nas gvuče mladine ln žensk navdušeno pozdravile m zagnale velik v*k ta krik. Med gručo žensk, ki so as vesekt smejale, sem bil mpazll v svojo sm; oSo — tudi mater a sestrioo Mlco, ki j* rea raa-greta ta vsa ta sebe kar odskakovala ta eukala mater za krilo. Meae pa je aHo ob nr «11, da bs me b ruugia sposzi^U k^j jrvaa; icntftur prSeovoa k tkni« «eni uo-Stai Arugj p« ss SC naprej oitmo tesusk ki so [%-Žbccfe U« j* kateri asutaiitijaitau. TUdI sestra Mlca t svojem pcuosu al saostaO, p« je krtč&je oiM^ujuk iu«. taar ksusoe a* »AIamk ftaJLa aMi IV- ael« »Kr« batjii Km TtsMf Kateri > T«-mm T« k Tusota, gm npognil« (c« kolcoo tefMfd po sadnjl pte.ll, Ja je Ue-skanje octaiovaJo od dvojaka. Tuu« je nekaj časa JuncuSko sata Je ved jok, se zvijal kakor aa rJ3oah uatx>ifn kapelj, Jaz p« ■ecn stal od straha oftuuiienel in t&iiai, kaj Se bo. Ko je aiednjtč TV*ie Ke odprl vse svoje registre, se drl tn tulil na vae pretege ta komaj razuml jivo tzda.-fl: j Saj nioern Tone!« — so ženske ln tudi mati apoosnale, da na tepe svojega Toneta, mar- »Na, To««, ta-le fakni na glavo, pu yia.jor a t^utegr* Am brado, pa tole jopico ta bailriuiKo cnaleot; bofi videl da te mama ne bo apuai&ia.« Nič kaj od srca ml ol m-^Ba tev totilt&nj rrulkuvne pontnibo. »Sram te bo~isgm Viktorja, ga uuu^j«, J«, j« tak bee vreden bfU malo le; aun bil BtAkt pu«j gori na dvo-jtuui uevojlL Ko je sJaj mati raki apro-Viktorja, je a&Oet res U>-guten kr«5a.U nanjo: »Kadar mi boete kruha rezoE, me boste pa še Utpii; Ju zdaj mi ga pa še nl-ste. Le pučfekajte. u«jja nmtl vas bo Ma ancajgtU. po bostte £01 oa frrftcr.« MeUtem pa je maii že p^grabtla Mteo, ki Jo je zapeljala v usojii.o zmoto ta jo je jela frt^katl po «euJn£. Razkropljene oukškura pa so se zaCele spet zblraO okrog tepenoga Viktorja ta ga silita, da naj gre t njirni od hide do niža. Mati. ki se Je zavedala storjene krtrl-ce ta bl Jo bila rada Javno poplavita kar adaj. t sadud^eaije Viktorju, zlasti pa nje-govl materi tn ostalim ženskam, ki so oL-ie netnalo ogorčeni« nad toliko zmoto, je knčaje rpraševaJsi na.?«nljence: »Ja, sjQ je na* Toue zraven, att ao, povejte!« IU som stal IuiAju da ta sc urtnjud H-oll v noge, duleč stran od prtisori&Ca T&r kcullla sc je vame, strgala o>t>iaCiia raztne m me vpričo vseh temeljito nasekala r veliko zadudčeiij« Viktorje vo, doma pa že T aadodčetije Mcaai ta že pueebej meni aa k^uvCJL Tati večer ml prrtcajena svinjina ta kislo se«!je si krof — čepiav ao bile vse te dubiute aoioo enkrat v tatu na mt^ — mmmmmmamessmm niso AH T auuk Airua 6..0& jo twia poln« preplaha; ie oče, ki oc je do a i tega uar jedei je zadovoljno molCž vlekel pipo ta zanušljttao puluu pnou su, r peUro» lejko. Od OStLhmzil > preletelo veC desetieCtJ; rad seri i pie&ai ln Zi-JutjaJ na pu^uie veselice. Ce jja :ne je kuo miK'X.~tur:bX Ja bi šel maskiian rajat, £jo fic-v-tJ/O. — No, če mislite, g<,spvJ dotztor — se pm bom. Ampak &Aje vam, te nazadnje ozdravim! SE SE NI PRIPETILO V boljši družbi se je gospodu primerita glasna nesreča. — No, veste kajT — je >rklikntlm neka pMpodiina. — Kaj takega se nu pa ie ol pripetilo! — Ni mogoče! — se je začudtt gospod. Jaz sem pa čisto mislil, da k je meni. vrageei Nžsterni IfleM človfk, kerega je veter gdaj i ;&nesa v aaie lepe goric« okoil blaženega Lotmerka, je že na tihen pa tdeti glasno preinišl&va, kak Je san.einl Srn en ti to, ka mu je lotmerško vino tak nezarčnsko no hitro naškodilo. Tak se je godilo tfidl tl-jstemi dugemi gospodi s Trsta, kerl je pred letami nekda e«6k padna tan gori v blatnem Sl&mjaki čista na vrhi ne med tolovaje, pač pa med same poštene eclmentirane lotiiierške pifce. Vino Je jem! Jako dišalo, ven je blo tak sladko pa tQdi malo kislasto no nič trpko, kak Je vino tan okoli Trsta — ho, ho I Zato Je jemi teklo po du-gen guti kak žegnano olje. Hrenja so Ja gospod, ka je pre take sladke no slabe čfl-če še pre nigi ne pija, pa ka je nftfžeu do-sta bole močnemi vini — ho, ho! >Braci veouli fsl« so se Jemi smeJeJi pa so ga začeli med fse feie napitnleaml praf po domačen nalevati. Pol težaka so meM z njin dela, sarno ka ga Je nazfedno meja san za tri kopače, san sebe je vika no ža cel6 rčcan je pr^dga. Fsega mehkega so ga te ali amantranl pajdaši ve lep^n sprevodi spravili f postelo, drilgl den p- ga Je vAncrl gna po najbole mastnen blati na žtacjon. Pisa nanje še karto z LUblane, ka Jemi Aa pre zmlron v glavi šdmi — ho, ho! Toti gospod je pač ne zna, kaj so snall n^Sternl jegovih plfsklh paJd6Sof — fal nei — ma pre fsakži človlk v želod prave no žive hfldiče ali vrasrece. Nega Jih dvesto voztff, vragof, malih kak mak pa fekaši dril-ge fMfefl — fte 16tee Jihaega, ven > it trinajst aadosta. Toti rr&gee! so fe al! krivi, ka lotmeržko vino nen&fčenega Človeka tak nezgriintaao mAmlčnega napravi. Kak se to godi, o ten vam pov6n štoriio, kero so ml pravili vCJec Bal&š, dere srna endk pod Tnjoksvoj flgoj r mesečini ▼edrila. Znaš — tak so ml pravili — navadno so toti vraged r želod fsi zaspani pa samo dremljejo no hrcAJo. N4steini pravijo, ka pre tfloveki zavolo toga v ielocl fčasik tak kron... « kaj Jež, se nlbAden ne zbicM, to Je Jta že po voH, vea so radi na top len. Tak Ja tfl«, Si pljež vo»ra. nn»W»Mnf e»**pnd, de basa je vrajdua pr' vas in drguod. 9 Ohllnhn v Pi"folnl m' Ip Wi> »n M^md, da zanj me buo pi'^'1 v nh Ie dva puot. 30 Oni m» tr^rat me nPmeln m In, ga precej prnjasem en bas lajp Inu fajn! Povedal I. P., Ribnica. ......i_j--n-r-i.-T—m-n-ir i p jj mg— Lovec Jszelj in njegovi zajčki Po poklicu je bil Izučen mesar ln pre-kajevalec. Svoje znanje si je Izpopolnil z dolgoletno prakso v Berlinu in po ostalih nemških mestih. Postave je bil srednje, mišičast za tri, močan za štiri. Pod nosom lepe črne brčice, zavihane po načelu »es ist erreicht«, na glavi zelen lovski klobuček, za trakom vedno kozlovo bradico, lepo ln negovano, še eno pa v notranjem žepu da jo jc posluš-ilcem lahko kazal kot zadnjo lovsko trofejo. Za š^ort 1e bil vnet. zn udarce stalno nanet Poznal je vsakega ptiča, žvižgal je od sile umetno, onona-šfti je znal klic vsake živali. Za ženskami nI hodil, ker so ga one preveč zasledovale, oženil se ie prerei pozno ln imel Je mesnico vedno polno. Jozl sem. Jozl tla. vse tržiške gosnod'n1e so ea zaradi njegove Segnvostl Imele rade In mu nosile svoje denarje za dobro meso in še boljše klobase. Zvečer pa je rad posedol v roptllni ln pripovedoval poslušalcem svoie Številne lovske storlje tf>ko nre^ri/^vnino. da Hh 1» vsak verjel In če so bile še tako debele. Pa saj Je Imel za VJJO^rO «jtr>r11o rirlffp. ki hI s r>H««»cr0 trdile, da Je vse, kar je povedal, čista resnica. Kar ,1e LJubUsnl ln njenim pravim meščanom gostilna »Bell volk« to 1e TrSča-nom Bastlnova gostilna. Poleti pred večerjo, porlml pa po večerji najdeS tam vedno odlično rtnifbo pristnih TrSčanov. ki za r>eč1o možulejo In »kršile« preg*n1*Jo. malo kasneje pa tudi k&ko sapo jo. VGa- Kurent v Prelepa je Dolenjska, Dolenjci fejst ljudji, — nu, kdor o tem še dvomi, naj pride brž med nje. Če greš po ravni cesti, ne v levo, desno stran, se znajdeš v Novem mesti na sam se j man j i dan. In zvedel boi novica na glas in na uhd, pol šale, pol resnice, da smeh te silil bo. Odbor promet no-tujski, ima preveč skrbi, kadar je seje konec, rad malo posedi. Ker za zeleno mizo težko rešuje krizo, gre rajši na poliček, kjer teče rujni cviček. Dolenjske so No\ice posegle kruto vmes, bo treba jih izgnati iz mesta, prav zares. Ljudje pa govorijo: »Predpust je vražji stric, — Ljubljana PRINCESA — Človek »e ne sme previč klanjati len skam. je rekel Zane iz Ljubljane, ki je bil Se pred leti mornar — Jest srn dau u Mar-sejlet enkat en princezn klatuta. — Kan prauš? Pa zakua? — Zatu k'me Je nalagala. Sej »ploh ni bila prince znal POGOVOR NA RAIKONU — Cujte gospa Čezanova, prosim vat, ali je res, da je gospa Lenčkova ? — Seveda ie res o. kaj ne bi bilo res! — Ampak kdo bi si bil to mislil... — Ta? Ta ženska jt vsega zmožna/ ln prosim Vas. kaj pa je spet naredila? —- Umrla ... LEPA KAKOR RO7A — Snoči sem še i v kino Imel sem srečo dobil sem sedež poleg deklice, ki Je bila lepa kakor roža. — Tudi jaz sem šel snoči v kino z de klico, lepo kakor roža Uda /c nesrečna: do bil sem sedež slučajno poitg tvoje žene. ČF. NIČFSAR NE ZNAŠ .. P epe se je dal ločiti Od mize In postelje O tem se /e seveda v I./ubijam govorilo. In je neka dama v družbi po dolgem pi emišl jevanju vprašala: — Kaj, jesti tudi ni znal? ONA ŽE VE Gospa trgovčeva pride v trgovino In vpraša vajenca: — Ah mojega mola ni? Kam pa Je iel? — Tega pa ne vem, odvrne vajenec. — Morda pa ve gospodična? — O tisto pa ona pa že ve. — Zakaj pa? — Ket je šla z njim. DOGODEK NA OBISKU Blaž je bil pri Blažonovih na obisku Nekje na deželi Dobro so se imeli Jedli so in pili. še prenočil je Blaž pri Blažonovih. Ponoči pa ga je prijelo nekaj človeškega. Vstane in začne iskati. Išče dobro uro. Hiša je majhna, zadrega pa velika Kaj je Blažu še preostalo/ Zagledal je Široko, glo- dlčem svetujem, naj so v taki gadji družbi od sile previdni, zal: a j izkušnje so pokazale, da so bili neusmiljeno potegnjeni. Bilo je kmalu po vojni. Vodja tržiške carinarnice je bil danes že blagopokojni Miha Cop. katerega je Bastlnova družba Štela za svojega najodličnejšega člana. Po mali in dobri zajčevskl večerji, ki jih je tako rad prirejal lovec Jozl, je dobro vino že vsem vlilo dobro voljo ln lovec Jozl je bil v svojem pravem jopiču. Pozvan Je pripovedoval storijo za storijo, da Je prijetna soba odmevala smeha. Naj ponovim le eno. »Zapalo Je komaj ped suhega snega«, Je pripovedoval Jozl. »Vzamem pušo v mavho In jo mahnem k Žnldarju. Mrak se je ravno že umaknil noči. ko sem stopil v žnldarjevo gostilno. »Žana, a greS, greva tjale na njivo po zajca, da bova Imela za večerjo,« sem pobaral žnldarja. In Žnldar je bil koj pripravljen. Prideva na zeljnlk; luna je pravkar pokazala prvi krajec, veter je bril ln mraz je bilo, da sva bila vsa trda. Kar zasllšim neko čudno cviljenje, kakor da piska zalec v lisičjem gobcu ▼ smrtnem strahu. Ustrelim in po-hitim za glasom. Nisem se motil. Tam v razoru sem našel zajca v zadnjih zdlhlja-Jlh, ki ga Je lisica spustila lz gobca. Vzamem zajca ln greva z žanom nazaj k žnldarju. Ko prideva v kuhinjo, se je zajec zadnjič stresel. Pogledam ga natančneje in vidim, da Je to zajklja, ki bi skoro Imela mlade. Hitro JI spustim kri, razparam trebuh ln najdem tri čisto donoSene zajčke, ki so se veselo premetavali v topli roki. Kaj naj storim, sem premišljeval. Pa sem zakaj pe ne bi bilo v Novicah kaj — novic?!* Na Gmajni v krasnem reda elektriko novd imamo bemovinsko, ki rveti presvetlč. Na, včasih res ugasne, a to ve vsak bedak: da tudi zvezde krasne zakrije črn oblaJc. Mladina se hudufe, če žarnice gori, težko se Ijubimkuje tam v parku brez temi. Prt mostu pe trgovec novost pohvalil bo, izletov mu v izložbo zdaj z avtom več ne bo. ženice to pri oknih na tvoj prežijo lov: kdaj možek se primafe domov, domov, domov... Predpust, oj, čas presneti, da bi že vzel slovd, preveč smo zate vneti Dolenjci — — ho-ho-ho! se smefe... bok o vazo. In pri rod a je zmagala. Zgodaj zjutraj jo je pobrisat v Ljubljano Mine teden pa dobi Blaž pismo v Ljutb-Ijano. Od Blažonovih. In Blaionovi mu pi-Sejo: — Dragi Blaž! Ni se Vam treba opravičevati. Vse razumemo. Samo to brzojuvite., kje je. NAŠA MICKA Kar na lepem nam je zadn jič Micka od" povedala službo. Kako, zakaj? Pravi, da te bo poročila. Moja žena se Je začudila: — Da te vendar, punca! Pa ste zmeraj pravili, da se ne boste omožili, ker se boji' te, da ne bi dobili otrok? Pa je pojasnila Micka: — Je že res, gospa, tako sem govorila. Toda moj ženin pravi, naj me kar nič ne skrbi Če bi nama bili otroci namenjeni, bi jih morala že davno dubitu ZA RAST LAS — Odkritosrčno ml povejte, gospod dro-gerist, ali kaj pomaga vaša voda za rast lat? — Kako naj vam dopovem, gospod Pe-terSiljček! Zadnjič je neka dama z zobmi odprla zamašek steklenice ui čez tri dni je že imela brke. GOS — Janez Je bil oni dan povabljen v rvate. Posadili to ga zraven gospodinje Kuharica prinese na mizo debelo gos in jo postavi tik pred Janeza. — Glej, glej, se razwseli Janez, zdaj pm sedim tik pri debeli gosi. Gospodinja gu pogleda začudeno in užaljeno. Janezu šine v glavx>, da ga je polomil. Zurdi do ušes in da bi se opravičil, zajec-Ija: — Oprostite, gospa, mishl sem namreč tisto rm mizi. SMUČARSKI DOPUST Srečala sta se dva smučarja: — Glej ga, Janeza! Kje ti pa prebil bo> žične počitnice? — Prvo polovico v gorah... — In drugo? — V g'psu. na kirurgičnem oddelku..* Jo uganil. 2ana ml je dal kodeljo tople vrnete, napravil sem v žepu gnezdeče, se vsedol na kolo ln oddirjal v Tržič. Nad svlnjiv kom, na podstrehi Je Imela mačka tri dni stare mladiče. Pometal sem mačeta v vodo, zajčke sem namazal malo s petrolejem ln jih položil v toplo mačje gnezdo V temi sem počakal, da pride mačka. Malo Je povohala. potem se je vlegla k zajčkom, ki so se kmalu n&pili mleka. Vsak dan sem hodil gledat zajčke tn mačko ln na moje veliko veselje so zajčki rasli kakor konoplja. Po šestih tednih so bili že tako veliki, da jih je mačka kar gledala. Sklenil sem, da jih bom Se isti teden odstavil in dal v za j čn Jak. V petek zjutraj pa pridem kakor navadno zopet na svinjak ln kaj vidim? Zajčki so bili oa čuden način padli k svinji in ta Jih je požrla. »Na, Sest tednov se mučim,« sem j zapreti, kakor hitro ste končali z delom. Posebno skrb pas etite sukancu Vikoli ne boste mogli i.ati s sukancem .d ima vozle aJi je tu in iam debelejši. Sak iiec mora teči nala ko tako, kakor mu je do ločeno; če napravite le en zavoj več kakor je treba, bo stroj prenehal šivati. Zato se ne pozabite vsakokrat pred šivanjem prepričati, ali je sukanec pra ilno nape ljan in ali se pravilno od ija Ce se vam material pod Iglo guba, ali če nr t če tako, kakor bi moral, je vzrok temu zineiom v nepravilni napeljavi sukanca Predpust gre h koncu m 7 nj;m večerne zabave Ob d 'lgih večerih, ki nas še ločijo od pomo li, bom večinoma os'a's doma. s knj.go ali z rečnim drlom v roki Vsekako prištevamo med najbolj ž nska, Ij " e^niva in tudi koris+na ročna de^a vezenje lep ga perila. Ve. eno perilo je letos bolj kakor Ka oeriSti rava m Novela »Na ogrski ravnini« je vzeta iz 1. knj Izbranih spisov Zofke Kiedrove, ki jih pravkar izdaja naša edina ženska založba Belo-Modra knjižnica v odVčnem ured n:štvu mladih znanstvenic ge Marje Bor-šnikove in Eleonore Kernčeve. — Piiči vedel, kam. Žgoča bolečina mu je ostala v prsih in so\raštvo do te umazane smolaste zemlje. In gnetel jo je. tepel. re^nl jezen, besen s siditostjo, z u"i vanjam kakor da jo sliši stokati pod svojimi rekami »Delavec je.« so govorili vsi. »Delavec' Takega nikdar več!« Tepci, ničesar niso vedeli in on je molčal. Smejali bi se bili njegovi mržnji, ka kor se je sam smejal včasih, kadar so mu stopile solze v oči od vrečine in truda Saj je sam vtd-1 da je slab, da ni nič prot' vej težki ilo.ici ki ga je un'čl'a. V leseni baraki ie apa' z dru^' "it z mo* ni in ženami. Niso lcdall na to Kadar jc sonce zašlo, so legli po tleh in niso se več e^nili. Neko dekle je bilo pri njih. Videl jo je vsak član ali dH^o je ni oparil. Nekoč jo je njen oče pretepel, čes da ni z*.d prid na. J k Mi je in tak at io je m 1 uit ugledal V*dc! je. kako so njene solse pada.' na ilovnat r/niljo. ki ih je p~>p la o"3.ai a -otv.o V ko- ž !-»a ži al. Pogledal je dekle kakor prej še nikoli. In zvečer. ko je s nce za nrist pil k nji -r!'a' nj n-> loke i"1 Ii*" P 't-nll na s oj ad i' vice t m- ani r ha\i oLraz in do 'ii: T-Ttad t" im^rr.'t '-Jo je no IPo « QVf *: ■ * t» "ll' ? ■jžu''eni ni pr*?'i no iicih ia je za£ pjtaio: •-; r^p imaš rad?!« Ii vsak \ 'nr 1 aia* je np ravii'i'i mri a s~nce j^ r 0-j na •vena kv°na in ji prlpj eJ.val: »Rad te Zelo!« D~k' je bl'n fiv""> in nri(i j s> č a. je v ni"*- m p^j-T-n-, rti ^p'n'1 rp^-" * - -7 ~ * se n'-*-*1 i O i o—V rtr) ^r? trr'-nvT žoltorjave iloviev "hi in d -1"» d igi! Nek' več°r ni M*" v Vo^n*-* v« nri*0! io n s-H n' — "Ky ~i tolažba mojih oči?« Dolgo ni ču1 ni*rsar ln «eie po dolgem času je zacli$-l stok°n'e iz o k" «truge pri že'ezn;škrm ti u kjer so kopali ilovico. Ležala je ra zem^i in se zvriala pod *mjm nebom k^kor črv P i*"žal je k nji -i vze' nien~ g'avo v naročje. j~kai. Pubi i "na iaz sem nri t<*H«» "a -i ll*i" " ' ' Jf' 'p'"0 rrioMr i1' , in o-n -vv rf ! ' 'v 1--'- • ^ -i " ' njt ni noge' pj ' i "en'*1 ne. O nekem spe^u It op-k-me je nrin-vedovala. iz one veMke op"k'rne, ki jc stala kakor grad s svojimi velikauskimi kdaj prej v modi in ta mod ie prišla na ravi.ost iz Pariza N-mara so fran o*ki modni stva i1e"ji računali s tem. da b do /en ke. katerih možje so na front' prebile svrje samotne večere s takšnim drobnim krat1 oča-nlm delom Vs kako je novo perilo nad vse mikavno okrašeno z drobn;m pečnv na ravnini. Prišel je k njej in go-o:il z njo Čudno je go.oril z njo. In potem jo je pograbi in vrgel na ilovnato ze.ul o. ki se je je okl nila kakor pijavka j"i mogla bežati. F^nt je po?! i?al m^lče Nič ni dejal. Samo roko je odte^.iil od nje. In potem sta ležMa na ilovici drug poleg drugega in ta ;o\.ala in stokala pod č n'm nočnim p' o i. Solae so kapice na tla kakor rosa. Ko je prišel dan p va zora, takrat je . it od' 1 Njegove oa so bile suhe kakor : a -le lu"i. K oni pe" >rni ie *el. »Kje je c spod?« jt .^lašal. »Go p" J!« Takrat so "e zasm^jalj in so dejaU, da e odj lal že včeraj, z žele nico. M jlče se je • rnil k dolgi ilovnati grabi »b želez i? eni tiru Vrgel se je na ilo/ico na braz in se zag i el v zemljo, da bi ne " i e-iasu ^d n črk al je. Iz d""'je je pr še! \lrk. Kakor panter je ko"il kvišku vzd'gnil jje ko e ie p s i in se zaletel v divji, i~k~ 'oči hroprč' stroj. Ni ga hotel Samo mm'1 ga je, da je od'e"el s poti nazaj na svojo ilo-nato zemljo. Tam so ga našli, '•'ič mu ni bilo samo pamet mu je vzelo. Mogoče je bil eden izmed tistih, ki sem jih videla eden izmed onih topih ljudi, ki so z bedastimi brezi raznimi očmi strmeli v na*e r-braze ka smo se vozili mimo. Mno-aravno,'»: »Ali hočete podati mo-žena"'* Postala ie a že po nekoliko letih mu jo je smrt ugrabila. Podobna trenutna domislica je napravila Dostojevskega za moža. Nekega dne je narekoval svoji tajnici zgodbo o samoti, pri emer je opazil, da s kimanjem pritrjuje njegovim nazorom. »Ali ni res, da je samo.nost nekaj strašnega?« je nenadno dejal. »Vsak človek bi moral imeti tovariša. s katerim bi se lahko porazgovoril in ki bi se mu mogel zaupati. Iz vaše pritrjujoče kretnje vidim, da ste prav tako samotni kakor jaz.« In po kratkem mo'ku je dodal: »Morala bi ostati za vedno skupaj ...« In sta ostala. Malo nenavadna je bila ženitna ponudba, ki jo je postavil Pasteur svoji izvoljenki, hčeiki rektorja vseučilišča v Lilleu. Poslal ji je namreč svojega psička v hišo, a na vratu je imela žival obešeno pismo, s katerim jo je prosil za roko. »Sčasoma boste spoznali,« ji je pisal, »da imam pod hladno in trezno zunanjostjo, ki je za vas morda le malo vabljiva, nežno srce.« Na prav tako nenavaden način je prišel sloviti angleški naravoslovec George Airy do življenjske družice. Do svojega 40. leta je bil samec in bi bil to nemara ostal do konca, da se niso nekateri njegovi prijatelji dogo orili, da mu pomagajo do lastnega ognjišča. Ko so mu našli p imerno nevesto, so mu rekli, da imajo oči te dame to posebnost, da lomijo svetlobne žarke dvojno Kakor Cvojica leč. To je bil prob'em. ki je pred ženskami plašnega učenjaka takoj zanimal Prosil je dozdevno medici sko čudo za preiskavo. Pri tej priliki je razoča* ano ugotovil, da so oči dame pojoolnoma normalne. A obenem se je tako t^mrinto z-v gledal v te oči. da jo je že po nekoliko dneh prosil za roko. Američana Avtomobili ln njih lastniki — Poljub, vzrok železniških zamud — Oskulometer — Klobuki V Evropi čujemo vedno znova, da ima I rahljajo »Oskarja«? Gospod 'n dama dr- ..nn i- Otiro v -i o v-, i, rl r» ' -5-ito r,r, onrt ol^lrt rn/ln in m Ir 1 "T n** i 13 trktr Irn v Ameriki vsak svoj avto Stvar je hudo pretirana V resnici n tako rožnata, ka-kot si jo predstavljamo tukaj šestdeset odstotkov vseh lastnikov avtomobilov v Ameriki ni imele nikoli novega voza in tuch ne denarja da bi s ga nabavilo. Večinoma gre za družine ki nimajo večjega tedenskega dohodka nego 30 dolarjev Med petimi avtomonilisti so trije z vozom ki n vreder več nego 150 dolar jev in je zato star že najmanj štiri ali pet let Samo petnajst odstotkov vozačev je toliko imovitih. da si lahko vsake leto kupijo nov voz in starega oddado Le četrtina kupcev plačuje svoje vozove v gotovini n takoj vsi drugi jih morajo plačevati v obrokih V Ameriki imajo glede tega široko razpreden plačilni sistem: avto je last kakšne družbe ki ga plača iz delovalni tvrdki takoj n pobira potem obroke s tohkc in toliko obresti od vozačev. Vozač svoj voz pogostoma spet vrne, preden ga je popolnoma izplača1 V resnici ni bil tedaj nikoli njegov lastnik. # * * Ameii?k železniški strokovnjaki so igolovili da morejo biti poslovilni poljubi vzrok večjih že'eznišk!h zamud. Vlaki, ki ob koncu tedna vozijo izletn ke. imajo tedaj po 15 do 20 minut zamude a vzrok je izključno dolga ceremonija s poslovilnimi pol;'ubi. Znanstveno in s številkami je tedaj dokazano da imajo Američani vendarle »srce«, o čemer nepoučen, često dvomijo. * * * Dr Loving z vseučilišča v Richmondu. kjer "^ae^ava fizko. je zgladil pripravo, ki meri očarljivost ženskih poljubov. Imenoval ga je »oskulometer«, študenti pa mu pravijo na kratko »Oskar«. Kako upo- žita po eno elektrodo in zaključita tok, ko se poljubita. Ameriški listi ne povedo, kakšne praktične probleme rešuje ta trezna priprava. » * * Neki ameriški časopis piše, da sta se nek gospod in neka dama v velikem vva-shingtonskem hotelu pri večerji pogovarjala o prismojenih damskih klobukih, ki jih sedaj nosijo Gospod se je prav za prav razburjal. »Stavim, da bi lahko nosili tudi to n nihče bi tega ne opazil « je de'al in vzel eno izmed pletenih košaric za kruh v roke. »Seveda.« je dejala dama. Odšla je ven in gospod ji je dal po natakarju posati krušno košar co. čez nekoliko minut se je vrn;la, svoj klobuk je bil pust;la v garderobi. na glavi je koketno nosila pleteno košarico. Nihče ni tega posebe opazil, noben začudeni pogled je ni zadel, čeprav je nekol:ko krat plesala in se ni skr vala občinstvu. Zapustila je lokal s košarico na glavi, nje spremljevalec je to čudno pokrivalo odkupil za 50 centov. Stalo ga je veliko manj nego katero izmed »norih« pokrival... Dovoz živil na Sfnskem bojišču J!*X '.iS*. Takole dovažajo Finci braniteljem dežele živila v zimski vojni Največji biser Potapljač je najdbo plačal s smrtjo Raziskovalec Južnega morja Wilburn Dovvell Cobb, je v Ameriko pred kratkim prinesel največji biser, kar so jih poznali doslej. Ta biser tehta več nego 6 kg in so ga 1. 1934. našli ob obali otoka Palavana v Sundskem morju. Odkritelj tega bisera, neki dajaški potapljač, je svojo najdbo plačal s smrijo. kajti velika školjka, ki je vsebovala dragulj, se je nenadoma zaprla, pri tem je Dajakova noga obtičala v njej in mož se je v vodi zadušil, preden so mu mogli pomagati. Školjko je potem dvignilo 14 drugih potapljačev po večurnem delu. Tehtala je nad 160 kg. pozneje je prišel na Palavan Dovvell, baš tedaj, ko je poglavarjev najstarejši sin obolel za malarijo. Dovvell ga je ozdravil z novim lekom, ki ga na Palavanu še niso poznali, in gospodar mu je iz hvaležnosti biser daroval. Čeprav je biser tako vel'k. ima vendarle razmeroma majhno vrednost. Zavoljo svoje oblike, ki sliči obliki človeških možganov, ni baš primeren za c krasne nam ne. Drugi največji biser, ki tehta nekaj manj nego 1 kg, ima vrednost 450.000 dolarjev, tako da bi novi biser, če bi odločala samo obse« in teža imel približno vredn st 3 j milijonov dolarjev. Znanstveniki so ga i ANEKDOTE Po naskoku na Diippelske utrdbe na Danskem je pruski kralj Viljem poslal princu Frideriku Karlu Pruskemu brzojavko z besedami: »Razen Gospodu vojn n trum se moram zahvaliti tebi za zmago.« Princu je bilo zelo nerodno, da brzojavka ni omenjala pravega zmagovalca, generala VVrangla. Ta pa je vzel stvar s šaljive strani in je menil: »Nikdar, kraljevska visokost, saj sem jaz tudi omenjen v tej brzojavki. Gospod vojnih trum — to sem namreč jaz!« Po bitki, ki se zanj ni srečno končala, jc velel Napoleon nekemu polku, ki se je te bitke pred vsem udeleževal, naj koraka mimo njega. Prikorakala je stotnija, ki ni imela nobenih izgub in Napoleon jo je ustavil. »Kdo poveljuje tej stotniji?« je vprašal »Jaz, veličanstvo,« je odgovoril neki častnik in se strumno postavil predenj. »Ali ste stotnik?« je vprašal cesar. »Ne, veličanstvo — sem pa iz lesa, iz katerega jih narejajo.« »To me veseli,« je odgovoril Napoleon. K>Ciin bom potreboval stotnikov iz lesa, se bom spomnil na vas.« Po tedanji modi je neki monakovski slikar v devetdesetih letih prejšnjega stoletja naslikal sliko z boeklinskimi pravljičnimi postavami. Stari Bocklin je na neki razstavi opazil to sliko, ustavil se je pred njo in menil, majajoč z glavo: »Ta gotovo še nikoli ni videl kakšnega centavra!« VSAK DAN ENA mod tem raziskaM in ugotovili, da pred-Biser je prišel tedaj v l?ct nl-men-kega j stavlja njegovo jedro neznarin k-šč k ko-poglavarja Panglime in ker je njsgova j rale, ki je po kakšnem naključju padel v sprednja stran po mnenju rrrh"m:dan sk'h Dajakcv sličila MohTrrd \ emu ob-l razu, so jo častili kot sveto stvar. Dve leti školjko. Starost bis3ra cenijo na najmanj 600 let. školjka pa ie bila bržkone še dosti i starejša. 1 »Moja žena ima slabo razvado, da ne e nikoli pred drugo uro v posteljo.« »Kaj pa dela ves ta čas?« »čaka, da pridem domov!« (Puck) „ JUTRO VA" POSVETOVALNICA Davčna C. T. — C. — Koliko boste morali plačati za davčno karto, ki se nanaša na hišno služabništvo? — Kot uslužbenski davek po čl. 95. zak. o neposrednih davkih 50 din, za kritje nabavnih stroškov 2 din in kot obrambni prispevek 5.50 din (naknadno za leto 1939. 2.50 din in za leto 1940. 3 din). Poleg tega še 25 din kot banovinsko davščino v kolku, ki se prilepi na davčno karto. Na vseh dajatvah plačate torej za služkinjo za leto 1940. — 82.50 din. F. K. — Lj. — Vprašujete nas, koliko znaša po novi uredbi zakonski odbitek za odmero uslužbenskega davka. — Čl. 93. zakona je bil z novo uredbo o spremembah in dopolnitvah o neposrednih davkih s § 28. samo deloma spremenjen in sicer glede točke 1., ki se glasi: Ko se izračunava davku zavezani dohodek od ponavljajočih se prejemkov in koristi, med katere se štejejo vsi ponavljajoči se prejemki in vse ponavljajoče se koristi, kar jih je kakor koli ugotovljenih vnaprej, se odbije, če ne presega dohodek 4000 din na mesec (960 din na teden, 160 din na dan) — 400 din na mesec (100 din na teden in 16 din na dan) in za vsakega otroka po čl. 90., točki 6., po 100 din na mesec (25 din na teden, 4 din na dan). Ostale določbe čl. 93. zak. so ostale neizpremenjene. A. P. — M. — Kolikšna kazen je predvidena po novi uredbi za primer, ako se ne vodijo poslovne knjige in kakšen postopek določa glede nevodenja poslovnih knjig nova uredba? — O tem, kako se ugotovi davčna osnova po bilanci, zasnovani na poslovnih knjigah, smo že govorili v zadnji nedeljski številki. Nova uredba pa spopolnjuje dozdaj veljavne zakonske določbe v § 33. takole: Davčni zavezanci, ki so po zakonu dolžni voditi poslovne knjige, morajo na pismeno zahtevo dati davčnemu oblastvu na vpogled vse svoje poslovne knjige in račune. Če ne ustrežejo tej zahtevi, ki se sme v enem davčnem letu ponavljati, se kaznujejo z denarno globo od 10 do 100.000 din za vsak primer posebej, ko zahtevi ne ustrežejo; s tem pa niso razrešeni kazenske odgovornosti po čl. 142. in 142a. zakona (s § 41. nove uredbe je bil namreč za čl. 142. zak. dodan nov člen 142a.). V takem primeru ugotovi davčna uprava sama pridobninsko davčno osnovo in kosmati promet po svojem prostem preudarku, upoštevaje mogoči dohodek po vseh konkretnih činjenicah ter krajevnih in splošnih pogojih; protidokaz pa je stvar davčnega zavezanca. Če se ugotovi, da ni davčni zavezanec po poslovnih knjigah izkazal tudi le najmanjšega dela poslovnega dohodka in da tega dela ni prijavil, se kaznuje z 10 do 200.000 din, s čimer pa ni razrešen kazenske odgovornosti po čl. 142. in 142a. zakona; davčno oblastvo ugotovi samo pridobninsko davčno osnovo in kosmati promet po določbah prednjega odstavka. Tudi v tem primeru je protidokaz stvar davčnega zavezanca. — Ostali pridobninski davčni zavezanci, ki so po določbah drugih zakonov dolžni voditi o svojem poslovanju kakršne koli knjige, račune ali zapiske, morajo na pi?meno zahtevo te knjige, račune ali zapiske pokazati davčnim obla-stvom Če ti davčni zavezanci ne ustrežejo tej svoii obveznosti, se kaznujejo denarno s 1000 do 10.000 din. Izrecno pa pripominjamo. da se nova uredba uporablja 'jfle od 1. januarja letos. P. J. — L. v. — Imate kmečki mlin in ža~o oboje na vodni posron. Mlin dela z 0.5". žaga pa z 1.50 konjske sile. V mlinu f!«>W Mfnj, na žagi pa imate enega pomoč-nika. Ali snada od vaših obrti katera pod davčni pavšal. — Čl. 11. pravilnika k novi uredbi z dne 2. januarja t. 1. pravi med drugim tudi da se obdavčijo mali obrtnik* s pavšalnimi zneski tudi tedaj, če delajo z en'm pomočnikom in s stroii na pogon do ene konjske sile. ali če delajo brez pomoč-a s stroji ra po?on do dveh konjskih sil Ker vodne sile ni bistveno smatrati za strojno pogonsko sredstvo, po našem mnenju ne morete biti pavšalirani niti glede žage niti glede mlina. Fravna L. R. S. Ali lahko v celoti iztožite odškodnino od krojača, ki Vam je popolnoma pokvaril blago pri izdelavi plašča. — H.oe, ki jih je napravil pri izdeiavi plašča krojač, pravite, da ni mogoče več odpraviti, niti popraviti plašča, ki ga niti ne morete nositi. Krojač Vam radi tega jamči za vsako škodo, ki jo je zakrivil. Ker Vam je že pismeno priznal svojo krivdo in bil pripravljen nekaj plačati, boste tem lažje dokazali njegovo obveznost. Zahtevati pa smete od njega le resnično škodo, t .j. primeren znesek za blago, ker kake druge škode itak nimate. K. J. S. Ali veljata za dokaz plačila dve priči. — Če bi Vas založba, kateri ste plačali knjige tako, da ste ji poslali v pismu znamke — tožila na ponovno plačilo, beste morali dokazati, da ste izvršili plačilo res na navedeni način. Sodišče presoja izveden dokaze po svoji svobodni presoji v okviru zakona in vesti, ter ni vezano na število prič, ki so bile v dotični pravni zadevi zaslišane. Če bi založba ponovno terjala na plačilo, ji pojasnite in navedite tudi imena prič. ki so videle, da ste pismo z znamkami res odposlali na njen naslov. Ker ne gre za veliko vsoto, bo založba po takem pojasnilu gotovo prepričana. da ste svojo obveznost storili. J. K. D. S poslednjo voljo je Vaša mati zapustila celo posestvo svojima hčerama, Vam pa volila le malo vrednost. — Ako menite, da ste prikrajšani, imate pravico terjati iz zapuščine nujni delež. Nujni delež se ugotovi od čiste vrednosti zapuščine. odštevši bremena in se čista vrednost nato deli s številom zapustničinih otrok. Polovica tako dobljenega deleža je nujni delež. Ker Vam je bil pri hiši do^čen s pos^ed-io voljo dosmrtni prevžitek, dvomimo, da bi mogel znašati Vaš nujni delež več. kot pa Vam je bilo v materini oporoki določeno. Dogovorno s sestrama bi pa mogli tudi Vi prevzot* xak dogovor ie možno napraviti tudi pri puščinski razpravi, ki se bo vršila pri sodišču ali pri notarju. M. K. R. Bili ste v dobri službi nameščeni kot proda.ja'ka, ko Vas je pregovoril Vaš zaročenec, da ste šli službovat v njegovo trgovino, kjer vas je izrabil, nato tudi zapuc+'l in trr'te vs?ed tega veliko šl*odo. — Če niste dali nobenega utemeljenega vzroka za odstop od zaroke, Vam je dolžan povrniti bivši zaročenec vso resnično škodo, glede katere pa boste morali dokazati, da jc trpite vsled njegove- ga odstopa od zaroke. Kako visoka naj bo zahtevana odškodnina, je odvisno od resnične škode. Tožiti morete samo zaročenca, ne pa tudi njegove matere, četudi je izjavljala, da Vas bo njen sin poročil. Tožbo na plačilo take škode pa morate vložiti, še preden bo poteklo 3 leta od dneva razdrte zaroke, ker bo Vaš zahtevek sicer zastaral. Iz pojasnil, ki ste nam jih dali, domnevamo, da bi taka tožba imela uspeh. »Laško«. Pravite, da je potom zvijače in hinavščine dosegla Vaša sestra od očeta, da ji je izročil posestvo, katero je bilo namenjeno prav za prav Vam. — Nikakor ne boste mogli doseči razveljavljenja dotične izvršilne pogodbe, saj je bila sklenjena potom notarja v pravilni obliki in med pogodbenikoma, ki sta bila zmožna skleniti tako pogodbo. Se za časa življenja nimate pravice od Vašega očeta zahtevati kake dediščine, ker Vam bo pripadla le iz njegove zapuščine. Ako menite, da je bila Vaša sestra v izročilni pogodbi močno obdarovana, boste mogli zahtevati od nje. da Vam izplača po očetovi smrti nujni delež. Koliko znaša tak delež, pojasnjujemo zgoraj vpraševalcu pod J. K. D. »Zapuščina«. Kaj Vam .je storiti v slučaju smrti Vašega očeta, ki biva v inozemstvu in Vam hoče s poslednjo voljo zapustiti nepremičnino, ležečo v naši državi. _ O nepremičnini umrlega inozem- ca. ki jo ima v naši državi, bo razpravljalo domače sodišče v kraju, kjer leži nepremičnina in sicer po zakonih, ki so zato veljavni v naši državi. Ob smrti bo potrebno sestaviti zapis smrtovnice pred sodiščem ali potom notaria. Če ne bo obstojala glede te nepremičnine posebna poslednja volja, boste lahko preskrbeli uradni prepis poslednje volje, ki bo pri obiast-vih v inozemstvu. Po končani zapuščinski razpravi Vam bo izdan kot dediču po poslednji volji, prisoiilna listina, na podlaei katere Vas bo možno virsati kot novega lastnika v zemljiško knjigo. Zdravniška F. S.: 721etni oče ima napade, pri katerih ne more dihati. — Verjetno gre za napade običajne astme. Peijite očeta k zdravniku, da mu predpiše zdravila, ki preprečijo, odnosno ublažijo napad. Katarina F.: Zdravnik je ugotovil glavobol zaradi slabokrvnosti in predpisal zdravila. Želite še nasvetov glede diete. — Svetujem, da uživate 2 do 3 tedensko jetra, od sočivja pa zlasti špinačo in papriko. C. Vera: 14 dni po porodu ste imeli napad krčev pod žličko. Bolečine so izžarevale v prsi in hrbet. Bruhate neko rumeno vodo. V blatu opažate gliste. — Najverjetnejše se mi zdi, da imate napade žolčnih kamnov. Svetujem, da ne uživate svinjskega mesa, masti, pikantnih jedi in alkohola. Hrano belite z oljem. Bilo bi dobro, ako bi se dali enkrat točneje pregledati. Even-tuelno bi prišla v poštev operacija. T. Leopoldina: Neprilike, kot jih imate vi, niso tako redke. Svetujem, da žvečite posušene jabolčne krhlje, ali pa žvečilni gumi. Kajenje, ki igra tudi neko vlogo, pa jb bolje, da sploh opustite. Dolenjka: Včasih vam zaspita mezinec in prstanec na obeh rokah. V spanju vam ote-čejo veke. — Opisane pojave opažamo večinoma pri ljudeh, ki so malce razdražljivi. Dokler ostanejo pojavi v sedanjih mejah, ni potrebna zdravniška pomoč. Svetujem edino izmenične tople in mrzle kopelji in masažo obeh rok. Glede ostalega bodite brez skrbi! Mislim, da bo ostalo brez posledic. Azeja: Kuhajte tako, kot ste se učili. Bistvo leži v zabeli, t j. v olju, ne pa v načinu beljenja. K. G. Z.: Sest mescev ste poročeni, toda zakon je ostal dozdaj brez otrok. Kje tiči vzrok? — Vzrok je lahko pri enem, kot pri drugem zakoncu, ali pa pri obeh. Ako bi vam hotel našteti vse možnosti, bi to vedlo predaleč. Svetujem, da stopita oba o priliki k zdravniku v svrho pregleda in proučitve. J. T. S.: Po rezultatih preiskave, bi teoretično, taktično morala žena zanositi. Mislim, cia bi biio potrebno še enkrat energično zdraviti vnetje. Posvetujte se z vašim zdravnikom, dali ne bi kazalo žene poslati v Dobrno. Ostalo, kar omenjate, nima nobenega vpliva na oplojenje. P. L. iz N.: Opisane spremembe na nohtih so verjetno v zvezi z neko kožno boleznijo. Kostolom, ki ste ga utrpeli, ni s tem v nikaki zvezi. Svetujem, da se ogib-ljete mastnih jedi, zlasti živalske masti. Pri vaši ženi gre verjetno za posledice hripe, v obliki bronhialnega katarja in vnetja reberne mrene. Možno je pa tudi, da je vzplamtelo kako staro ognjišče v pljučih, ki je že dolgo bilo brez znakov. Svetujem pcnovtn zdravniški pregled. Eva 20 J.: Stari ste 49 let. Težave z želodcem imate že 17 let. Takrat so vam ugotovili tudi rano na želodcu. — Vse znake, ki jih navajate, nahajamo običajno pri ljudeh, ki imajo rano na želodcu. Svetujem, da greste v bolnico zaradi pregleda in even. operacije. S samo dieto dvomim, da bi se dalo v vašem primeru doseči kaj prida uspeha. J. G. R.: Ker se vaše stanje kljub zdravljenju z injekcijami noče popraviti, svetujem, da greste v bolnico. Potrebna bo even- tuelno operacija. Kmetijska Vlaga v stanovanju R. M. Split: Stanovanje vam je zelo vlažno, zlasti še, če so sobe močno segrete. S kakimi deli bi mogli temu odpomoči? Domnevamo, da stanujete v novi hiši, ki je bila ometana od zunaj, predno so se stene dobro posušile. V toplih mesecih, gre zidna vlaga ven, ko pa je v sobah gorko, vleče topel sobni zrak vso vlago nase. Seveda je bivanje in spanje v takih vlažnih prostorih zelo nezdravo. Če je to pravi vzrok, potem se boste znebili vlage, če odstranite zunanji omet, in pustite, da se stene dodobra posušijo. Sicer pa se posvetujte z mojstrom, ki je hišo gradil. On vam bo mogel najlažje svetovati, ker pozna krajevne prilike in materijal, ki je bil uporabljen za gradnjo. Travno seme I. K. S.: Ko boste poslali natančnejši opis zemlje in drugih razmer, vam bomo točno navedli, katere trave in detelje za travnik si nabavite. Potrebovali boste 2a do 40 kg semena na ha, kg poprečno 6—8 din. Odvisno je od tega, katero seme boste kupili. Točnejše podatke nam pošljite čimprej. Volna S. 2. R.: Nabavili ste 100 kg volne. Pred prednjem ste volno stehtali in ugotovili 2.85 kg primanjkljaja. Prodajalec zatrjuje, da je bila težka 100 kg in tudi tovorni list to potrjuje. Po prejemu ste volno razgrnili v shrambi ter jo nato zaklenili. Kraja je torej izključena. Prodajalec trdi, da je nastal usušek. Vprašate, ali je to megoče. Na suhem mestu shranjena volna zadržuje 14 do 16 odstotkov vode. Če izpostavite volno vlagi, tako da jo držite v vlažnem prostoru, se množina vode poveča tudi na 20 odstotkov. Verjetno je torej, da je bila volna pred Vašim nakupom v vlažnem skladišču in se je pri Vas usu-šila. V trgovanju računajo s 17 do 18 odstotki vlage v volni. Dobra kokoSa I. N. Šip.: Z rejo štajerske kokoši niste zadovoljni. Pravite, da so živali prelahke, in da ne znesejo toliko jajc, kakor se je zatrjevalo. Sedaj nameravate kupiti kakšno težjo kokoš, ne glede na nesnost. Katero kokošjo pasmo mi priporočamo? Smo še vedno mnenja, da je za kmetijo najprimernejša štajerska kokoš. S temeljito od-biro in kontrolo nesnosti se more zboljša-ti velikost živali in večja nesnost. Kakor je razvidno iz Vašega popisa, prave kontrole riti ne vršite. Če so Vaše kure lahke in manj nesejo, še ni rečeno, da so vse take. Pojdite sami k priznanemu rejcu in si nabavite dobro pleme. Prepričani smo, da boste s štajersko pasmo zadovoljni. Tople grede J. P. T.: Napraviti nameravate tople grede in postavljate glede na to celo vrsto vprašanj: kako velike naj bodo, kolika okna, koliko gnoja, zemlje, kakšna naj bo globina grede, kdaj se vloži gnoj, kdaj zemlja itd. — Na vsa ta vprašanja bi vam mogli odgovoriti le v daljšem članku, v okviru teh odgovorov pa ni mogoče. Za gojitev rastlin — povrtnine v toplih gredah, kakor tudi za pripravo toplih gred je treba že nekaj znanja in vrtnarstva. Velikost gred, kakovost zemlje in gnoja ter vse delo je odvisno od povrtnine, ki jo mislite gnojiti. Nabavite si zato kako knjigo iz vrtnarstva, kjer boste našli vse potrebno o toplih gredah in načinu gojenja rastlin. Od domačih knjig imate M. Hu-mekov »Naš vrt«, v nemščini pa je izšla 1938 pri P. Parey. Berlin odlična knjiga od g. Beckerja: Handbuch des gesamten Ge-miisebaues. § H Ljubljanski šahovski klub je imel dne 26. januarja svoj letni občni zbor. Novoizvoljeni odbor tvorijo gg.: predsednik univ. prof. dr. techn. M. Kasal, podpredsednika A. Hreščak in prof. L. Gabrovšek, tajnik A. Gerzinič, blagajnik M. Slokan, gospodar in knjižničar M. Mlinar, odbornika A. Pre-infalk in B. Verbič, člana tehničnega odbora S. Samec in dr. I. Murko, revizorja V. Iskra in C. Vidmar, člana razsodišča dr. V. Valentinčič in dr. I. Sever. — Klub je dosegel nedavno nov velik uspeh s ponovno osvojitvijo državnega klubskega prvenstva. Slovanska obramba Beli: Keres črni: Dr, Euwo (8. partija mateha, Haag, 8. januarja) 1. d2—d4 d7—d5 2. c2—c4 c7—c6 3. Sbl—c3 d5 : c4 Po Sf6 preide partija v normalne variante. Dr. Euwe pa je od nekdaj forsiral ostrejše nadaljevanje, ki se ga posluži v partiji. 4. e2—e4 e7—e5!? 5. Sgl—f3! ? V znameniti 6. partiji revanžnega mateha je igral v tej poziciji dr. Aljehin proti dr. Euweju 5. Lc4:!?, ed4:, 6. Sf3!!. Od tedaj so smatrali splošno to žrtev za korektno. Da je Keres kljub temu ne ponovi, kaže, da se je bal presenečenja s strani teoretično tako dobro podkovanega nasprotnika. Mojster Kmoch navaja sledeče nadaljevanje po 5. Lc4:, ed3:, 6. Sf3:, dc3:, 7. Lf7: +, Ke7, 8. Db3, cb2:!, 9. Lb2:, Db6! in beli res ne pride naprej. — Tako je morala Keresova poteza biti boljša. 5............e5 : d4 6 Ddl : d4! Edino z zamenjavo dame je mogoče poudariti prednost v središču in boljši razvoj. 6. . . s e . Dd8 : d4 7.Sf3 : d4 Lf8—c5 Obramba kmeta povzroča v vsakem primeru že težave. Na b5 pride seveda 8. a4. 8. Lcl—e3 Sg8—f6 9. f2—f3 Slabše je 9. Lc4:, zaradi Sg4. 9............b7—b5 Druga možnost je samo še Ld4:, 10. Ld4:, Le6, toda po 11. f4! z grožnjo f5 je potem položaj črnega zelo sumljiv. 10. a2—a4! b5—b4 Na La6 zadostuje celo že 11. ab5:, cb5:, 12. Sdb5:, Le3:, 13. Sc7+ itd. V poštev pa prihaja Ld7. 11. Sc3 —dl Lc8—a6 Ker je Le3 sedaj krit, je grozilo eventualno že Sc6, pa zato črni ni smel rohl-rati. 12. Tal—cl Tudi tu je šlo Sc6, beli pa hoče iz viseče pozicije črnih kmetov na damskem krilu izbiti še več koristi. 12............Sf6—d7 13. f3—f4 Ne takoj 13. Lc4:, Lc4:, 14. Tc4:, Se5! itd. 13. . . . » » o——o 14. Lfl : c4 Tf8—e8 15. Sdl—f2 Lc5 : d4 16. Le3 : d4 La6 : c4 17. Tel : c4 _ c6—c5! črni kmetje so sicer slabi, toda pozicija nudi črnemu mnogo taktičnih možnosti, ki bi najbrže morale zadostovati celo za izenačenje. Sedaj na pr. ne gre 18. Lc5:, zaradi Tc8, 19. Sd3, Sa6! in črni dobi figuro. 18. Ld4—e3 Sd7—b6(?) Zelo prihaja v poštev Sc6. Seveda ne gre potem 19. Lc5:, zaradi Sa5 itd., pa tudi sploh grozi Sa5 in c4. 19. Tc4 : c5 Sb6 : a4 20. Tc5—c2 Sb8—d7 21. Kel—e2 a7—a5 22. Thl—dl Sa4—b6 23. b2—b3 a5—a4? ? Izgubi takoj, Po Tac8 ne bi črnemu grozila nobena neposredna nevarnost. 24. b3 : a4 Ta8 : a4 25. Tel—c6! Dobi figuro, ker kritje Tb8 zaradi mata na d8 (po zamenjavi na b6) tudi ni več možno. 25..............Ta4—a2+ 26. Ke2—el f7—f5 27. e4—e5 Enostavneje je pač 27. Lb6:. 27............Sd7 : e5 28. f4 : e5 Te8 : e5 29. Tdl—d8 + Kg8—f7 30. Tc6—c7+ Kf7—g6 31. Td8—d6+ Kg6—h5 32. g2—g4+! Kh5—h4 Ali pa fg4:, 33. Tc5. 33. Tc7 : g7! Efekten konec, res da — s figuro več! 33............Te5 : e3 + 34. Kel—fl h7—h5 Proti matu s Th6 ni bilo obrambe. 35. Td6—h6! črni se vda. Na fg4: sledi seveda zabavni mat 35. Tg4. Vasja Pire R 1 O Nedelja, 4. februarja. Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. 8.15: Cimer-manov kvartet. — 9: Napovedi, por. — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Veiski govor (ravnatelj Jože Jagodic). — 10: Pevski in klavirski koncert (Izvajata Vida Valjalo in Marta Osterc-Valjalo), — 11: Koncert radijskega orkestra. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plesno glasbo izvaja orkester 3>Swing-Rhythm«. — 14: Plošče. — 17: Kmet. ura: Varujmo živino pred slinavko in parkljevko (dr. Kocjan Leo). — 17.30: Ljubljanski pevski jazz-kvartet (vmes igra harmoniko g. Stanko Avgust). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: prva srbska vstaja, izvolitev Kara-djordja za vrhovnega vodjo (Boža Kovačevič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 20: Plošče. — 20.30: Radijski orkester in pevski zbor »Sava«. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče. Beograd 18.15: Ploš e. — 19.40: Narodne pesmi. — 20.30: Velik orkester. — 21.50: Ruske romance — 22: Plošče — 22.50: Plesi. — Zagreb 20: Tamburaški zbor. — 21: Zabaven večer. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — 18: Ples. — 20: Lahka glasba. — 21.45: Plošče in plesi. — Praga 20: Simfonični koncert. — 22.15: Pester spored. — Dunaj 16: Koncert po željah. — 20.13: Koncert solistov. — 22: Plesna muzika — 24.10 Nočni koncert. — Berlin 20.15: Veliki orkester in solisti — 22 30: Pester spored. — 23.10: Nočni koncert Ponedeljek 5. februarja. Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 705: Napovedi, poroč. — 7.15: Plošče. — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Zdravstveni pogoji za srečen zakon. (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Plošče. — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. F*. Vodnik). — 19: Napovedi .poročila. — 19.20: Nac. ura: Zgodovina in jezikoslovje Srbov in Hrvatov (dr. Henrih Barič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 19.50: Več manire — brez zamere (Fran Govekar). — 20: V pustnem veselju (sodelujejo: Vekoslav Janko tn Svetozar Banovec ob spremljevanju harmonike (G. Stanko). — 2130: Plošče. — — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd 18.20- Orkester. — 19.40: Narodne pesmi. — 20: Zvočna igra. — 21.50: Slav- ni dirigentk — Zagreb 17.45: Pevski in klavirski koncert. — 20: Rezervirano za prenos. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 20.30 Operni prenos. — 22.20: Pester spored. — 23: Češka glasba. — Sofija 19: Lahka glasba — 20: Simf. koncert. — 21.30: Plošče. — 22: Ples. — Dunaj 20.15: Petje. — 20.45: Plošče. — 20.15: Plesni večer. — 22.20: Plošče. — 23: Nočni koncert. Novi orehi Zlogovnica KOSILO — VABILO — BRATOMOR — DARITEV — ŠEPETANJE — PONEDELJEK — IZBERA — NAVADA — JAGO-DINA — UPORNIK — MOČERAD — NOGOMET — DESTILACIJA? Iz vsake besede vzemi po en zlog in sestavi iz njih pregovor. Šesta vljatnica ENM — BOD — INE — EKL — OZj — EN — IZP — TRD — ROS Uredi te skupine črk tako, da boš dobil Jurčičev citat. Posetnica DARINKA KLUN Rimini Njenega moža se marsikdo boji. Kaj je po poklicu? Dopolnilnica LADA — OMAN — BAR — EVA — TALIJA — ODA — BRAT — LETO — ROSA. Pred vsako besedo dodaj spredaj še eno črko. da dobiš nove besede. Nove črke ti dajo pregovor, ki bi bil zlasti v sedanjih časih uvaževanja vreden. Računska uganka Družina petih ljudi — očeta, matere in treh sinov — šteje skupaj 164 let. Sinovi so po starosti po štiri leta vsaksebi. Vsi trije imajo skupno toliko let kakor oče, starejša dva pa toliko kakor mati. Koliko let ima vsakdo izmed njih? Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Napisane naj bodo na dopisnici. Med reševalce bo stric Matic razdelil spet nekaj lepih knjižnih nagrad. Strti orehi Premikalnica: Kolivan — Arizona —• Maribor. Dopolnilnica: Branislav Nušič. Veriga: Golida. Danilo, lopata, Tamara, razina, narava. Vatikan. Zamenjalnica: Sitar, igla, mana, oglas, Nitra, jahta, elan, nazor koran, obrat. — Simon Jenko. Po žrebanju je razdelil stric Matic šest knjižnih nagrad. Dobe jih naslednji reševalci: Anton Kancler. Ptuj. Ormoška 1. Marija Rus, Ljubljana, Svetčeva 8 in Milena Kocuvan, Maribor, Gregorčičeva 4 dobe po en »Jutrov« roman. Ana Bole. Trst, -Rojan, Via Moreri 80, Julij Kleinstein, Ljubljana VII, Samova 4, in Anton Pipan, Moste. Bavdkova 9 pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«. Križanka št. 4 Vodoravno: 1 igra na dobitke; 7. švedska pripovednica (* 18os. ); 13. udomačen ptič; 14. pasja pasma; 16. francoski romanopisec (* 1804., t 1857.); 17. gor-njedalmatinski otok; 19. živilo; 20. nippon-ska denarna enota; 21. gradbeni material; 22. nipponska igra; 23. kvarnerski otok; 25. slavni madžarski pianist ta skladatelj (« 1811., t 1886.); 27. pozitiven odnos do nečesa, tudi vprašalnica; 28. kmet po delu, ki ga opravlja; 30. slaven slovenski matematik (» 1754., t 1802.), tudi zvezda; 31. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko dragoceno — v zdravilstvu uporabljano prvino; 33. francoska pisateljica; 34. nakit; 35. italijanski goslač in skladatelj (»1692., t 1770.); 36. nekoristen odpadek; 37. egipčansko božanstvo, utrjen otok pred zapadno francosko obalo, tudi kemični znak za prvino; 38. nočna ptica; 39. geometrični lik; 41. reka v severni Španiji; 43. prisilno, brezplačno delo v srednjem veku; 46. otoček v Egejskem morju (pri otoku Santorinu); 47. skrajen v morje segajoč del kopnine; 48. žužkojed; 49. pramati, Foersterjeva opera, tudi Leharjeva opereta; 50. oblačilni pripomoček, tudi okras; 52. kratica akademskega naslova, tudi Nušičeva komedija; 53. junak Gotovčeve opere; 54. rastlina; 56. vrh v Julijskih Alpah; 58. tadski pesnik v 5. st. po Kr.; 59. visoko ležeče utrdbe starih grških mest. Navpično: 1. otroško vozilo; 2. pesnitev; 3. privlačna osebitoet; 4. rimski pesnik (* 43 pr. Kr., t 17 po Kr.); 5. središče krožnega gibanja, tudi kemični znak za prvino; 6 spona, tudi Finžgarjeva žaloigra; 7. Goetejev mladostni prijatelj (» 1751., t 1792.); 8. ploskovna mera, tudi kemični znak za žlahtni pita; 9. knjižna zvrst; 10. Slovan; 11. besedica neštevitaosti, izjeme, prigovarjanja; 12. ozek, daleč v celino segajoč zaliv; 15. iglasto drevo, tudi srednje- . evropska reka, pritok Donave; 18. pripra- i va za razsvetljevanje okolice; 22. Zevzov ljubljenec in točaj po grškem bajeslovju; 24. dragocena tkanina; 25. sladek kruh; 26. rastlina; 27. Massenetova opera; 29. poosebljeno zlo, 30. praizhodišče, nočna ptica, vas pri Domžalah, tudi gornjedal-matinski otoček ta kraj na njem; 32. predplačilo, tudi vrsta papig; 33. mlečni izdelek; 35. zemljepisni pojem; 36. vrsta ploda; 38. reka v Jugoslaviji, tudi tretji arhiepiskop — prosvetitelj (1263.—1271.); 40. visočje v severni Afriki; 42. rečno prevozilo, več krajev v Jugoslaviji, tudi nemški pisatelj (* 1884. —); 45. vrsta bom-baževine; 48. življenska tekočina; 51. poljsko — vrtno orodje; 53. naziv božanstev pri mnogih semitskih narodih; 54. rimska mera in bakren novec, igralna kar-■3l, enka na igralni kocki, tudi kemični znak za prvino; 55. pritezalni drog; 57. nipponske slavnostne igre. Rešitev križanke št. S Vodoravno: 1. pikolo; 6. bolero: 11. oves; 12. por; 14. Eros; 15. Set (2. set); 16. De-vta; 18. ost.; 19. tr (=trilček); 20. Erri-gal; 22. ar (2. Ar=argon); 23. El; 24. ara; 25. Ig; 27. pobeg; 30. storž: 32. kokos; 33. tiara: 34. Volta; 36. Rikli; 38. ir (2. Ir=iridij); 39. kap; 41. pi; 42. ha; 44. Adakale; 47, rt; 48. Ali (2.ali); 50. Ama-ti; 51. ser (3. Ser); 52. ralo; 54. ion; 55. rana; 56. anilin; 57. Aladin. Navpično: 1. postop; 2. iver; 3. Ket- 4« Os (2 Os=osmij); 5. opera: 6. b^"- **. Briga); 7. le; 8. Ero (z onega sveta). 9. rosa; 10. ostriž; 13. ovira; 16. dr (=dcktor, 2. Dr); 17. Na (=natrij); 20. Elektra: 21. Ki-taj-pe; 23. Eboli; 26. Gorki: 28. oko; 29. Goa; 30. sir; 31. ral; 34. vih?ra; 35. ka-kao; 37. stran; 39. kamin (2. Kamin): 40. Patna; 43. Alan: 45. da: '6. 1 <2. li=litij);' 47. Renij; 49. Ili; 51. sad; 53. ol; 55. R% (2=rradij). ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split. Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5% Dovoljuje hratRoročne Kredite u tefcočem računu ts^oniiru iryou:jR* menice HOUE ULOBE znosmo Din 67.000.000 — DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.^ Vrši vse bančne posle naj ku1 antneje Odjuga povzroča poledico in poplave V Ljubljani je včeraj za izpretnembo deževalo Ljubljana, 3. februarja Letošnja zima nam je kar vsega prinesla na kup. Najprej najhujši mraz in tolikšno mero snega, da ga že dolgo ne pomnimo takšnega, takoj nato pa jug in dež. Ze vse »adnje dni se lovimo med poledico v ju-trih in večerih in brozgo, ko se začnejo na prisojnih mestih tajati plahte snega Davi pa je na lepem začelo deževati in deževalo je vzdržema ves dan. Zjutraj je tremome-ter kazal še 6.7 pod ničlo, v popoldanskih urah se je srebro povzpelo na 0.7 nad ničlo. Čeprav je toplota naraščala, so zdaj pa zdaj zavele mrzle sape, da je moča na cestah sproti ledenela. Zlasti dopoldne je bila hoja po pločnikih precej nevarna zlasti tam, kjer hišni gospodarji dovolj skrbno ne posipajo. Poledica je zahtevala tudi svojo žrtev. Mestni reševalci so na kirurški oddelek pripeljali 161etnega Petra Grčarja iz Bernekarjeve ulice, ki mu ie spodrsnilo, da si je zlomil nogo. A če poj de tako dalje, bomo. preden nas odreši pomlad, še mnogo trpeli od povodnji. Pod težo snega se je podrla streha K sreči ni bilo človeških žrtev — Podrta domačija Kovača Peršuha v Spodnjih Racah Maribor, 3. februarja V Maribor so prispele vesti, da je pri Račah zasul plaz neko domačijo. Kmalu pa se je ugotovilo, da gre za zrušenje ostrešja zaradi prevelike teže snega. O dogodku smo zvedeli naslednje podrobnosti: V Spodnjih Račah ima svojo domačijo kovač Franc Peršuh. Šel je po opravkih od doma. doma pa je ostala sama žena z otrokom. Nenadno je prihitel v hišo Peršuhov sosed posestnik Alojzij Rečnik. za njim so prihiteli še drugi, ki so opozarjali Peršuho-vo, naj takoj zapusti hišo, ki se ruši, Posestnik Rečnik je namreč opazil s svoje domačije, kako je ostrešje Per.šuhove domačije, ki je že stara, popustilo in se zrušilo. Nevarnost je bila, da se zruši tudi strop in pokoplje pod seboj Peršuhovo in otroka To nevarnost pa so preprečili sosedje s tem, da so hitro podrli strop in odstranili ruševine na ostrešju, ki ga sedaj že ob navijajo. Le srečnemu naključju in pa takojšnjemu opozorilu ter pomoči soseda Alojzija Rečnika je pripisati, da je Peršu-hova z otrokom v zadnjem trenutku ušla smrti. Ta primer iz Spodnjih Rač opozarja tudi druge, katerih domačije niso bile pravočasno obnovljene, da se za primer novih snežnih žametov primerno zavarujejo. Prebivalci Rač pa zaslužijo toplo priznanje, ker so ob pretečem primeru pokazali hitro pripravljenost k pomoči življenjsko ogroženemu bližnjemu. Zima letos in lani Zaradi mrazu zelo trpi srnjad — Ptice še vse mirujejo razen vodnega kosa Na Gorenjskem, o svečnici Razlika med letošnjo in lansko zimo je izredno velika. To posebno opazimo, če primerjamo letno vreme v odsekih kmečkih vremenskih svetnikov. Lansko leto o sv. Antonu, ko po kmečkem izreku berač berača vprašuje, kje je prebil zimo, je že prepeval črni kos. O svečnici smo se počutili kakor druga leta o sv. Jožefu. Celo teden pred sv. Valentinom, ko navadno umirajoča zima precej pobira in se večina vodovja pomreži, je bilo prijetno. Prijazno nas je bil pozdravil tudi prvi pomladin sam sv. Valentin. Ptiči so peli kakor druga leta na dan ptičjih svatb za god sv. Gregorija Kako pa je letos? Zakopali so nas v debel sneg mrzli svetniki, ki se zbirajo okoli najhladnejše mrzle svetnice, sv. Neže. Kje so letos črni kosi? Navadno se oglase pri nas okoli sv. Gregorija, toda vidimo jih pa le tudi pozimi, čeprva imajo zamrzle kljune. Kakor omenjeno že pred mesecem dni v »Jutru«, je letošnjo zimo na Gorenjskem v primeru z drugimi zimami kaj malo ptic. Niti tistih ptic ni, ki v hudih zimah prihajajo k nam s severa. Kje so črne poljske vrane, kje so pegami, ki smo jih smatrali za oznanjevalce hudih zim in slabih let? Izmed severnih selivk so priletele v jatah šele v zadnjem času divje race in nekaj gosi. Manj je letos tudi naših stalnih domačih krilatcev. Zdaj, v tretjem dejanju zime, so se pojavili po naših cestah čopasti škrjančki. Ko se je proti koncu januarja začela nekoliko prebujati odjuga, so se že odtajali drobni kljunčki sinic. Prejšnji dan, ko je brila trpka burja, so sinice zmrzovaje čepele po drevescih in prosile hrane okoli hiš. Komaj je narahlo dihnil jug, je bilo že slišati, posebno okoli poldneva, vesele pomladno siničjo pesem. Le-ta pei>em je odprla tudi marsikatero človeško srce. Saj so mnogi pričakovali, da se bo ob polni luni spremenilo vreme. Mislili so, da drobne ptice že oznanjujejo pomlad. Saj ni več daleč sv. Valentin, ki ima ključ do korenin! Pa se je spet hitro obrnilo. Znova sta za-kraljevala burja in sever. Burja je zavrtela celo nekaj snežink, tako da se je snežna odeja, ki jo je bil jug nekoliko stisnil, spet zdebelila za nekaj centimetrov. Utihnila je za nekaj časa ljubka siničja pesem in ž njo nade na toplejše vreme, ki smo ga lani v tem ča6u že tako zelo uživali. Huje kakor krilatci pa občuti zdajšnji zasneženi del zime srnjad. Ko je okoli mrzlih svetnikov močno snežilo, je pribežalo v dolino mnogo srnjadi, k.i se je bila zadrževala med hudim mrazom na prisojnih pobočjih. V Kropi so ujeli med snežnim metežem sredi trga onemoglo srno Mrtvo srno je vzel lovski čuvaj nekemu vozniku ki jo je bil ujel in mu je poginila v hlevu Več srn se je zadrževalo ob potoku, kjer so jih hoteli neki nepoklicanci nagnati v snežne plazove in jih poloviti Bili pa so pravočasno pregnani. Neka druga srna se je onemogla ločila od v dolino pribeglih srn blizu Kranjske gore. Dosegla je železniško progo, kjer jo je železniški paznik odnesel v čuvajnico, a je kmalu poginila. Pa tudi iz drugih krajev poročajo, kako trpi srnjad, ki v mnogih primerih obtiči v p'azovih. Kako zelo plazovit je letošnji sneg. pa priča primer, ki se je zgodil malo pred rahle odjugo blizu Dobrave pri Otočah Neki mesarski pomočnik je opazoval z razho-jene poti na zamedeno bližmco odhajajo čega starejšega moža. Ko je bil mož v strmini na stezi, pa se je trenutno odtrgal plaz, pograbil moža in ga prevrgel na gla-vo v jarek pod potjo. Mož je bil čisto zakopan in bi se bil prav gotovo zadušil, če ne bi bilo v bližini mladega krepkega mla deniča, ki mu je pomagal izmotati se Iz mrzlega mrtvaškega prta. Svečnica je, o kateri so si toliko obetali ljudje, da se bo morda vendar ob njej za sukalo vreme. Toda že spet sneži. Vse razen enega se boji zime. Prijateljem prirode pada baš zdaj v oči naš ljubki, belo opasani, temnorjavi pevec vodni kos Medtem ko se stiskajo drugi krilatci in gine-vajo od glada in mraza, vodni kos veselja-či in se ženi. Kaj briga njega zima On ima gosto pernato suknjico, ki ga greje in jo hkratu uporablja tudi za kopalno obleko. Njemu je vseeno: ali je pomlad, poletje ali mrzla zima. Hrane mu nikdar ne zmanjka; ne more mu je zakriti najdebelejša zimska odeja. Kadar ne more do vodnih črvičkov in drugih ličink s suhega zabrede v vodo do kolen. Ce je treba, smukne kar ves pod vodo. Zunaj je mraza 6° pod ničlo in sneži. Voda potočka ima 6° toplote Vodni kos se spusti pod vodo in si poišče hrano. Ko si uteši glad. je že spet na suhem belem produ kjer si že ves pred-pust žvrgoli veselo pomladno svatovsko pesem. Rad sfrči za veselo nevestico. ki bo pa kaj kmalu pričela znašat1 enezdo in bo že valila, ko se bodo drugi ptiči šele ženili. — s. Rsčuni in izgledi sezonskih delavcev Tisočeri Prekmurci ugibajo o bodočnosti Murska Sobota, konec januarja Ob vojni vihri, ki je zajela nekatere države, so nam oči dan za dnem uprte v poročila, ki govore o postojankah, pomikanju rti bitkah sovražnih armad. V znamenju teh poročil je zašlo staro leto in v njih znamenju je vstalo novo. Malokdo pa je pomislil na armado, ki ima povsem drug značaj tn se je prav tako bojevala Mislimo na armado prekmurskih sezonskih delavcev, ki je za eno leto spet uspešno končala tradicionalno bitko. Večina prekmurskih mož, žena in mladine, ki so jo krušne življenjske potrebe pognale v Nemčijo, Francijo in Slavonijo, se je vrnila na svoje domove. Nekateri so zaradi nenadnih mednarodnih zapletljajev tru-doma priromali domov predčasno, drugi, ponajveč iz Nemčije, pa šele proti koncu leta, po preteku sezone. Iz Prekmurja, ki kot izrazita poljedelska pokrajina s slabo izvedeno agrarno reformo v zdajšnjih prilikah nima nobene možnosti večje zaposlitve in je vrhu tega še močno preobljudena ( več ko 100 ljudi na štirijaški kilometer), jc v preteklem letu šlo na delo v Nemčijo 6500 Prekmurcev; okrog 1000 jih je bilo tam še od prej, tako da je skupno število naraslo na 7500. Od teh se je večina ob času vrnila. — V Franciji jih je bilo letos manj, in sicer okrog 3500; vrnilo se jih je pa okrog 2000. ponajveč po dolgotrajni vožnji preko Italije. Izseljevanje v Slavonijo pa je doseglo v preteklem letu število 2000. naglo topi in vode stalno naraščajo. Tudi Banjaluko je predvčerajšnjim obeska,a silna ploha ki sta se ji pridružila strašno bliskanje in grmenje. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo podobnega vremena v tem letnem času. Hidrotehnična oblastva so ukrenila vse potrebno, da zaradi naglega naraščanja rek ne pride do poplav. Po vsej Bosni, predvsem po večjih mestih pa še zmerom vlada veliko pomanjkanje kurjave. Premoga ni mogoče dobiti, ker železniška uprava ni o pravem času dala na razpolago zadostnega števila vago- nov za prevoz. Zato so se nekateri trgovci s kurivom zatekli k prevoznim sredstvom, kakršna so bila pred 80 ieti v .adi. in so začeli iz bližnjih manjših rudnikov prevažati premog na saneh Vendar pa za bi ž-njo bodočnost še zmerom slabo kaže. čeprav bi bih tudi vagoni na razpolago. Uprava družbe »Jugoslavenski čelik«. ki ima pretežno večino bosanskih premogovnikov v posesti je namreč sporočila, da v februarju ne bo mogla izvrševati nikakih naročil. Nesrečna smrt delavke pod vlakom Pokojnica je 30 letna Ljudmila Avpičeva iz Tržiča Kranj. 3. februarja Na Svečnico se je na kranjskem kolodvoru pripetila huda nesreča, katere žrtev je postala 301etna delavka Ljudmila Avpičeva iz Tržiča. Avpičeva je bila uslužbe-na v tovarni Jugobruni in se ie dnevno vozila v službo iz Tržiča v Kranj. Na Svečnico je. kakor običajno zapustila tovarno ob 18. in se podala na kolodvor. Kakor večina delavk, ki se vozijo z vlakom, si ie tudi ona krajšala pot na kolodvor tako. da je zavila med lesnimi skladišči na Gorenji Savi naravnost na postajne tire. Usodnega dne je prav tako prispela po prepovedani •x>ti do tirov Ker pa so na prvem tiru rtali tovorni vagoni ni mofla zaradi tega naprej, zato je stopila na drugi tir. Tisti t« J mrt bivšega carskega generala Rogaška Slatina, 3. februarja Te dni je v Rogaški Slatini v Stritarjeve... J.j>mu umrl bivši ruski armadni general, guverner v Sibiriji in član vrhovnega carskega sveta Arkadij Nikolajevič Niščenkov. Dosegel je časti ji vo starost 89 let. Dokler je še bil krepek, je zmerom upal, da se vrne v matuško Rusijo. V zadnjih letih sta ga pa starost in bolezen upo-gnili in globoko sključen je hodil s svojo soprogo na sprehod. Nekoč eden izmed najvišjih ruskih veljakov je moral na starost živeti sila skromno in le naklonjenosti uprave zdravilišča in nekaterih ruskih prijateljev se je imel zahvaliti, da mu je bilo na starost prihranjeno najhujše. V četrtek popoldne je bil pogreb ob majhni udeležbi domačinov. Izmed ruskih izseljencev se je pogreba udeležil le en. Sergij Ermolov, ki stalne živi na Slatini. Na pokopališču pri Sv. Trojici mu Je v slovo spregovoril prota g. Bulovan iz Celja, ki je očrtal bedo ruskih emigrantov, a tudi veličino žrtev ruskega naroda za svobodo ostalih slovanskih narodov. Posebej pa je prosil navzočne. naj ne pozabijo na grob odličnega slovanskega brata. Naj mu bo lahka bratska žemljica! iiittfntiiPViHiinmtHiiftiiHtiitiiHff n;>>t.ii!tt»it]iMHaiiiifiiitiiiuimiiiii(mianinfmfmfriiiifmmi'<' Postani in ostani član Vodnikove družbe? trenutek, ko je stopila med tračnice je iz Tržiča privozil večerni vlak in nesreča je bila tu. Lokomotiva je nesrečnici odrezala desno nogo. drugo nogo in obe roki pa ji je zlomila. Zaradi strahovitega udarca v glavo je bila Avpičeva takoi mrtva Lokomotiva je truplo vlekla še 30 m s seboj, nato pa ga je odbila v stran Dve Avpičevi tovarišici. ki sta po isti poti šli na kolodvor in sta nekoliko zaostali za Avpičevo. sta čuli samo ropot vlaka in pretrgan krik Zaradi izredno goste megle, ki je vladala ta večer na dogodka samega nista mogli vidrii Avpičeva najbrže ni sl;šala prihajajočega vlaka. opaziti pa luči lokomotive ni mogla, ker je svetloba prodirala radi goste megle komaj dva metra pred lokomotivo. Na kraj nesreče je še isti večer orišia uradna komisija z zdravnikom in odr^ila Drevoz ponesrečenke v mrtvašnico v Šmartnem Smuči kompletno s palicami za otroke din 150, za odrasle od din 195 BANJAi, LJUBLJANA, Miklošičeva c. 20 LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940 od 3. — 8. marca M>% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: ZVANICN1 BIRO LAJPC1-ŠKOG SAJMA BEOGRAD, Knez Mihajlova 33/L ln častni zastopniki Ing. G. ToNNIES. Ljubljana, ryrfeeva 33 — Telefon 21-62. JOSIP BEZJAK — Maribor, Gosposka ul. 25. Telefon 20-97. Prijavite se pri zastopniku zaradi preskrbe brezplačnega vizuma najkasneje do 13. februarja 1940. KllttJE m VECBAiVNL lUGOG&AtlKA tfPUMAM Kokus tekači za hodnike in stopnišča v vseh barvah v zalogi Pri Sever Rudolf, (Ljubljana. Marijin trg 2. DOBRO VPELJANO TRGOVSKO PODJETJE IŠČE koitipanjona Prednost imajo vešči knjigovodji. — Potreben kapital 400 000 do 500.000 Din. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra«, pod »DOBIČEK st. 100«. Skupen zaslužek vseh sezoncev, več ko 24.000 delovnih rok, ob vsem tem znaša okroglih 51 milijonov dinarjev; od tega odpade na Nemčijo 35 milijonov, na Francijo 12 milijonov, na Slavonijo pa 4 milijone. To so več ali manj suhoparne številke. Toda ravno od teh številk zavisi v veliki meri življenje deset in deset tisočev Prekmurcev po ravninskih in goričkih vaseh. Vsa v številkah označena stvarnost je v nečem pomanjkljiva: ne pove nam, koliko življenjske sile je potrošila prekmurska sezonska armada v tujini in nenavse-zadnje — kaka je duhovna, narodnostna bilanca. In še nekaj je važno. Odgovor na vprašanje, ki se ob tem proži samo ob sebi: kaj bo letos? Ali se bodo tudi letošnjo pomlad izpraznile prekmurske vasi in bodo žene, starci ter otroci prijeli spet za pluž-ne ročaje, samo da sin, brat ali mož na tujem kaj prisluži? Vse bo odvisno od mednarodnih dogajanj, čeprav se je v zadnjem času uredilo zadevno delavsko vprašanje s Francijo; v najboljšem primeru se bodo vrste sezonskih delavcev močno skrčile. Povodenj v Bosni Banjaluka, 3 februarja Iz raznih krajev vrbaske banovine poročajo, da je prenehalo snežiti in da se novih žametov ni bati, pač pa prihaja nova nevarnost — povodenj. Po raznih krajih ir namreč z vso silo začelo deževati, sneg se CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3. davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plaAajo oni. Id IMfcJo služb. NajmanjSi znesek za enkratno ohjavo ogiam Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din S.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno ohjavo oglas« Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din I.— za besedo. Din 3. davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Dtn 5. sa Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 11-—> Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ce zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« y odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglaae je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam se manipulacijama pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Gostilna Martine Zg. Šiška Danes in v torek velika m^šK.irada! Najlepša maska dobi nagrado! Vstopnine ni. 2326-18 Pri Poljšaku v nede jo in torek velika rna kirada v zna ne-nju -=r.kov. Volitev kraljice srčkov. 2345-18 Gostilna »Lloyd« priredi 4 ln 6. t. m., to je an pustno nedeljo in j>u.-tni torek pustno mi k rado s plesom. — Vij"d -> vabljeni. Rezi Vclkavrh. 2361-18 Vsi k Lasanu v ~ :-ko na ples danes ln na postni torek do 3 z i,traj. Izbrana vina ln cii bra kuhin \ Ma eke dobrodošle. Se priporoča Lasan.. 2516-18 Plačilno natakarico lagom dobei manufaktu ;st 2 2naniem železmnskt ■ troke. dob' mesto za takoj ili po dogovoru. Ponudbe na Hans Zottel, Slovenske Konjice. 2089 1 Prodajalko katera ie zmožna voditi krznarsko trgovino. sprejmem Peter Semko, Maribor. Tyrševa 7. 2255 1 Blagajničarko možne stroiepisja, dobro računamo, sprejmem Po-mdbe na ogl. odd lutra ^od »L|ubliana« 2101 1 Trgov pomočnica r večletno prakso, posebno v manufakturni, galanterij sk. in konfekcijski stroki, z dobrimi spričevali, dobi mesto 1 aprila 1940 v večii trgovini na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 2142-1 Gospodinjo samo pridno, pošteno, mirnega značaja, staro do 36 let, z nekaj premoženja — spreime v stalno službo trgovec brez otrok z večjim imetjem. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dobro m »to«. 2093 Šoferja Manufakturist sprejmem v sta, no slu- | » vseh ozirih popolnoma sa- , b_>. Ponudbe na oglas, mostojna moč, izvrsten pro odd. Jutra pod »O^lje«. 2364-1 „ , Slaščičarja . Jutra pod »Dobro me- ve„jr,negai M re. stavracijo za 6 ur dnevno. Prednost ima, kateri vodi ITntiarirn sv°l° lastno obrt. Iščem Kunarico tudi spretne čedne dostoj. staro 20 do 30 let, močno, ne in živ4hne gospodične spretno, ki samostojno ku za (,uffet. Samo zgoraj na- ha in opravlja vsa hišna vejenjm zahtevam odgovar- dela, spreime šestčlanska tr- jaj0£e osebe nai se javijo, govska hiša na deželi. Po- ponujbe na ogl. odd. Ju- nudbe po možnosti s sliko tra pod »prvovrstna moč«, z navedbo dosedanje službe 2387-1 in plače posilite na oglasni ' daialec, vojaščine prost, že li premeniti službo s 1. Hi. letos. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Manufaktunst«. 2057-2 odd. Jutra kuharica«. pod »Zmožna Gospodična 24 let stara, z dveletno pra kso kot učiteljica v vezeniu i v raznih tečajih, z znanjem v krojenju in ročnih delih ter jezikov, poleg jugoslovanskega, angleški in nemški, želi primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »999«. 1778-2 Frizerko amostoino moč. spreimem akoi al' pozneje. Plača prvovrstna Erznožnik Pav e Skofja i.oka. 2064 1 Blagajničarka Zanesljiva m izvežbana moč same z naibol'š:mi referencami. dobi dobro stalno mesto v modni trgovini. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in izčrpnim življenjepisom na ogl. odd. Jutrs pod šifro »Starost do 35 let«. 2232-1 Manufakturist sam' strokovniak v stroki, inteligenten in dober prodajalec, že z dal šo službo v mestu, vojaščine prost, dob, dobro stalno mesto v veči trgovini v Ljubliani. Ponudbe z izčrpnim življe-njepsom in prepisi spričeval pod oTakoi ali z marcem« na ogl. odd. Jutra 2231-1 Manufakturistka jami strokovna moč, izvežbana prodajalka, z lepim nastopom in naibolišimi priporočili, dobi stalno in dobro mesto v Ljubljani. Ponudbe s sliko, celotnim življenjepisom in prepisi Spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoi. 2230 1 Z* izdelovanje kvasa iščemo strokovnjaka Po jasnila, prepise spričeval na ogl odd Jutra pod »Garantiram konkurenčno robo« 2097-1 Ugodna prilika in stalna eksistenca za re-flektanta, ki se razume v kamnolomih in strojth. Prodam stroino napravo za droblienje kamenja; kapaci teta 4 kub m apnenca na uro. Stroji so montirani v kamnolomu in se lahko takoj stavijo v pogon. — Cestni odbor rabi letno 3000 kub. m gramoza. Konkurence ni. N-slov v vseh poslovalnicah Jutra. 2125-1 Znnno zdravilišče v Sloveniji išče za sezono 1940 (3 do 4 mesece) prvovrstno petčlansko godbo. Koncert, ples. Ponudbe z referencami in zahtevki ter Frizerko 2090-1 dobro moč spiejme ta- Skladiščnik m koj večji salon v Ljub- ' ;.inl J i iV / »se:. sli»val J-itia. 2398-1 Služkinjo veščo dobre meščanske sliko pošljite na og! odd. kuhe, sprejme manjia lutra pod »Kvintet«. družica. Ponudbe na 2086-1 ogl odd Jutra pod Slfro »Samostojna«. 2376-1 Kuharico dobro verzirano posebno v slašMcah, za oficirsko menažo v bližini Sušaka Iž-emo. Ponudbe z ahte>ki plače na Sušterič, Sušak, Conti nental pod »Starija o-s^ba«. 2378-1 Manufakturistka dobi službo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šlf ro »Zadruga«. 2371-1 ekspeditei s prakso v tekstilni tovarni, zmožen vsakega dela išče ' mesto. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sposoben skladiščnik«. 2027-2 Modistko dobro izvežbano, mlajšo takoj sprejme za stalno R. Turzanski v Kočevju 2173-1 Iščem tkalskega mojstra z nekaj kapitala ali že obstoječim manjšim pod jetjem, ki bi hotel sv~»;e podjetje prenesti v drugo banovino. Ponudbe na ogl. ona. Jutra pod »Vr-bas«. 2287-1 Korespondentka Samostojna in perfektna, za nemško korespondenco se se spreime. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod šifro »Takoj 767«. 2068-1 Iščemo za 1. marec 20 kuharic, 30 hišnih deklet za Zagreb in deželo, 10 natakaric in še precej drugih služb. Dobre plače. Stavite takoj ponudbe. Za pismeni odgovor znamko za 2 din. 2072-1 Raznašalca za kruh spreimem takoj. — Pekarna Vinko Deržič — Tržič. 2327-1 Bolniška strežnica in maserka z dolgoletno prakso v Ljubljani in na deželi, krepka in zanesljiva, ipreime službo. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Dobra priporočila«. 2331-1 Mlad zakonski par iz Vrnjačke Banje išče mlado inteligentno osebo za ves domači posel, katera razume kuhanje. Bata Jova-novič, Vrnjačka Banja. 2130-1 Uradnico tudi začetnico z znanjem strojepisja, dobro računa-rico, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč« . 2336-1 | G. Th. Rotman | SAMBO IN PETER POTUJETA Sposobno prodajalko manufakturne in galanterijske stroke iščemo za prevzem ljubljanske prodajalne tovarniškega skladišča. Potrebna je kavcija ali garancija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovarniško skla dišče«. 2317-1 Mlajše dekle vajeno gostilne, ki bi opravljala tudi nekaj drugI hišnih del, po možnosti z znanjem nemščine. iščemo za tak6j. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Pridna ln simpatična«. 2279-1 Mlajšo postrežnico čisto, pošteno sprejmem takoj za dopoldne. A. Vad-nal, Beethovnova ul. 13, III 2487-1 Postrežnico pošteno, spreimem takoj. Poizve se v mlekarni, Slomškova 9. 2527-1 65 V hiši gospoda Debeluharja so se pokrepčali z nilskim konjskim čajem iz opraženih papirovih korenin. »Rodbina, ki ste jo prej omenili,« je dejal gospod Debeluhar, »živi še malce naprej proti jugu; skozi pragozd boste morali.« — »Nemara res,« je odvrnil dr. Tolstonog; »a jaz sem prestar, da bi hodil tako daleč, in se vrnem domov!« Oskrbnik zakonski par, za malo posestvo poleg Celja dobi mesto. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Majer 1940« 2508-1 Iščem dekle z znanjem nemškega jezika k otroku ln za pospravljanje sob. Ponudbe na dr. Malenkovič, zdravnik, Ruma. 3290-1 Kuharico in plačilno natakarico za. prvovrstno gostilno, iščem za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 24651 Dober prekajevalec , vreč, z večletno prakso, želi 1 službe ali vzamem dobro mesnico v najem Naslov v vseh posl. Jutra. 2221-2 Mehanik — šofer izvežban varilec in strugar, zmožen samostojnega vodstva, želi mesta nri bol šem podjetju. Ponudbe na ogl. ' odd. Jutra pod »Kjer koli«. 2144-2 500 din dam onemu ki mi preskrbi službo delavca v tovarni, skladišču ali kaj stalnega. Star sem 34 let, zdrav, močan, trezen in nekadilec. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2146-2 Perfektna kuharica I želi mesta v restavra ljl, event. v boljši gostilni. Ponudbe ped a Samo v Ljubljani, na ogl. odd. Jutra. 226j-2 Krojaški pomočnik Uče dela za bo j še velike komade mošsega ln damskega Veš; je tudi krčenja. Nastop takoj a i po/.neje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten in marljiv«. 2246-2 Frizerka mlajša, izu.jena moč. dobra delavka, lice stal. no mesto v Ljubljani. — Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Naot~p takoj 16«, 2341-2 Modistka zučena, želi službo v boljšem salonu v Ljubljani. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2384-2 Knjigovodja bilancist, z dolgoletno industrijsko ln trgovsko prakso, srbohrvaški, italijanski ln nemški ko respondent želi namel-čenja Cenjc-ne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjigovodja«. 2360 2 Učenko zdravo, boliše dekle, takoj spreime pod ugodnimi pogoji trgovska hiša na deželi. Naslov v vseh pošlo valmcah Jutra. 2059-44 Vajenca za kleparsko inštalacijsko obrt sprejmem. Pismene ponudbe na Franca Renčlja, instalaterja v Marenbergu. 2145-44 Dekle za vse dobro, išče mala rod blna Ponudbe na advokata' Mirka Rechnitzer-ja v Rumi. 2460-1 Postrežnico za ves dan, mlajšo — išče dvočlanska rodbina. Naslov v vseh posl. Jutra. 2448-1 Pošteno natakarico začetnico za gostilno na deželi takoj sprejmem. Ponudb« na ogl. odd Jutra pod »1000 dinarjev«. 2273-1 Kapelnika išče godba »Zarja«, tovarna W?scbnagg v So 'tanju. Ponudbe se spre- in u U2ia jemajo do 1 marca, _ I gospodinjska del« — iiče 2J89"3 zdravniška družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Natakarico mlado agllno, z nekaj denarja takoj sprejmem. Prevzem točilnice in ku hinje Gostilna Zupan člč, Sv. Jakoba trg 8. 2445-1 Izurjena kuharica starejša, ki bi prevzela malo kuhinjo na svoje rame, dobi službo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Samska 40«. 2444-1 Prodajalko za mesne izdelkt z znanjem nemščine, dobi takoj stalno službo ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Gorenjska«. 2457-1 Hlapca h konjem pridnega takoj sprejme Keber A* Poljanska c. St 44._2451-1 Avtoličarskega pomočnika sprejme takoj — Sušteršič, Frankopanska ceste 21. 2428-1 Dober pilar io brnsa? dobi stalno sluibo. Pilarna Figar, Vošnjakora 12. ^_ 2435-1 Postrežnico starejšo, iščem za ves dan. Peternel, Karadžičeva 4, Kolezija, _ 2489 1 Hlapca sprejmem takoj. Zakrajiek. Miklošičeva ceste 54. 2492 1 Deklico najraje siroto a odličnim šolskim spričevalom k 41et Plačilno natakarico simpatična, solidna in inteligentna, govori slovensko, nemško, hrvatsko, madžarsko, angleško, igra tudi na harmoniko, išče službe samo v boljtem lokalu. Ponudbe na Sušak, p-ste lestante pod »Stajerka«. 2311-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, ver/iran, želi prernenitl mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mešana stroka 39«. 2310-2 Gospodinjska pomočnica Seli službo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši-.ro »Poštena ln zanesljiva«. 2392-2 Brivski pomočnik prvovrsten delavec z znanjem nemščine, ver-ziran nekoliko tudi v damski stroki, vojaš ine prost, išče stalno službo. Reflektira le na bolj ie salone v Ljubljani. Nastop takoj ali s 1. marcem Naslov v vseh posloval. Jutra. 2442-2 Učenca z dovoljno šolsko izobrazbo takoi sprejme Aleksander Obal, trgovina z mešanim blagom Laško. 1583-44 Frizersko vajenko iz bol'še hiše spreime takoj Josip Petrič, Tržič. 2325-44 Krojačica ki bi sprejela vajenko proti p ačilu, naj po6 }e ponudbe po »Vajenka = na ogl. odd. Jutra. ; 81-44 Učenca za krojaško obrt sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod Šifro »Priden«. 2345 44 Kipp-vagonete nosilnosti 1 kub m. 760 mm koloseka, prodam. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Kiparji«. 2319-6 Hmelovke od 6 m naprei in 1 vagon od 4 do 6 m prodam. — Rebolj. Kranj. 2383-6 Avtomatični biljardi brezhibni od S00 din na prej pri Ivanu Oblaku, Gledališka ulica 3 2466-6 Čaji ni servis težko posrebren. je naprodaj Naslov v vseh posloval. Jutra. 2420-6 Vseh vrst radio aparate od naicenetših do najboli-Sih izredno ugodno dobite pri »Tehnik«, Banjai. — Ljubljana, Miklošičeva 20 | 2155-9 Seibt Super radio aparati Dospela večia pošiljka po zelo nizkih cenah z 10% rabatom Tudi 2 angleška radio aparata, 5-cevna po dm 2.000 naprodai. Ludvik lleršič. Uubljana, Rimska cesta 13. 2149 > Radio aparat dobro ohranjen kupim proti jamstvu. Naslov v vseh pofelcval. lutrn 2510 9 Avto Fiat limuzina, šestsedežni, sposoben za taksi, dobre gume dve rezervi, prodam zelo poceni. Kovačič, Cigaletova 11. 2481-10 šiviljsko vajenko ■sprejme a te'Je Hity na Kongresnem trgu 13. 2368 44 Poceni prodam kredenco, pisalno mizo. stojalo, kolo. slike. kre. denco za mlekarno ali gostilno ln dru^o Breg št. 2-II., vrata 20. 2454-6 Električni čistilec fbonec) za parkete usodno prodam. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 2430-6 Pistan z briljantom teža 3 karate roceni prodam. Koš->k Milan, Čan karjevo nabrežje 31. 2439 6 17 letno dekle se želi doučlti v frizerski stroki, z vso o=krbo ' v hiSi. Bila Je ie 18 mescev u""nka. Na*'ov v vseh posloval Jutra. 2456-44 Vajenca za takoj, sprejme petama Auer, Pobrežje Drl Mariboru, Aleksandrova cesta 4. 2503 44 Uprava zavoda CaSak potrebuje večje Število prvorazrednih de'avcev: avtogenskega varilca, o-rodničarja, elektromeha-nlka (te efonskega). ki r^ajo tudi na stružnici, ln preciznih mehanikov ln ključavničarjev. Pogoji so razvidni v Borzah dela ln ▼ obrtniških združenjih — I« pisarne zn""da »čačak«, T. broj 1247-40. _231-M Šiviljska pomočnica spretna v izdelavi obl?k se sprejme takoj. Isto-tam se sprejme tudi začetnica. Ponudb« na po. druž. J--tra v Celju pod »Zanesljiva«. 2260-1 »Bliža ljaae« 2483-1 Brivskega pomočnika iS*e frizersM salon FraJ-le P.. Celje. 7511-1 66/67 Tedaj se je gospod Debeluhar ponudil, da mu posodi svoj voziček, saj lahko prebije brez njega nekaj dni. Kakor so dejali, tako so storili; drugo jutro je sedel doktor v voz, na kar so poiskali Grbina. Sambo in Peter sta zlezla nanj, pa hajdi na pot! Kmalu so prišli do pragozda; da bi se ga ognili, so napravili ovinek, ki je vodil tik ob globokem prepadu. Dobra gospodinja dobi takoj službo. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor por »Dobra gospodinja«. 2252-1 Krojaškega pomočnika sprejme takoj Janko Raz-potnik, Loke, Zagori_e____ob Savi. Trgovski pomočnik metana stroke dobi mesto v Savinjski dolini. Ponudbe na ogl. odd Ju tra v Celju pod ftliio »Mlajša moč«. »06-1 Restavracijska kuharica mlada moč dobi mesto. Ponudbe S prepisi spričeval in navedbo plaCe na podruž Jutra v Mariboru pod »Prvovrstni restavrant«. »04-1 Službe išče Prodajalka mešane stroke, poltena ia zanesljiva, vajena tudi usnja ter železnine, »eli premeniti mesto. Piamene po nudbe na ogl. odd. Jutra 2028-2 2391-1 pod »Mešana atroka«. Postrežnico od 7. do 10. Zjutraj — JKem. Predstavite """ Dekle ,11CCIII _______Sčt duSbc pri manili dre- šancin. Gledališka ulica Eni ^ Gospodična z več etno pisarniško prakso želi namestitve v pisarni ali kot blaga j-ničarka ali v trgovini kot prodajalka Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Praksa«. 2308-2 161etni fant zelo marljiv, išče mesta učenja kjer koli, najraje mehanike ali ključavničarstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridnost«. 2309-2 Frizerka mlada, dobra moč, Išče stalne službe. Ponudbe na podruž. Ptuj pod »Izvežbana«. 2305-2 Ti govska pomočnica zmožna vseh del, tudi knjigovodstva, želi premeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna pomočnica«. 2298 2 Vrtnar ibsolvent kmetijske šole z večletno vrtnarsko prakso, vojaftčlne prost, želi takoj spremeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in podjeten«. 2300-2 Manufakturist inteligenten, z lepim nasto pom in večletno prakso ter znanjem nemščine, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober prodajalec«. 2249 2 Postrežnica mlada, išče mesto za ves dan, vajena samostojnega gospodinjstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Jifro »Pomoč«. 2421-2 Gospodična z malo gimnazijsko maturo Seli radi konverzacije nemškega jezika priti k boljli dobri in solidni nemiki rodbini kjerkoli. Obenem bi se udejstvovala v hišnem go-spodinjsvtu ali ▼ slučaju trgovske hiše v trgovini. Cenj. naslov na ogl. odd. lutra pod iifro »Nemška konverzacija«. 2470-2 Fina šivilja za vse gre ali vzame delo na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2486-2 Začetnico s 4 razr. meščanske šole a malo maturo in znanjem strojepisja iiče zaposlitev kot blagajničarka v kakšni trgovini, podjetju ali gre tudi v pisarno prakticirat nekaj mescev. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2523-2 Gradbeni tehnik z obširno prakso v pisarni ln na stavbišču. verzi ran v osnovanju, sestavi, proračunov, ob računov ln kalkulaciji išče prehodno ali trajno zaposlitev Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Graditelj«. 2397-2 Mlad fant vojaščine prost, s štirimi gimn razredi ln ve-ilet. no prakso v poštni službi, išče primerne zapo slltve. Ponudbe na: BaJ-želj Vinko, Stražišče pri Kranju. 2278-2 Služkinjo srednjih let. vajeno vseh hišnih del. sprejme konec februarja družina 3 odraslih oseb Vprašati v Murnikovi ulici 20/H 2277-2 Zmožen škropilni mojster Schlichtenmeis terja dolgoletno prakso ln dobrimi spričevali išče trajno službo. Ponudbe na podruž Jutra Maribor pod »Škropilni mojster«. 2251 2 Kovaški pomočnik mlad, vojaščine prost, vajen tudi vseh mehaničnih del. popravil avto-motorjev, nmožez manjših popravil elektromotorjev, električnih na. prav Itd. Išče primerne zaposlitve za takoj Naslov v ogl. odd. Jutra. 2271-2 Kolarski pomočnik ki bi se rad Izučil sa šoferja. Išče službe Oer-čar Prane, Trbovlje H. Gabersko 9. 2267-35 1 fdi fcv« ^bli?e »k mžTto " a406_lid~ T ^ JU%lS-2 Mladenič pošten, agl en, liie kakršne koli službe, sluga. Inkasanta. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vojaščine prost«. 2266-2 Dame in gospodje! Vaše fino perilo operem hitro in temeljito, zajamčeno brez jedkih pripo močkov. Javite svoj naslov na podružnico Jutra Šiška pod »Lepo perilo«. 2)20-2 Kuharica pridna m poštena, vajena vseh gospodinjskih del išče službe pri mali -iružlni Ponudbe na ogl odd. Jutrs pod »Vestna« 2500-2 Brezplačno le sa stanovanje ln hrano gre starejša iaobra-ženka k otrokom, bolni isebl, stari dami ali si. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Le izven LJubljane«. 3494-2 Kontoristka vešča vseh pisarniških del. perfektna v srbohrvaščini išče službo v pl-' rterbueh. Vprašanja interesentov pod »Bibliofiliia« na ogl oad lutra. 2119 8 Knpim starinske kniige in listine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovenija«. 2324-8 Radiatorje rabljene, pločevinaste od 4 do 5 lev. m ploskve po komadu in pocinkane cevi tri četrt cole, kupim. — Lavrič, Mengeš 133. 2475-7 Pohištvo Malo rabljene trgovske opreme jedilnice spalnice nove Sperane spalnice ln razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri tv Ivan Mathlan. Ljub ljana, Tyrševa 12. dvorišče. 17-11 12 Pohištvo za stanovanja, trgovske opreme in hotele dobite najhitreje v največji zalogi pohištva. Vseh velikosti žičnih vložkov in peresnih modrocev in modrocev. — Spreimemo vsa naročila po predloženih načrtih. — Se priporočamo SAVA Mizarstvo Predjamska ul. 32 in trgovina pohištva Miklošičeva cesta, nasproti sodišča. 2375-12 Spalnico v orehovi korenini, šperana, politirana, z jamstvom, je ugodno in poceni naprodaj. Mizarstvo Zivalič. Gunclje, St Vid nad Ljubljano. 2116-12 Šperano spalnico kuhinjo in drugo pohištvo prodam. Delam po najnižjih cenah. Mizarstvo Alojzij Orehek, Ple-teršnlkova u'ica 14 (nasproti sv. Krištofa). 2299-12 Prodam moderno spalnico le rabljeno. Pokora, ob Linhartovi ul. prva hiša za Ravni-karjevo žago. 2337-12 Moderne spalnice politirane in pleskane spalnice po nizkih cenah Vam nudi mizarstvo šonkli, Viž-marje 107 p. št. Vid nad Ljubljano. 1822-12 Zajam — gotov novac dugoročnom otplatom dobi-ju odmah državni, gradski namještenci sa definitivom i penzioneri (oženjem bez lamcaj. Upute daje »Adna« Zagreb, Petrinjska 11. Pri-1 ožiti marku. 2071-16 Tri tisoč dinarjev dam onemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge ali kaj siičnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahka služba«. 1926 Iščem družabnika aa dobie.-iariooiao pod J: tj» metalne suroke s kapitalom do 70 000 din. ki se oorestuje najmanj po 30 odstotkov brez rizika. — Prednost imajo potniki s sodelovanjem Informacije daje Gutnik, Kranj, Prešernova ulica. 2306 16 Vpeljano trgovsko podjetje večje, išče zakadi p j vezanja obrata dri i.abiulca. Potreben kapital najmanj 500 000 din. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Podjetje«. 2302-1« Hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke na din 170.000 prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2320-16 Rabim 30.000 din posojila z dobrimi obrestmi za povečanje obrata, kapital siguren lahko vknjižbo na hišo. Obenem nudim tistemu 1 mesec brezplačnih počitnic na Dolenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kapital«. 2321-16 Bukove, javorjeve hlode hrastove prage, sladko in pol sladko seno kupi Dergan Rudolf, Laško. 2307-15 Uro-zapestnieo zlato, moško, znamke »Ome ga, prodam. Pismena vprašanja pod »Ornega ura« na ogl. odd. Jutra. 2121-6 Kupim srebrne dozo za sladkor ia stekleno vitrino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2493-7 Povpraševanje za našim artiklom je veliko. Otvarjamo prodajna skladišča v vseh večjih mestih. Vsak iiče naš artikel. Edinstveni brezkonkurenčni proizvod, masne naročbe. Vsa prava proizvodnje in plasiranja posedujemo samo mi. Znanje stroke ni potrebno. Našim sodelavcem nudimo to edinstveno priliko stal-nega dobrega zasluika in dolgoletno eksistenco. Kupci ae: vsaka industrija, trgovina, obrt, privatniki, hišni lastniki, kakor tudi vse državne, vojaške, civilne in privatne inatitncije. Zaslužek čist, lahek in hiter. Interesenti morajo razpolagati s kapitalom 3000 do 20.000 din v gotovini, po potrebi reiona. Resni interesenti, ki odgovarjajo pogojem naj poiljejo obširne ia jasno napisane ponudbe s točnim naslovom na Publicitas. Zagreb, llica 9. pod šifro: »Jedinatvena prilika z?r-de« 2141-3 Otroški voziček »portnl. kakor nov, prodam. Naslov v vseh posl Jutm. »44-« Iščem kretnico za normalni tir, sistema Xa Ing. Alfred Weiss, Zagreb Senoina ul. 32. 2521-7 u: Lepe maske posodim. Ceste v Rožno dolino 9 vila na levi strani ceste. 2480-13 Več lepih mask odda salon Kuder, Knaflje-va nI. 4, II. 249(5-13 Prehranu Otroka spreimem v rejo. Žalec Dragotina. Učakovci 44 — Vinica pri Črnomlju. 2474-14 Radio Radio nov. prodam zaradi »rt-nega slučaja. Ponudbe na podružnico Jutra v Celin pod »Radio«. i »M Okasion prodaja! Sobno, kuhinjsko pohištvo, razne stvari. Ogled stvari od 5. t. m. dalje. Moste, Slap-ničarjeva 7, dvorišče. 2329 12 Drva za Celje suha, bukova 100 kg 23 din, trikrat žagana, od 1000 kg naprej dostavlja Zagorlčnik, Dobrna. 2512-15 3 tonski Ford na oglje, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Prvovrsten«. 2076-10 Družabnika strokovnjaka za moško konfekcijo, z nekaj kapitala sprejmem P nudbe na oglas, vdd Jutra pod »Družabn ik«. 2339-16 Davčne prijave za pridobnino, prometni davek sestavlja stro-toovnjaško. Davčna poslovalnica Ljubljana. — Kolodvorska 41 (poleg 2eleznl_ke direkcile). 2493-16 Boljšo gostilno aH vinotoč v Ljub Jani, Kranju aH Novem me tu vzamem takoj v najem Ponudbe pod »Prmet-no« na ogl. odd Jutra. 1<587-17 Gostilno v Ljubljani oddam na račun, kavcije zmožni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2322-17 Gostilno na račun išče kavcije zmožna ali gre tudi kot plačilna Grobe' nik Marija, pošta Tržič. 2362-17 Žago samo ali z m'inom na stalni vodi vzamem takoj v najem ali kup'm. Naslov v vseh posl. Jutra. 2526-17 Gostilna s tujskimi sobami, v le-tovljščarskiem kraj-u se odda tako., v najem, ev. proda. Naslov v vseh podoval. Jutra. 2509-17 Obrt Lesna obrt industrija! Sprejemam avtomatsko brušenje žag. Izdelujem avtomatske brusilne stroie za brušenje gaterske in krožne žage, kakor tudi razna vre-tena za krožne žage in vsakovrstnih modelov (zirk"lar spindel). Se priporoča Fr. Lončar, Celovška cesta 43, Ljubljana. 1689-30 Razprodaja več rabljenih in novih radio aparatov od din 300 do 4.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izredno poceni«. 2040-10 Krupp 3*/t tonski ' dalje Pord 3ton. Chevrolet, B ltz ter razni o »efcni avtomobili p- z.lo nizkih cenah. Zastopstvo KRUPP, O 2UZEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11 2274 10 STEZNIKE trebušne pasove, nedflrfke princes Corsere, najnovejšega kroja, vse po meri izdeluje ANA HUTTER, Gle-dališka 7/IL 2332-30 Ford C dobro ohranjena kabrioli-muzina din 9-500. Ford Eifel ' limuzina, kot nov. malo rabljen 16.'00 Interesenti vabljeni brezobvezno. — Ostrožnik, trgovina, pasaia. . Nebotičnika. ,10i Trajno ondulacijo z najmodernejšim aparatom, popolnoma varno, ne peče glave in t francoskim preparatom izdeluje cenjenim damam za Din 40.—. Barvanje las, obrvi in trepalnic po zmerni ceni. S« priporoča M.irtulaš Marjan, frizer. Tržaška c. 42. 2330-30 Lokali Pisarniške prostore modemo ureiene, telefon, plin, elektrika, v srednji mesta, oddamo takoj. Ponudbe na ogl. odd lutra pod šifro »Pisarna«. 2147 19 2468- Mlekarno v sredini mesta, dobroidočo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2388-1» Velike prostore primerne za veietiguvino , sadistu, zelenjavo gostilniško jDitjo, 2 vrta oUtiisku pos.op,t v sre din. ii.du>tni4kcg,» ugj KaiheilbUiga v praSati pod uiuuuo na ogi >dd utra. 2091 20 Enostanovanjskt vilo ali primerno dvostanovani sko podkleteno takoi ku pim brez posredovalca v 1, ubrani Ponudbe na ogi odd. lutra pod »Gotov.n« dO 18O.00C din« 2100-20 Donosno hišo a ii večjo viiu a.i e —j..vi aifi sa ^tovino v s»np..i i jst. do milu i a Na ov s popisom ooj....ta, d-»nosa in ceno pu.«jite na og oda Juti a pod .»Centei, iahko tudi pe uerija«. 23d<*-20 Na Poljanski cesti it 17, 1. oddam za ma ...novame, obstoicče iz 2 »ob kuhinu iD piedsope za din 750 Vpiašat pri hišniku, na dvorišču 248/ . Trgovski lokal lep, nov, poie^ Figovca, oddam. Informacije daje I Knez, Gospjjvetska c št. X, dvorišje. 2458-19 Poslovne prostore primerne za pisarne, ordinacije, ateljeje in si. v piveni nadstr poleg Figovca takoj oddam Informacije daje I. Knez Gosposvetska c. 1., dvo rlšče. 2459-19 V Ljubljani prodam lep, dobro urejen in obiskan damski frizerski salon Ugodna lega Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Promet na točka 1940«. 2234 19 Dva lokala na prometni točki, že vpeljana frizerska obrt. oddam. Rebec. rest. na Tyrševi 7X. 2414-19 Špecerijska trgovina naprodaj Pon-.idbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Februar«. 2410-19 Lokale za trgovino, brivnico in vinsko klet oddam v večjpm trgu. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »1. marec«. 2449-19 Lokal ln opremljeno sobo takoj oddam. Florij<)nska 31 2446 19 Trgovino s sadjem želenjavo in živili, dob^o vpeljano, v centru Ljub ljune. prodam Ponudbe na oj:I odd. Jutra pod šifro »Redka prilika«. 24-33-19 Stavbno parcelo ea 12oo kv. m, ležeCc bližnji periferiji Ljuo-.jane. kupim lakojsn.e pia ilo Posredovalci izključeni. Ponudoe pod »Ob ce^tui ze izniči tia jgl odd Jutra. 2301-20 Kupim trgovsko hišo na prometni t-> ki. naJ rajši na Štajerskem. Ponudbe s točnimi podatki na ogl odd Jutra pod »št. 257«. 2303-20 Stavbne parcele v oiizinl že.ez postaje Oevica Marija v Polju pri Ljubljani v izmeri 6000 kv. m v celoti ali v parceian po 22 din m, epa ega, romantično, pod ugodnimi pogoji na prodaj. Naslov v oglas odd. Jutra. 2301-20 Prodam novo hišo z vrtom 5 minut od postaje Škofliica, Košak. S 2338.20 Valjčni mlin in stanovanjska hiša, v kateri Je gostilna in trgovina z mešanim blagom, z vsemi gospodarskimi pos.opji, velikim rtom in sadovnjakom v površini 1 ha 12 a, v Depcsrednl bližini Za sreba je naprodaj skupno ali pa posamezno. — Večji del kupnine se lahk0 poravna z vlož-no knjiico Kmetske posojilnice Ljubljanske o okice Reflektanti dobe podrobna pojasnila ako se javijo na ogl. odd Jutra pod »Sava«. 2355-20 Kupim stavbno paroeie v bližini Stadiona a!i cerkve v ši^ki Ponudbe pošljite blagajni Vzajemne posojilnice. 2351-20 Vašo hišo no. poofcotvc prodaste najhitreje pod zelo ugodnimi pogoji za gotovi-.u pifck^ na^e ijir.ame »Realiteta« Ljubljana. Prešernova ulica 54-1.. teleicn st. 44-2j. Hotel Slon 2399-20 Hišo v Ljubljani z rentabilno giustilno. .-eilkim gostilniškim in ■ne enjadnim vitom icca 1700 kv m) ter komplet nim gost lniškim inveu-tarom. prodam zaradi bo lezni v družini takoj po zelo a .dni ceni Po nudbe na ogl odd Ju tra DOd »Rentablna go stilna«. 2443-20 osob stanovanje s kabinetom in kopalnico, oddamo. Naslov v vseh poslovalnicah lutra 2471 21 Dvosob. stanovanje „ddam s l marcem V vi;i inskega 20 desno, "■etrta hiša 2017-21 Mesečno sobo i Sobo s štedilnikom epu op.cm.jtu. uanovolišče upokojenk« Pazila bi tuu pri ouokih Naslov osiikano parket., eiek ika y ,se~en vhoa ma lr, oddam s 15 ~e...u ^.j dvema solia nima, ■staini.ua gospodu ma na Taboru št a/I •esno 2^9<-23 Starejši Prodam posestvo žage, mlin. njive, trav nike v prometnem kra ju blizu železniške po staje iz zdravstvenih o zlrov. Poizve se v vseh posloval Jutra 2408-2 Parcele naprodaj pole, tramva ja ln blizu nove gimna zije Naslov v vseh posl Jutra. 2441 20 Hišico z vrtom dvo ali enodružinsko, čed no. na področju liublianskt občine, iščem v najem za ma| Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Sončno« 2438-20 Novo hišo tnstanovanisko. ena tretnna amortizacije, prodam. Po izve se Tovarniška ul. Liubliana. 2436-20 Hiša gospodarskim poslop jem na zelo prometnem kraju na Tržaški cesti Ljubljani (Glince) je naprodaj Primerna je za večjo obrt. Več se izve Ljudski hranilnici in posojilnici na Viču (v zupnišču). 2315-20 Skladišče oddam v Trnovskem predmestju. Poizve se: Mala čolnarska ulica 4. 2427-19 Lokal la pisarno al. trgovino — oddam. — Vprašati: Kolodvorska 35, I. desno. 2478-19 Pekarijo odda m takoi v najem \ prometnem kraiu za odie malce skrb odveč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2523-1;, Hišo na Viču oa mestnem pomeriti dvo stannvamsko pritlično z vrtom 73 din 60 000 pro dam Prikladna za obrt ali privatnika Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ugodnost« 2238-20 Kupim hišo tfik-J lahko z nekaj hipoteke ali parcele Pis-men° oonudbe na ogl odi Tutra pod »Gotovina 16«. I965-T Redka priložnos*' Zbo? preselitve naproda i lep< ureieni posestvo eno-nadstropni« i 7 sobami, 6 postranskimi prostori, W C. voda elektrika, kanal 5 gosp poslopia dvorišče, skalnata klet. lep vrt. poln sadr.eea drevia in cvetlic Ra jbenburgu 2 minuti od kolodvora. Cena 120 000 dm m mrva za din 20.000 Informaciie pri Fr. Lesiaku ▼ Raihenburgo. 2092-20 Stavbna parcela sredi mesta Ce ja napro-dal Naslov se izve v vseh posloval Jutra. 1703-20 Lep eo7d za sečnto, 2 hi, na lepem prometnem kraiu prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 2075-20 Hišo pr:merno za vsako obrt, lep lokal tri sobe. kuhinja in pritikline, lep vrt, prodam za 80 000 din na prometni točki v industrijskem kraiu bl'zu Liubliane Ponudbe na ogl odd. lutra pod »20.000 din hipoteka«. 2183-20 Imam hišo na lepem položaiu ter oddam sobo z vso dobro oskrbo osebi, ki bi imela nekaj razpoložljivega denarja. Na »lov v vseh posloval. Jutra. 2206-20 Treovsko hišo na izredno prometni točki, tik farne cerkve in železnice, z vsem komfortom, 2 tli brez zaloge v večiem mesitu na Doleniskem prodam Cena in pogoli po dogovoru. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 2094-20 Sprejmem sostanovalko enosobno stanovanje Ogledati od 14. do 16 in od 19 30 do 21 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2356 23 Za vsakega nekaj! TRGOVSKA HIŠA. Šiška, 200.000 din. ENONADSTROPNICA, trgovina 3 stanovanja Trebnje, 150.000 din. VILA v Mojstrani 120 ti soi din. VILA v Bohinju 250 ti x>č din DVONADSTROPNICA, starejsa, blizu centra, 14 stanovanj, donos 12 odst. 700.000 din. PARCELE: Sp. Šiška 85 din kv. m, Mirje 150 din sv. m. PARCELE na Jeperd po 6 din kv m. Navedene in še veliko drugih nepremičnin proda REALITETNA PISARNA Ljubljana, Gosposvetska cesta 3-1. 1854-20 Hišo s sadnim vrtom v pred mest ju Ljubljane takoj ugodno prodam. Nasiov v ogl. odd Jutra. 2286-20 Parcelo ob reki Krki, 20 min. od Novega mesta, s izkopanim fu»idami>ntom in precej stavbnega materiala ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2296-20 »Realiteta« pisarna za nakup in prodajo nepremičnin LJUBLJANA Prešernova ulca 54/1. rei 44-20. Hotel »Slon« Vsa naročila Izvrjimo točno, hitro in solidno. Prepišite si naslov. 2316-20 Enodružinsko hišico prodam ali oddam v najem Vič, Cesta dveh cesarjev 128. 2351-20 Parcelo na Mirju tik tramvaja prodam. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Varna naložba 66«. 2367-20 Parcela > vilski četrti pod Rožni kom naprodaj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 2393-20 Nepremičnine ilrom Slovenije kupuje in prodaja. Stanovanja najugodneje najamete in oddaste v Realltetnl pisarni Ljubljana. Gosposvetska 3-1 2370-20 Kupim hišo v zapadnem delu Ljubljane od 100 do 150 000 din Ponudbe na oglas odd Jutra pod »Re-en kupec« 2373-20 Enonadstropno vilo tri^tanovanlsko, v severnem delu LJubljane, orcdam. Hipoteka din 130.000. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2447-20 Kupim hišo z več stanovanp in delav mco Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »500 000«. 24 07-20 Trgovsko hišo •entabi no v centru me sta Ljubljane naprodaj Prevzem hipoteke. Brez plačne informacije da ie Interoromet, Aleksan drova 10. 2498-20 Prodam za din 45.000 9000 kv. m sveta 15 min d centra Ljubljane. Pojasnila daje Sa^mel ster Anton Vodnikova cesta 35a, Ljubljana 2518-20 Enodružinsko vilo velik vrt, sončna lega blizu parka in glavnega kolodvora v Mariboru, TomMčev drevored. — or^dim. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2502-20 Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami, z vrtom. oddam družim odra slih članov 1 marca v Der motovi ulici za Stadionom. Intormaciie: Tyrševa c. 67 pritličje. 2191-21 Stanovanje lepo, čisto za 170 din mesečno oddam takoj ali pozneje Vprašajte pri Ogrincu, Brdo — Ljubljana. 2365 21 Dvosob. stanovanje s kabinetom in pritiklinami v I. nadstropju, zračno, solnčno, oddam. Vprašati Karadžičeva 16, Detela. 2385-21 Dvosob. stanovanje kopalnica, plin, posel ska soba, oddam 1. ma ja. Ogled od pol XX. do 12 in od 4 do pol 6 Naslov v vseh posl. Jutra. 2400-21 Enosob. stanovanje v Zg. Šiški oddam. Poizve se na Celovški cesti 28a pri hišniku 2397-21 Štirisobno stanovanje sončno, komfortno oddam s 1 majem Ogied stanovanja od 15. do 17 dezigrad št. 10. 2372 21 Stanovanje trosobno ali tudi dvosobno, s kopalnico, ve-ando, pritiklinami oddam s X. majem poleg aove šišenske cerkve. Naslov v vseh posloval lutra. 2450-21 Enosob. stanovanje suho, kuhinja in pritikline oddam takoi v Rožni dolini, Cesta X 28a za din 250. 2426-21 Za zdravnika ali slično oddam lepo 4 sobno stanovanje za Beži gradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmerna cena«. 2423-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, takoi oddam. Podiožnik, Cesta VII št. 31 2417-21 Trisobno stanovanje s kopalnico, oddam 1. maja Ogleda se vsak dan od 14. do 16. ure. — Poizve se: Vidmar, Rimska c. 6. 2467-21 Enosob. stanovanje pritlično, za dve osebi oddam. Vprašati Kolodvorska 3i, I. nadstr. desno. 2477 21 Oddamo dve dvosobni komfortni stanovanji v bližini centra. Pojasnila daje Realitetna pisarna, Adamič, Ljubljana, Gosposvetska 7. 2484-21 zakonski par b re/ otrok SCt komfortno trisobno stanovanie za ta koi ali najka»ne(c Ji maja Poi 'be v knngarno K.leinmayei et Bambere Miklošičeva 16. 2204-2 la Dvosob stanovanje komfortno išče dvočlanska družina za 1 ma| Ponudbe na ogl odd jutra pod »1 očen plačnik«. 2166-21a Jvosob. stanovanje ^udi o kabinetom, kuhinjo kopalnico ln priti-.nnami išče mirna in solidna stranka samo od abiih oseb brez otrok, za Bežigradom Ponudbe na ogl odd Jutra pod Solidna stranka« 2359 21a 0\ osob. stanovanje išče drž. upokojenec z :eno; s kuhinjo ali so-oo ln kabinet in ku-nnjo v visokem priti, ali I nacL-tr. za maj a:i unij najraje v b.ižinl Tabora ali glavnega kolodvora Ponudbe na o 1 ^dd Jutra pod »Upokojenec«. 2358 21a Opremljeno sobico po. prit loju z »gašper kom« za 130 din odd..m .1 op, e e o ,ii_a i, Ježigrad 2218-23 Garsoniero ueoprem jeno bilzu ban -ke uprave oddam X. a jrila Prijava na ogias odd. Jutra pod »Gar.o mera« 2401-23 Sobo xldam v Bohoričevi ulici 24-a Vila v vrtu 2374-23 Opremljeno sobo oddam s 15 februar j m Prisojni 3. pritličje, desno. Tabor 2464-2- Sobo -trogo sepanrano. oddam opremljeno ali pa prazno eni ali dvema o-^ebama v vili pri Tivo-iju Nas'ov v vseh posloval Jutra. 2463 23 Stanovanje najugodneje ln najhltre e oddaste ali najamete v Realitetni pisarni na Gosposvetski cest! 3 f nadstropje 1850 21 f. Za maj 'čem enosubno stanova-lje s Kabinetom ali manjše dvosobne stano anje Ponudbe na ogl -dd Jutra pod »Dobre rtanovanie«. 2276-21a Manjše dvosob. stanovanje z vsemi pritlklinami ii e solidna samska driavnt uradnica za 1 april. Ponudbe na ogl odd Ju-"a pod »Točen plačnik 666«. 2270 21t Enosob. stanovanj« .vomiortno, za maj iščtm a eno oseoo drž, » centru. — Gnezda Ana ieiweisova cesta 9. 2348-21a Stanovanje do 5 sob išče za marc mirna stranka treh oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sunovanje 333« 2389-2 la Lepo sobo dvema posteljama od dam z vso oskrbo takoj ali pozneje Ce=ta 29 oktobra 10. visokopritl, ievo 2413-22 Lepo sobo snažno v bližini kolodvora ali Tabora išče gospodična ves dan odsotna Ponudbe na »Resliev hram«. Slom škova ul. 2432-23 Sobo s strogo lojenim vhodom takoi oddam Stari trs št. 19 . 2404 23 Sostanovalca snrejmem Gosposka 10 n nadstr.. Kastolic. 2403-23 Opremljeno sobo solnčno poseben vhod od dam samo solidni gospo d čni Reslieva 26. II des no 2429 2' Sobo za 2 osebi, sepanrano. či sto tudi s hrano, oddam v centru Zriniskega C. 5, pritličie. desno. 2434-25 Opremljeno sobo r sto. zračno, solnčno. vhod ; stopnišča v Ciril Meto dov ulici št. !9. I n de«, no. Sv. Jožef, oddam. 2431 23 Sredi mesta oddam opremiieno sončno sobe nedijaku. — Poseben vhod s stopnic, elektrika, parket lončena peč. Na jemnina din 300. Prečna ulica 8. 2416-23 Stanovanje enosobno v bližini mitnice na Tyrševi cesti — iščem Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Marec-. 2382-21a Stanovanje ivo ali trisobno, mirno in sončno, s kopalnico in souporabo vrta Išče tričlanska družina za 1 maj. Najraje v Diizini jerkve sv Jožeta Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Sončno«. 2395 2la Trisobno stanovanje s kopalnico ali brez ail dvosobno s kabinetom z& maj išče maiociau ka družina v bližini jarka ali Celovške ceste Ponudbe na ogl oddei rutra pod »Prijazno«. 2453-2la nosob. stanovanje išče tričlanska družin, v Sp šiški ali za Beži radom. Ponudbe na og dd. Jutra pod »April« 2452 21 a )\osob. stanovanj« kabinetom, komfortno za ai iščem, ali zameniam za šr.nsobno komfo tn-> • cer. u Ponudbe na ogl. odd luua pod šifro »Zamemava« 2422-21a )vosob. stanovanje kabinetom ali trisobno, išče družina treh oseb za prvi maj. Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »V centru«. 2419 21a Lepo sobo s souporabo kopalnice tele fon, center, oddam boljšemu gospodu Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2491-23 Sostanovalko ' dijakinio ali bolišo gospodično sprejmem v veliko krasno sobo z vso oskrbo. Vprašati: Beethovnova 2, lil. nadstropje. 2473 23 Sobo oddam dvema osebama. — Mestni trg 19. I. n. 2528-23 Sob* išče Garsoniero pc možnosti opremiieno išče boljša gospodična za I marc Ponudbe na ogi odd lutra pod »Center« 2200-^» Opremljeno sobo po možnosti s klavirjem iš 'em Ponudbe na ogl. odd utra pod »Takoj 15«. 2177 23a vse! poslovalnicah lutra 2389 23a Prazno sobo * štediln.kom al enosobno stanovanie iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ena oseba« Poceni naprodaj več šivainln strojev t« h znamk PJul. m^ei. .Vesta Duik pp Adler. Verttas, on-zJie. er, Umolos novin .n lUvJ u rabljenih pn Prometu, te" 2tl<:u nasproti krizanske cer- l rl]l Slu u ca i ko kve. 2411 29 Šivalni stroji 2479 23a 'znamke »JAX<. so znan kot naihol ši. Cene so nizke ^premlj^no sobico Ogleite SI zalogo pri tvidki , , . . .. IVAN IAN in sin na Tvr ali kabinet iščem v centru Ponudbe na ogl odd lutra pod šifto »Čisto« 2530-23a ffnTTfr šev' cesti 36. ANKER« 2524-29 skt picz.vcl. n dri. v kp,n »oinčn.li pian.nali > H> ict niti. gospodom Zci,n. .poznati Ponudbe iid .gi ode Jutra pod »Sulučni žaiki« 220> i* Mospocli na lepe postave, d.ž~,*i. u...už beuk.«. uieseeiio 2000 d.n LCJ Mlada žena intei.ge~iUia p. .»v-pna HOi pa zei. ao Lro .uJr. ne^ g .p^aa Puu-ube n~i _«idel Jutra ,*>„ »Pr.jat-ij-st.o« <.4_9- | Trgovec star 26 let žtli po. č t go-I spod.čno do 26 let sLno, keiiiu z^n^.ijost z o no 80.000 din. Priien m se tud k dobio uoč i.B .n. i o gan. z gotov.no sto tisoč din. Ponudbe s n »vo nu.inost.. na o.i. odd. Prodam gramofon •>His master voice« kakor nov in okoli 40 izbranih plošč prodam. Vprašaite na ogl odd. Jutra pod »Po lovična cena«. 2120 26 Harmoniko 60 basov prodam. Naslov v seh poslovalnicah Jutra 2328 26 Kratek glasovir .Virth Schuler Bosendor-fer. skoro nov antik, pisal miza Biedprmaier, zaradi se itve na ro.ai Jugospedlt«. Maribor. Aleksandrova cesta 51 2253 26 Fižol za kuho dobit, poten pr Sever & Kom|> Gosposvetska esta > I651 Diatonično harmoniko dvotonsko. s poltonl sko Seno koMJo. lovski voz. Alfa kotei in i aznr. Bartoi, Laško Vdova p plinoma oa.iia. 36 let stara, dote 1,200 000 din. i. e zak^nske=a druga. ?„jc.sni a uaje »Naaa&, Zagreb. Jelaiisev trg 10. .. i . . , , Za pojasnila poš 10 nii.sk.m oceni b, b.l, prijetni " 229J 25 Sva luštni, sva fletni pa nisva prevzetni ; Če s' lušt n. če s" flet n pa nisi prevzeten napiši vrstice lepe, Gospodi r na da bodo ganile /.ensko srce. 25 let stara, s 100.000 din D^p.se na ogl. odd Jutra gotovine, želi poznanstva z pod »Viiolica in trobent.ca« državn m uradnikom, naira 2062 24 ie z uč tel em. v svrho že Državni uradnik tciiij.h l-i s, _e.i po-o:iti z 28;etn ep_ .o-venko. ki b: šla iz Slo. venije. Ponudbe a z navedbo dot*? etar^st in jpisom zunanj-oti na gl. cdd Jutra pod i-fro .S OTcne: 22J.-25 mnnsm Stare znamke ^ako množino in cele '.birke kupim. Plačnm iobro Kos. Ljubi'ana. Tavčarjeva ulica 3 H 2352-39 Tiajnega in diskretnega prijateljstva z gospodom finih manir. k. bi mladi, simpatični dami gn.otno pomagal želim. — proda \ Prednost ima ntel.gent z 2261- 3 dežele. Ponudbe na oglas. odd Jutra pod »M.ntoi«. 2131 24 Mlad obrtnik z visje lzobrazoo in j as.nm večjim pod et-jem, želi znanja z m.a-do. naobiaž no ^o podič-no. Ponud .e na ogl odd Jutra pod »£na a; n«. 2283-24 ndbe. mlad«. !d. Jutra po<1 »Po 2061 -2^ Dva ključa raj novo prodam Cunta na obročku sem izgubila na iasilska 6, Šiška. 2353-26 Preklic Podpiram piekacujem oe žaljiv Ke. Kar sem Jih ireke; Magdi ^.aoukovec idtaKanci na Poijanai, n se zahvaljujem, da it stepna iXi - >■ o. Janez Posarnik 2273 oi Prekl?c Podpisa-ia preKiicujem n obžalujem, kar sem ekel g Rojsu Francu 24. januarja v De avski m omu aa Jesenicah o ivtovožnji moje hčerke, ser je vse to neresni no. Ravhekar Uiban s. r 272-31 Jesenice Zahvala Spodaj podpisana se najvljudneje zanvaiju-jem g Andreju Arn.eku, rudniškemu zdravniku v Hrastniku za zdravljenje nojega sina Stankota Vedno je bil pr;pravijen. tudi ponoii,obiskat! bolnika. za kar se mu še enkrat najiskreneje za hvaljujem. Skaza Frančiška 2268-31 Stanovanje 2 sob kuhinjo m vsem kom fortom v centru v bli-ini Drame iščem Ponudbi na ogl odd Jutra pod »Brez otrok« 2514-21U Sobo odda Sostanovalca ali sostanovalko sprejmem vso oskrbo. — Pojasnila Sv Petra cesta 52. 2152-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom, čisto, novo, s souporabo kopalnice, oddam boljši stalni osebi takoj. Vodnikova ul. nova rumena hiša. 2334-23 Garsonijera za 250 din ugodno oddam. Drenikova 31 poleg sokolskega doma v šiški. 2333-23 Opremljeno sobo oddam ves dan odsotnemu gospodu. Gerbičrva 20a. 2360-23 Opremljeno sobo posebnim vbodom oddam takoj boljšemu gospodu Nas ov v vseh posloval. Jutra. 7540-23 Opremljeno sobo .tpo. tiče gospod, po mož nosti s souporabo telefona v bližini tobačne tovarne za takoj Ponudbe na ogl od. ■utra pod »Dobei plačnik 10«. 2219-23a Iščem sobo šisto z eno posteljo, na Celovški cesti b.lzu stare cerkve. Ponudbe na ogl jdd. Jutra pod »Samski« 2285 23a Opremljeno sobo trogo separirano, iš e sa 15. februar višji žel. uradnik Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Mirno«. 2198-23a Opremljeno sobo i dvema posteljama na periferiji Ljubljane za 15 marec ali že prej — išiem Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Solid na cena«. 2366-23a Opremljeno sobo svetlo tn čisto ter strogo zase išče gospodična pri mirni stranki brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližina sv. Kri-štofa«. 2381 23a šfjftiim Ponny kobilco let staro, 1.35 viseko in dobro mulo za vožnjo — prodam. Pri Dolgem mostu pošta Vič, Ljubljana. 2424 2/ Izgubil se je pes volčie pasme v četrtek p. m Sliši na ime »Luksi« Vrniti ga je aa naslov Sokolska ulica 5, Prule. 2440-27 Nemškega ovčarja izvrstno dresiranega, pro dam Ponudbe na ogl. odd pod šifro »Nepodkupljiv čuvaj«. 2472-27 Irske se'erje 10 mescev stare mladiče prvovrstnih lovskih staršev, z odličnim rodovnikom — importiranim iz inozemstva, ugodno prodam Naslov > vseh poslovalnicah lutra 2529 2/ Boljšo sobo išče za takoi stalna dri. uradnica po možnosti s hrano, po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«. 2386 23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v bližini glav. kolodvora, išiem. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »15. februar«. 2402-23a Sobo lepo nameščeno. « centru. strogo separiranim vho dom v nov: hiši. išče go spod. Ponudbe na ogi odd Jutra pod šifro »Mesečno do 600 din«. 2976-23* Mešalni stroj za Deton 150 l, električni pogon rablien a dobro ohranien. kupim ter dva mala me šalns stroja na ročni po fon Prevzem in plačilo ta oj. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Stroi«. 2136-29 Kurbelstroj malo rabljen, prodamo. — Vprašania na ogl. oddelek Jutra pod »Kuroelstroi« 2041 29 Stružnico za železo še dobro ohranjeno dolžina 1 m poceni pro dam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. __ 2335-29 Motor na vpojni plin 10 do 15 ks, dobro o-hranjen, kupim. Nasl. v vseh posl. Jutra. 2363-29 Pisalni stroj kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl odd ■Jutra pod »Ne prestar«! 2rS4-29 Krojaški stroj m ženski skoraj nova. prav poceni proda Lah, Salendrova 4, delavnica na dvorišču. 24122 29 Stroj za tamburiranje poceni prodam Naslov v vseh posloval Jutra. 2409-29 šivalni stroji Več malo rabljenih šivalnih strojev ugodno prodamo. Nova trgovina, Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zveze. 2455 29 Gallusovem nabrež'u Prosim. da iih naiditeh odda proti nagradi v upravništvu »Jutra«. 2390 28 Zapestnica z Sriljanti se je izgubila od Trdinove ulice po TvrSevi c do kavarne Slon! Poten najditelj prejme visoko naerado Našlo-v vse posioval. Jutra. 2415 2V Dva dijaka spreimem pri tvežigraiski gimnaziji. Klavir, kopalni ca Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2488 22 ragoienosti 'i Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE juvelir Ljubljana Wolfova ulica 451etna gospa neodvisna piepioata, išče starejšega dobrosrčnega gospoda, ki potrebuje mirno in pridno g spo-dinjo Gre tudi na de-e!o Nasov v oglas odd. Jutra. 2232-24 Za soro^n*oo pošteno sr no nao .ra"'e-no, dobro g0c,,0..inj iz Resne ponudbe na u edne hi e, i e.i. es-ne^a p za n_5t a z b t-g:m s ! on ai gos . d m vl"jim dršav urad lk m od 40 do 50 let stari.n, ki si želi mi neg s " -r.e^-i dona Ponudb? na podruž Jutra v c 11« pod »Dobra d.m .-ica«. 225 -28 Gospodična gedne zuuanj_st.. dota 700 OCO din. išče zakon--ke-ra druga Pojasnila daje »Nada« Zagreb. Je ačičev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din 2291 25 Državna uradnica v Celju, 33 tet. mirna in resna žeii spoznati go-^peda, prijatel a, pli me. niteza značaja v svrho kupnih Izletov Le resne ponudbe pod »Re-na na ogl xld Jutra po nožnosti s sliko 2347 24 Katero nesrečno žensko bitje brez otrok bi pričele novo živlieme Dopise na oglasni Dva mlada Slovenc? se želita seznaniti z dvema gospodičnama v starosti od do M) let v svrho žemrve Ponudbe na ogl odd lu tra pod »Bosna 1940«. 2073-25 Ločenka pri;etne zunanjosti, dota 403 000 din. iš e moža ki bi mogel biti samo njen Pojasn. daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din. 2292-2S Gospodična 20 let stara premoženje 130.003 din išče trgovca obrtnika ali kai podob Poiasrsiia daje »Nada Zagreb. Je ačičev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din. 2293 25 Gospodična srednjih let. s 40.000 din dote želi poročiti drž. urad >dd Jutra pod »Delo in mka Ponudbe na ogl odd Gospod ključavni ar star 30 let s stalno službo c. bre- h zm aja z dedšč no 10.000 din poroii g spodi "no manj e posta e z 60.000 din v svrho u tva ritve lastnega doma Pisati na pr-druž Jutra v Cel u nod značko »Srečen dom«. 2507 2b ZA VSAKO PRILIKO sajboljša n aai cenejša obla^ilfi si nabavite pn Preske.j-i, 1'HTK A ( 1-1 Iretp/ofen pav* " 'rr>tp/gre>-> trv* HEINEL-HEROU) & s Oj zo/. frorntce f MARIBOR*« ir\ Zoper kožne bolezni DERMOVAL Nov izum izrednega učinka! Mnoge težke in neozdravljiv-kožne bolezni so postale lahko ozdravljive. Prišči. hraste, izpuščaji, lišaji, čiri in slične kožne bolezni lokalne naravt zdravi naglo »DERMOVAL«. 1 lonček din 20.—. Pišite še danes na GRADSKO L J E K A R NO, Z A G R E R, Gornji grad 5 rJi hI Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjam žalostno vest, da je moja blaga žena, gospa NADA GROŠELJ roj. FABJAN po dolgem in težkem trpljenju na Svečnico izdihnila svojo plemenito dušo. Pogreb bo v nedeljo, dne 4. februarja 1940 ob pol 3. popoldne Izpred mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 2. februarja 1940. Dr. MILAN GROŠELJ — soprog, za rodbini FABJAN in JEZOVŠEK 1 NAJLEPŠE ČTIVO Ravlien; ZGODBE BREZ GROZE Rlabnnd: PJOTR • RASPUTIN Ravlien; ČRNA VOJNA Piomnson; SIVKO Maferieva: RUDARSKA BALADA >1114 Broširana Knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— din. ZALOŽBA »CESTAc LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. fi Prodajo se: Tovarniška poslopja prejšnje tovarne tanina v POLZELI pri Celju 400 m od železniške postaje v skupni površini 7.5 ha, od tega zazidano 5000 m* s stanovanjsko hišo in pisarniškimi prostori, z vodno turbino 60 HP. Vsled bližine elektrarne Velenje je mogoče pridobivanje električnega toka po nizki ceni. — Pripravno za vsako večjo industrijo. Posestvo leži ob reki Savinji. — Prodajni pogoji ugodni. — Informacije dajo: JAVNA SKLADIŠČA, družba z o. z. v Ljubljani — Tyrševa cesta štev. 33. ZAHVALA Vsem, ki ste se nas kakorkoli spomnili ob izgubi naše dobre tete, stare tete in svakinje, gospodične ANTONIJE ŠTRUBEL J-ČEŠKUTI trgovke in posestnice se prav iskreno zahvaljujemo. Posebej pa veljaj zahvala čč. gg duhovnikom, gospodu zdravniku Ir. Igorju Tavčarju za trud in požrtvovalnost, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. LJUBLJANA, dne 3. februarja 1940. Žalujoči ostali - -arovirfl——w — J..;.,,,„ •SV*;. jVSBM***: . v J-Sj I Mestni pn^rebni zavod Občin? Liubljana Brez posebnega obvestila. h ■ . i i P§9 j ' - •'"•V.—« Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod ŽELEZNIŠKI URADNIK V POKOJU dne 3. t. m., po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 4. februarja 1940 ob 145. uri popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 3. februarja 1940. Globoko žalujoči: Fani, soproga; Ljudmila por. Likar, Ladislav, Olga por. Trost, Miroslav, Bogomil — otroci in ostalo sorodstvo. ZRAKOPEOVNA POŠTA ZA JUŽNU AMERIKU Vsak četrtek odhod iz Rima v Rio de Janeiro s priključkom v Brazilijo in vse južne in severne ameriške države, katere posle opravlja CONDOIl in PAN AMERICAN AIRWAYS-linee aeree Transcontinentali Italiane S. A., Rim. živčna preutrujenost depresija, nespečnost, predčasna onemoglost, — vidite na čem trpe mnogi dandanašnji. Medtem je znanstveno ugotovljeno, da regulira »Ka-le-fluid« izločevalno delo vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet krepak in sposoben za delo in borbo za svoj življenjski obstanek. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masary-kova 9, Miloš Markovič. — »Ka-le-flutd-r se dobi v lekarnah. S. br. 10537/33. Za premogovnik v Sloveniji IŠČEMO strojnega tehnika (z maturo na tehniški srednji šoli) z nekaj leti prakse, po možnosti rudniške. Prošnje s kratkim življenjepisom, podatki o praksi in navedbo zahtevane plače je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Tehnik 100«. Iščemo sposobnega jamomerca (absolventa nižje rudarske šole) za rudnik v Sloveniji. — Prošnje z življenjepisom, podatki o dosedanjem službovanju in z navedbo zahtevane plače je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen jamomerec. ■ ZAGOEB.NIKOLICEVAIO Mislila je, da so plenice bele. ...dokler jih ni primerjala z Radion belo bluzo! Tako bo presenečena vsaka mati, vsa ka gospodinja, če primerja svoje navadno prano perilo s perilom pranim z Radionom. Kar se Z mencanjem in drgnenjem ne more doseči • odstraniti iz perila vso nesnago, • to stori Radion z lahkoto in brez truda. Pri kuhanju v raztopini Radiona se namreč tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi tkanino. Na ta način opre* zno in temeljito odstrani vso nesnago. Brez primere čisto, brez primere belo - to je Radion belo perilo. Schichtov RADION Ni čistejše beline od Radion beline mk Schicht" RADION pere sam? wmi E\ ACO: 29 KOM AN. »Hudimana«, je pomislil, nalivaje gospodarju kozarec, -kakšno preteto vprašanje je spet to? Ali dobro vem, da še nisem bil oženjen? Zato pa on dobro ve, da je bil! Oh, zmešalo se mi bo od tega smeha . .. Gospod«, je dejal, »tu je zdaj tisto slavno srn je stegno!« »Krasno!« je rekel don Juan, in hladnokrvnost se mu je takoj vrnila. »Kaj pa tvegam, če se motim?« je zamrmral sam pri sebi. »Sedem proti desetim bi vendarle .. .« »Nu kaj pravi vaša svetlost?« je vzkliknil mojster Faireol, ki je bil osebno spremil glavno jed. »Imenitno je. Sedite, mojster, da izpijete ta kozarec na moje zdravje.« »Vaša svetlost me obsiplje z dobroto«, je dejal gostilničar in sedel v spoštljivi razdalji od dona Juana. »Kar se pa srnjačka tiče, je dobro rejen in sočnega mesa. Pred sinočnjim je padel. Ob enajstih zvečer sem ga sam pripeljal domov.« »Devet proti desetim!« je izpreletelo dona Juana. »Rad bi videl glavo«, je dejal. »Oh. iglarček je bil, precej boste videli, svetlost!« Mojster Faireol je stopil iz sobe in nekaj zaplical Kmalu nato so prinesli velik kositrn pledenj 5 srnjakovo glavo. In res ni bilo na rogeh niti enega odrastka »Da iglar«. je zamišljeno rekel don Juan. »Lovec. ki je ustrelil to žival, ve, kaj je dobro.« Mojstei Faireol se je skromno namuznil in po mežiknil. Don Juan ga je skrivaj opazoval kakor mačka miš. »Vi sami?« je dejal. »Dovolite, da vam čestitam. Na vaše zdravje, vsa čast vaši spretnosti.« »Svetlost ste kar preprijazni...« »O ne!... Stavil ')i, da ste ga podrli v., kako že pravijo gozdu? ...« »V Sainlaurentskem gozdu, vaša svetlost,« je dejal mojster Faireol in spet pomežiknil. »Da, da. Lani sem tam lovil. Saintlaurentski gozd!... Čedno kraljevsko lovišče, bogme da!« Don Juan je čakal odgovora. Vrli gostilničar je planil v smeh. »Bogme!« je pritrdil. »Čedno kraljevsko lovišče, a ne tako krasno kakor Villamblardsko bukovje, kjer lahko pri mesečini od daleč pozdraviš kakega lepega jelena ...« »Občudujem vas, dragi mojster. 2e na prvi mah sem si dejal: ta živalca je vse prezala, da ne bi bila vzeta na posodo v kraljevskih gozdih...« »Oho!« je v mislih vzkliknil Jakomin, ki je mahoma uganil, po čem diši, in zardel. Vrli Faireol se je zagrohotal na vse grlo. »Vzeta na posodo!« je dejal in pomežiknil še krčevitejše kakor prej. »Ta je lepa! Vzeta na posodo! ...« »V kraljevskem lovišču!« je vzkliknil don Juan, smejoč se kakor za stavo. »V kraljevskem lovišču!« je ponovil Faireol in si obrisal oči. »Deset proti desetim!« je rekel don Juan. »Dobil sem!« »Dobili ste? ... Deset proti desetim? ...« se je zavzel Faireol. »Petnajst! Dvajset! Sto proti desetimi... Oh, človek božji, tako zabavnega gostilničarja pa res še nisem videl. Krasno minutico ste mi pripravili... Stegno pa lahko odnesete. Ne dotaknem se ga, na mojo dušo ne.« »Škoda bi bilo, svetlost, saj je...« »Vem, mlado in nežno in vse. Zapeljati se pa vkljub temu ne dam. Bežite, izkušnjavec, in ga odnesite...« »Tak zakaj le?« se je vznemiril Faireol, ki mu je začenjalo nekaj vzhajati. »Ne maram biti sokriv lovske tatvine!« je rekel Don Juan. Hudimana! To bi pomenilo ječo!...« »Kdo bo pa vedel?« je dejal Faireol in smeh ga je minil. »Knezi in vojvode jedo mojo divjačino, čeprav vedo, odkod jo imam. Še gospod namestnik« — to pot Faireol ni lagal — »blagovoli kdaj pa kdaj...« »Kdo bo vedel?« je rekel don Juan in se takisto nehal smejati. »Moja vest!« »Njegova vest!« je zagodrnjc.1 Corentin, ki ga je ob poslušanju tega dvoboja curkoma oblival pot. »Ce vam zapro gostilno,« je nadaljeval don Juan, »in vam razprodado pohštvo in vas dene j o pod ključ — to, prijatelj, je vaša stvar. Zase vem le toliko, da se ne mislim izpostaviti kazni...« Mojstru Faireolu se je zvrtilo v glavi. Znano je, kako okrutni so bili lovski zakoni v tistih dneh. »Upam vsaj,« je zajecljal, »upam, da vaša svetlost ne bo,..« »Kaj?« je vprašal dan Juan in ga ledeno pogledal. »Nič, vaša svetlost, nič...« »Pač!... Zdi se mi, bogme, da me prosite, naj vas ne ovadim! Vedite, mož, tako nizkega dejanja nisem zmožen, niti ko bi bili podavili vse jelene, damjake in merjasce, kar jih ie v kraljevskih gozdovih ... Jaz da bi koga ovadil!...« To ogorčenje je hilo resnično, in don Juan je že zlovestno gledal na uhelj mojstra Faireola. Gostilničarju se je zdel trenutek primeren za umik. Čeprav je preklinjal svojo klepetavost — a kje na svetu je tisti lovec, ki se ne bi rad pobahal? — je vendarle menil, da se mu od toli tenkovestnega plemiča ni bati ovadbe. Vzel je torej skledo z nesrečnim stegnom in pladenj, na katerem je ležala srnjakova glava, ter se priklonil, hoteč oditi... »Stojte!« ga je mirno ustavil don Juan. »Glavo pustite tu. Hočem, da ostane na mizi, dokler sem pri vas. Idite, mojster. Nu, Corentin, česa čakaš?« »Jaz? Čakam, da povečerjate, gospod... in da pridem tudi jaz na vrsto...« »Ali te nisem poslal k svojemu prijatelju Mont-pezanu, da mu sporočiš moj prihod?« »Že grem,« je rekel Corentin, »že tečem!« V resnici se je le prestopil. Gostilničar, ki je pravkar še hotel oditi, se je naglo obrnil in zaprl vrata za seboj. Trepetal je od glave do nog. »Ali, svetlost!... Ta glava ... tu, na mizi!...« »Nu? Glava ostane tu, nihče se je ne bo dotak-kal. Kako? Aha, bojite se, da je Montpezan ne bi videl? Morda je res ne opazi. Jaz mu je prav gotovo ne bom kazal... Sicer pa ni nič čudnega v tem, da vidiš v gostilni srnjakovo glavo!« »Oh!« je obupno vzkliknil gostilničar. »Vaša svetlost dobro ve, da dobimo srnjaka brez glave, kadar ga kupimo!... Glava, tu na mizi... prav to bi bilo dokaz...« »Zdi se mi, človek, da sami izgubljate glavo. Pijte in se opametujte. Ti, Corentin, pa....« »2e tečem!« Corentin se je spet premaknil. »Gospoda namestnika ni doma!« je v smrtnem strahu za vpil FaireoL Nedelja 4, n. 1940 I SOBI? Obrnite se na grafologa F. T. Karmaha ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi gra-fologije in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse bodoče življenje. Kupec knjige dobi brezplačno življenjsko analizo. Knjiga je velike važnosti in koristi za spoznavanje samega sebe in bližnjih. Pri brezplačni analizi lahko stavite grafologu 3 od teh 10 navednih vprašanj, katera Vam razjasni: 1. Vaš karakter, njegove Kvalitete, njegove napake; 2. Vaše izglede v ljubezni; 3. Vaše izglede v kupčijah; 4. Vaše izglede v pode-dovanju; 5. Vašo življenjsko dolgost. 6- ______Vaše prijatelje in protektorje; 7. Vaše sovražnike, zahrbtnost, krive obdolžitve itd.; 8. Potovanja, spremembe bivališča; 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse, kar želite vedeti v loterijskih zadevah. F. T. EARMAH, svetovno znani eksperimentalni psihografolog — pisec epohalne knjige »NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo ima preko 200 slik v luksuzni izdaji, katero lahko kupite pri piscu. Natančen naslov: F. T. KARMAH, Žalec, Drav. ban. Knjiga stane Din 30.—, denar se pošlje na čekov, račun št. 17.455. V teku 48 ur boste dobili v zaprtem ovoju svojo življenjsko analizo, ki Vas bo prepričala, da boste izkoristili sleherno možnost in da boste srečno obrnili kolo svojega življenja. Ni Vam treba storiti ničesar drugega kakor poslati gori označene podatke. Ne odbijte tega uspeha v današnjih mračnih časih! PERJE Kokošje, po rje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno ln čobano. Vzorci se podi I ja jo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini C. Vajda, Cakovec Telefon štev. 58, 60, S, 4 CENE PERJA ZELO ZNIŽANE. ZAHTEVAJTE CENIT. IN VZORCE Kl JIH DOBITE BREZPLAČNO! Veliko industrijsko podjetje v Sloveniji sprejme takoj strojnega Inženjerja za vsa v strojno stroko spadajoča dela. Mlajši reflek-tanti s prakso naj pošljejo pismene ponudbe s popisom dosedanjega delovanja, osebnimi podatki itd. na ogl. odd. lista pod značko »Strojni inženjer«. i n .VISIMO SOLHCe lepla! Od Vas ie odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 'r*lnk* — Sveclolfloltlir OTOMANE po din 320.— nudi R. RADOVAN tapetnik Mestni trg 13 Vata v tablah ln za odeje, vedno na zalogi. — Zahtevajte vzorce ln cenik. Arbeiter — Maribor. N Htilll S H1! Preizkusite ga tudi Vi za 1 MESEC 50.000 jih sedaj posluša glasbo, radio, gledališče itd. Pred 2 ali 3 leti bi bil čudež, če bi mogli spet slišati. Sedaj morete doseči to z najmanjšim aparatom na svetu — s srebrnim Vibraphonom, aparatom lešnikove velikosti. Brez žic, brez baterije, brez toka, praktično NEVIDEN. Zahtevajte še danes brezplačne in neobvezne prospekte, zdravniška uverenja kakor tudi pogoje za 30-dnevno preizkušnjo Kupon odrežite in pošljite še danes na: APARATI V1BRAPHON (Dep. 12. L.) Zagreb, Tomislavov trg 17. Pošljite mi brezplačne in neobvezne prospekte kakor tudi pogoje za 30-DNEVNO PREIZKUŠNJO Ime ....... Naslov _____________________ __________ APARATI VIBRAPHON (Dep. 12. L.) Zagreb, Tomislavov trg 17. li O L e S A NAJNOVEJ1 OTROŠKI VOZIČKI < M O T O B J J -§ t B I C I B L 1 g § d I V. STROJI Zahtevajte za vaše žimnice in tapecirano pohištvo žimo samo z zaščitno plombo PRI KRANJU Naša žima je bigijensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov. Ker je slabo in nehigijensko izdelana, ni dezinficiiana. vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji in mrčes. Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejše: Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo STERILIZIRANO iGRACNl VOZIČKI. SKIROJi. AVTOMOBILČKI. KOLES DELj rRIBUNA F.B.L. Ljubljana, Karlovška c. 4 Podružnica • Maribor Aleksandrova 4« — Cenil« rrank« Kanarčki, harški vrvivci, tiabri pevci, ki so bili na razstavi za božične praznike v Ljubljani ter dosegli 312—324 točk, zato so bili odlikovani z veliko zlato kolajno m diplomo, naprodaj samci in samice poceni, pošiljam po pošti in jamčim, da ptice pridejo žive. — FRANJO OMAHNA, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 53 a. sr^Mtejda STROJNIŠTVO GRADNJA AVTUMOBILAJV £N AV1JONOV ELEKTROTEHNIKA. PROGRAM ZASTONJ PODALJŠAJ S I ŽIVLJENJE! Življenje morem« podaljšati oo lečme preprečiti bolezni ozdraviti slabotne >ja- ' 'st.i le nesrečne napraviti srečne! liaj je vzrob vsaki oole/.ni i Oslaoljenje živcev potrtost izgu ba dfbrlb prijateljev ali svojih bllžnjln razočaranje strah pret boleznijo slat načlD žlviienja it mnoge drugih razlogov. Zadovoljstvo Je najboljši idravnik So poti r. Te morejo ccvestl lo dobrega razpoloženja oživir Tvoj značaj napolniti Te i aovm jpaniem ta pot 1« pa opisana v razpravi ki jr more csakdo. kl Jo zahtevS dobit) oafcoj !B povsem hre/nlačno! V tej mali priročni Knjižici ie raztmma.oeno Kako mo rete « Kratkem tasu in brez uvire med delom ojačit; živce in mišice "Klpraviti slabe razpmnžen i»- trudnim raztresenost nsiaMlenie spomina nerazpoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov Zahtevajte to razpravo ki Vam br oudila mnogo prijetnih ur. Poštne ibiraiisče Ernest Pasternack, Berlin S. O. Michaelkircbpiatz li, Abt. 87 f mmmm VINO iz prvovrstnega dolenjskega nasada. belo in rdeče, prodam do 60 hI. Vino je prima kvalitetno, samo iz najboljših trt. Cena ugodna po dogovoru Na željo dostavim poizkušnjo. Istotam prvovrstna slivovka 50 odstotne jakosti. — Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Dolenjsko«. 1462 Oglas. UPRAVA ZAVODA »CACAK« potrebuje večje število prvovrstnih obrtnikov: avtogenskih varilcev, orodničarjev, elektro-mehanikov (telefonskih) ki delajo tudi na skobelniku, preciznih mehanikov, ključavničarjev in strojnih mizarjev. — Pogoji se lahko ogledajo na borzah dela in v Obrtniškem udruženju. Iz pisarne zavoda »Cačak« T. br. 1247/40. ■ ...................................... Najprimernejše lopate za sneg ' je in poceni dobavlja domača tvrdka REMEC & Co., OUPLICA — KAMNIK Lopate priporočamo zasebnikom in prav posebej cestnim in občinskim odborom. — Dobe se v Ljubljani, Kersnikova ulica 7, tel. 22-66 in v Mariboru, Prešernova ul. 4. inanl 8 AL VAT ^AJ proti žoičmui Kainenom ua oolez mm ioiCnega mehurja st dobi pn glavnem zastopniku lekarna prt S* Ivanu. Zagreb. Raptol 17 - Zastonj i\V posiiemo piospeKte o zdravljenju. O c. » D! 27870 1956 Re 3487 L epota Vaše kože je v veliki meri odvisna od zdravstvenega stanja notranjih organov. Pri dobrem krvnem obtoku in kadar so telesne funkcije ojačane. živci pa mirni, se zdravo notranje občutje kaže na koži. Redna zračenja z višinskim solncem, ki trajajo samo 3—5 minut, prinašajo novo življenje v cirkulacijo krvi, povspeši izmenjavo tvarin ter skrbi za globoko, zdravo spanje, ki je neobhodno potrebno za nego lepote. Že po kratkem času lahko ugotovite boliše občutie. Sveža barva kože, dobro razpoloženje in večje veselje do dela so zunanji znaki delovanja zdravilnih utravioletnih žarkov višinskega solnca. Presodite to sami! Zahtevajte še danes ilustrirano brošuro St. 843, ki ima 40 strani, od: Jngoslovensko Siemens A. D. Beograd, Kralja Aleksandra 8 Zagreb, Bogoviče-ya ulica Ljubljana, Tyrševa cesta 1 a Jugoslovensko AEO Beograd. Brankova ulica 30 AFG C ni on, Jngoslavensko d. d. Zagreb. Karadžiče-va ulica 1 Ljubljana, Livarska ulica 6 MOŠKI! pri spolni ni"-piisoOn<»H pn spol nI slabosti po kusite hormonski pil u le »HORMO SKKS« Dobivajo se v vseh lekarnah 3( pilul 84 din. 100 pilu) 217 din 30' pilul 560 din. Zahtevajte sam. prave in originalne HOit.Md sfck-lilule: Po pošti disKretno razpo šilja Lekarna Bahovec, Ljnbljana. »lavno skiaalsce farm ora 210 d;n Prisrčna hvala! Iz Celja e— Učni uspeh na celjski gimnaziji. Na drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju je bilo ob koncu prvega te-laja 1306 učencev, med temi 428 učenk Učni uspeh je zadovoljiv. Na zavodu, ki jiieje 31 oddelkov, od katerih ima 14 popoldanski pouk, je izdelalo 963 učencev (med temi 319 učenk) ali 66.8°/» učencev in učenk, oadlo je iz enega predmeta 225 (67 učenk) ali 17.24°/®, iz dveh predmetov 122 (30 učenk) ali 9.34"/o in iz 3 ali več predmetov 92 (9 učenk) ali 7.04°/o. Zaradi bolezni so ostali neocenjeni 4 učenci ali 0.3°/». Zaradi zelo slabega uspeha je bilo odstranjenih 5 učencev. V I. in n. razredu je na zavodu po ena klasična vzporednica. FINO ČAJNO PECIVO IN BONBONI ! BONBONIERA RUFF — Prešernova L e— Umrla je v torek v Zagradu pri Celju 831etna preužitkarica Frančiška Dobro-tinškova. V mestnem zavetišču v Medlogu je umrla v sredo 751etna mestna reva Helena šoprova, včeraj pa 75!etna mestna reva Marija Šolnova. V celjski bolnišnici je umrl v torek 391etni občinski revež Ivan Goličnik iz Družmirja. Odvetnik dr. JAKOB HODŽA je preselil svojo pisarno iz Vodnikove ulice v Gosposko ulico 30. (—> e— Brezposelnost narašča. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 849 brezposeln:h (704 moški in 145 žensk) nasproti 736 ( 598 moškim in 138 ženskam) dne 20. januarja. e— Umrl je na svečnlco v Medlogu pri Celju 80-letni posestnik Maks Lipovšek. Istega dne je umrla v celjski bolmšnici 801etna Helena Velerjeva s Studenca pri Velki Pirešici. e— ObnpanKa na že?eznišKi progi. Ko je vozil savnjski vlak, ki prihaja ob 13.30 v Celje, v nedeljo mimo Pesjega pri Velenju, je tik pred vlakom skočila na progo 21-letna Gabrijela Deberškova iz Pesjega. Lokomotiva je Deberškovo odbila pri čemer ji je močno poškodovala glavo in hrbet ter j: zlomila desno nogo. Deberškovo so prepeljali z vlakom v Celje, s celjske postaje pa v bolnišnico. Njeno stanje ni nevairno. Vzrok obupnega dejanja ni znan. e— Dve nesreči. Ko se je 151etni dninar Avgust Jančin v Gruškovcu pri Humu ob Sotli igraJ pred dnevi s samokresom, se je samokres sprožil, pri čemer je zadela krogla Jrnčna v levo roko. Na sveč^ico je padel 16 letni krojaSki vajenec Slavko Leskovšek v Trbovljah tako nesrečno, da si je zlom i desno nogo Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnišnico. e— Dve žrtvi napadalcev. V ponedeljek sta dva moška napadla 261etnega kočar-jevega sina Ignaca Kranjca iz Kačjega dola pri Sv. Petru na Medvedovem selu ter ga z udarci z ročico močno poškodovala po glavi in levem ramenu. V nedeljo so neznani moški na Ljubečni blizu Ropa-nove gostilne napadli 261etnega delavca Ignaca Karmuzla iz Ogorelca pri Št. Juriju ob juž. žel. in ga poškodovali po glavi. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnišnico. e— Tatinski po»H. Ko je natakarica Marija K. v Gaber;'u pri Ce!ju v torek opolnoči zaprla gostilno, je nesla leseno skle-d''co, v kateri je bil drobiž, na njem pa 19 bankovcev po 100 din. iz gostilne po stopnicah v svojo sobo. Na stopnicah ni prižgala luči in tudi v posteljo je legla v temi. Zjutraj pa je opazila, da je bila izgubila v temi na stopnicah vseh 19 bankovcev po 100 din. Zjutraj je šel prvi po stopnicah Alojz G. iz Gaberja. Njega so osumili, da je bankovce našel in si jih prilastil. Izročili so ga sodišču, ki bo gotovo kmalu ugotovilo, ali je sum utemeljen. Lani 30. septembra je neznanec ukradel Francu Smuku iz Kresnik pri Teharju iz veže neke gostilne na Bregu pri Celju žensko kolo. Policija je sedaj ugotovHa, da je to kolo kupila Terezija P. v Gaberju od rekega moškega za 150 din, ne da bi bila vedela, da je bilo kolo ukradeno. Kolo so vrn ili pravemu lastniku, za storilcem pa še poizvedujejo. Iz Maribora a— Dar natih umetnikov Sopolfikeniu 1 minskemu dernu. Naše sokolstvo si zelo prizadeva, da bi napravilo Sokolski planinski dom na Pohorju čim prikupnejši za obiskovalce. Za to prizadevanje so pokazali naši mariborski umetniki pohvalno naklonjenost. Darovali so vrsto svojih slik, ki so lepo razvrščene predvsem v jedilnici doma. Od darovanih slik na jomenimo slike »Studenci pri Mariboru« (olje) in »Motiv s Korču^« (gvaš) prof. Mušiča, »Most v Vipavi« (olje) prof. Karla Jiraka, »Iz okolice Maribora« (pastel) prof. Ivana Kora, »Motiv iz celjskega parka« (olje) prof. Alberta Sirka, »Motiv iz Prekmurja« (olje) akad. slikarja Maksa Kavčiča in sliko »Jalovec« (olje) br. Zlatka Zeia. Lepa gesta domačih umetnikov je zbudila v javnosti vsestransko priznanje. ADVOKAT ir. Stcpn PRETNAR SE JE PRESELIL IZ CANK \RJE VE ul 6 V SODNO ULICO 3/1. — Telefon št. 27-65 (Palača zavarovalnice »Drava*) - Maribor a— prvi slovenski izr»z| za smučarske like. Te dni so imel Sokoli iz Selnice ob Dravi po bl'žn:h strminah svoje smučar-rfke teikme. Pokazalo se je. da je najboljši smučar setaiške sokolske družine br. Jože Konig. Naraščajski prvak pa je br. Stanko JurSč. Zanimive pri tem je, da so uveljavili se^iški SokcVl za označbo posameznih smuških likov domače izraze. »Telemark« so preimenovali v »Pohorca« »Krist janijo« pa v »Bloke«. SLANIKOVA POJEDINA bo v sredo 7. n. ob 20. uri. — Od 8. zjutraj do 18. ure KULINARSKA RAZSTAVA. Pustni torek DOMAČA VESELICA. Razna razvedrila. Zmerne cene Hotel, kavarna in restavracija »OREL« — Maribor. a— 566.910 dinarjev je dosegel protltu-beikulozni dinar v preteklem mescu, ki je namenjen zgradnji oz. nakupu zavetišča Učnim bolnikom v f? —Iboru. a— Pisarna notarja dr. GRORFJ NIKA Mariboru je sedaj v novi zgradbi »DRAVE« v Sodni ulici. (—) a— Luka Orešnik se Je odpeljal v Beograd. Poročali smo o prihodu Slovenca Franja Kendova f Danes bodo v Kamniku pokopali go. Franjo Kendovo, dolgoletno ugledno restavra-terko. Kdor je bU kdaj v Kamniku, vsaj po imenu pozna Kendovo restavracijo z izvrstno kuhinjo, ki jo je dolga leta vodila gospa Kendova s pravim razumevanjem. Pokojna gospa je lani 2. decembra praznovala 77-letnico. Lastnik restavracije g. Josip Kenda, s katerim sta živela 50 let v vzornem zakonu, je umrl leta 1930. Za njo žalujejo sin g. Milan, ki je bančni uradnik v Ljubljani, hčere Ela učiteljica v Kasani-ku, Tončka, ki je poročena z bivšim kamniškim županom g. Kratnarjem, in Marija, vdova po višjem sodnem svetniku Regallv-ju v Ljubljani. Sin Stane je umrl leta 1931. v Mariboru. Pokojna gospa Kendova je bila kljub visoki starosti v svojem delu neumorna in vse do zadnjega vzgled pridne in dobre gospodinje. Njena slika je iz prejšnjih let. Luke Orešnika v Maribor. Orešnik je bil skupno s svojo mlado ženo in tremi otro-čiči pobegnil pred grozotami finske vojne in se nastanil v tukajšnjem hictelu Meranu. Iskal je primerne namestitve pri tukajšnjih podjetjih, a je ni dobil. Orešnik. ki je imel v Helsinkih lepo podjetje, je bil izučen mehanik. Dobil ni primerne zaposlitve v tej stroki, četudi je v Mariboru več ko 1700 tujcev, ki imajo dobro plačane slube. Nazadnje je moral dati svoji ožji domovini slovo in se je s svojim avtomobilom odpeljal naprej v Beograd, kjer upa. da si bo ponovno ustvaril pogoje za obstanek. a— »Blbelforšerji« smejo spet delovati. Svojčas smo po: očali, da je oblastvo preprečilo delovanje raziskovalcev svetega pisma, ki so v Mariboru in okolici znani pod vzdevkom »bibelforšerii« in ki so bili organizirani v posebnem društvu raziskovalcev svetega pisma »Svetilnik« s sedežem v Mariboru. Društveni odbor se je pozneje pritožil na mini-trstvo za notranje zadeve, ki pa je razpust potrdilo. Zadeva je prišla pred državni svet. ki je s svojo razsodbo razveljavil razpustitveni odlok in spet dovolil raziskovalcem svetega pisma delovanje. a— Do smrti zaboden. V Ložanah štev. 4 pri Sv. Marjeti ob Pesnici je hlapec Janez Slamič v hlevu svojega gospodarja Vinka Grahornika do smrti zabodel Filipa čepa. ki je bil pri priči mrtev. Včeraj pop. so čepovo tr.iplo obducirali, nakar so ga prenesli v šmarješko mrtvašnico, šmarješki orožniki so pričeli s preiskavo. a— Noč na Volgi! Pesmi, bf^et, ples Pustna senzacija 6. februarja Narodni dom. (—) a_ Petek slab zadetek. Resnično^ tega narodnega rekla so doživeli tudi izdajatelji novega mariborskega mesečnika »Mariborski upokojenec«. Prva številka je izšla v petek, pa je bila za p1 en jena. Iz ŠkoSje Loke §1— Pododbor Združenja rezervnih oficirjev v šKcfji Loki se ustanavlja. Informativni sestanek je bil te dni v restavraciji pri Kroni in je bila udeležba prav lepa. Sestanek je vodil major g. Matovič-Vučič in opisal organizacije. Organ:zirani člani imajo med drugim ugodnost šestkratne polovične voznine po železnici na leto. Konstituiral se je popravljalni odbor, ki so v njem gg. dr. Jože Pokom, Pleste-njak Ivo in Plantarič Stojan. Iz Krškega kr— Namesto venca na grob g. Vink" Bona je darova) bivši narodni pos^nec g inž. Franc Zupančič, industrijec v Ljubljani. 200 din Sokolu v Krškem. Iskrena hvala! Iz Dolenjskih Toplic dt— Smrt zaradi kapi Nedavno popoldne je ga Pavla Henigmanova nesla k šivilji blago za obleko Ko se je vrnila domov je zlezla na peč da bi se malo pogrela kjer je bil tud' nien sin ki je bole-hen Kmalu nato je prtekla v hišo snaha, češ da so se v dimniku vnele saje. Ta vest jv je vznemirila. Sla ie s sinom gasit ogenj. Pri tem delu ji je posta'o slabo zato se je vrni'a spet na peč. Pop.la je nekaj vode in mleka a ker slabost ni odnehala, se je vleg'a na posteljo Kmalu nato je prišla snaha v sobo in na^la taščo že mrtvo. Poklicani zdravnik je moge' ugotoviti le smrt za srčno kapjo Ran)ka ie zapustila več otrok, izmed teh dva še nista preskrbljena. Mož ji je že pred več let: Šel v Argentino za zaslužkom. Sp< četka je še pošiljal domov denar zdai pa žc več let ni o njem ne duha ne sluha Rajnki bodi ohranjen blag spomin! dt— Najemnica tukajšnjega zdravilišča gdč. Ana Sitarjeva je prevzea restavracijo banovinskega zdravilišča v Doberni. Tako bodo Dol Toplice dobile spet novega najemnika ali pa bo obdržala Kmečka posojilnica zdravilišče spet v svoii oskrbi. V interesu zdravilišča bi bilo. da bi «>e banska uprava naposled odločila in odkupila edino dolenjsko zdravilišče Banska uprava bi ga lahko dvignila na tisto višino, kakršno to odlično zdravilišče zasluži. ★ BERIČEVO. Danes bo pri nas svojevrstna prireditev, za katero je veliko zanimanje. Društvo kmetskih fantov ln deklet bo priredilo vaško zabavo s kmetsko večerjo, ki naj prikaže v vsej pestrosti utrjene običaje na naši vasi. Začetek bo ob 15. Ves čas bo sodeloval godbeni trlo iz Beričeve-fa. na r^ng+^rrfio ra7n° sk"T>ine in domača kuharica, ki za enkrat še noče izdati načrta kmetske večerje. Vsi posetni-ki so lahko prepričani, da bodo na prireditvi presenečeni! Vstopnine ni! Vaška zabava s plesom bo v Kmetskem domu v Beričevem! Vljudno vabljeni! Noša poročila po polnoči: Solidarnost in sodelovanje Podunavja in Balkana Pomemben govor romunskega zunanjega ministra Beograd, 3. febr. a. Dosedanji predsednik sveta balkanske zveze, rumunski zunanji minister Gafencu je imel na nocojšnji večerji govor, v katerem je med drugim dejal: Gospod minister, ekselence, gospe in gospodje! Zahvaljujem se vam iz vsega srca, moj eminentni tovariš, za vaše tako tople besede in za vaš tako bratski sprejem. Vaša vlada, vaša prestolnica ln vaš narod so nas obsuli, odkar smo med vami, s toliko pozornostjo, s tako spontanimi, iskrenimi in prisrčnimi simpatijami, da ne vem kako bi vam vsem izrazil našo veliko ln globoko zahvalo. Naš svet se je sestal na to redno zasedanje v izrednih časih v znamenju, v katerem smo mi vedno vodih razprave, v znamenju popolnega prijateljtsva in zaupanja. To prijateljtsvo, vedno budno in aktivno, prijateljstvo, ki ga izkušnje, skozi katere gremo, samo še razvijajo in poglabljajo, ustvarja med nami skupne misli in skupna čustva, krepi naše napisane obveznosti in jih presega v enaki meri, v kakršni se v tako hitrem razvoju dogodkov naši skupni interesi čedalje jasneje kažejo in očitava jo. Naš sporazum dobiva tako nekak višji pomen: Mi predstavljamo področja, ki ima svoje Interese, svoje težnje ln važne naloge, ki so mu pripadle. Odtod vzajemni interesi, ki jim mi pripisujemo obrambo naših naj-všjih dobrin: naših pravic do svobode, do edinstva in nacionalnega teritorja. Odtod tudi naše odločno miroljubno zadržanje, H naše neodobravanje kakršnegakoli napada in naša želja, da se izognemo na tem področju, tako često opustošenem, novi krvavi preskušnji. Svoje želje po miru smo jasno potrdili širom vsega tega našega področje od črnega morja do Jadrana, od vrhov Karpatov do najjužnejših krajev Grčije, in imamo pravico, da se nadejamo, da bo ta nevtralnost, ki ne škoduje nikomur in ki služi splošnemu interesu, spoštovana prav tako lojalno, kakor jo tudi ml sami spoštujemo. Naša privrženost miru pa se ne omejuje samo na sebično ravnodušnost proti vsemu onemu, kar se dogaja okoli nas. Mi delimo strah tolikih evropskh držav v tem metežu, V katerem se med seboj bore veliki narodi, s katerimi nas vežejo tako globoka čustva in tako veliki interesi, in mi z bolestjo ob-butimo v tolikšni meri uničene vrednote, ki so na tej strani dovedene v nevarnost in morejo zadati udarec skupnemu dobru evropske civilizacije. Napori, ki jih mi razvijamo v našem delu sveta s ciljem tesnega sodelovanja med sosedi, zagotavljajoč vsakemu narodu, pogoje za svobodno nacionalno življenje, naj bi se razširili in izpopolnili in naj bi prispeval k ustvaritvi nove Evrope, pomirjene, organizirane in združene. S pravico ste omenili, gospod minister, naše skupne želje, da vzpostavimo odnošaje zaupanja z Bolgarijo. Kaj naj bi še dodal besedam predsednika bolgarske vlade, ki je poudaril svoje prepričanje, da obstoje načela in interesi balkanske skupnosti. Takšne besede približujejo dan miru in krepe v nas prepričanje, da morejo biti v razširjenem okviru sporazuma, kakršen je naš, vsi odnošaji med sosedi urejeni na prijateljski način. Istotako ste aludirali, gospod minister, na naše odnošaje z Madžarsko. Podunav-ski mir se dotika balkanskega miru in vi , s polnim razlogom smatrate, da je politika pomirljivosti in zbliževanja, ki je že združila štiri države na Balkanu, po Klican a, da da še nove srečne rezultate. Zaradi tega niste nikdar prikrivali interesov, ki ga kaže te za razvoj odnošajev zaupanja z Madžarsko. Vi veste, da smo o tej stvari bili vedno popolnoma soglasni in tesno povezani. Zavedujoč se pomena izgovorjene besede in resnosti sedanjih časov, se bom omejil na to, da izrazim svoje globoko prepričanje, da je za podunavsko vprašanje kakor tudi vprašanje Balkana možno najti v okviru kakega regionalnega sporazuma pripravne formule, s katerimi se bodo med seboj pomirile rase, toliko križane, ter približale prijateljsko sosedne države. To se mi zdi toliko prej mogoče, ker je skupna zgodovina teh narodov, ki so na njihovi poti obstojala čustva nasprotja, ustvarila istočasno med njimi mnogoštevilne zveze, interese, solidarnost in simpatje ter jim podelila čedalje jasnejše skupne in solidarne dolžnosti. Ali je potrebno dodati, da je naš sporazum, ki sledi samo svojim lastnim ciljem in ki se ne predaja nobenim tendencam, ki so mu tuje, v toliki meri pokazal, da ni naperjen proti nikomur in da se veseli vsakega znaka razumevanja, ki bi se mu pokazal. Zaradi tega visoko cenimo politično in moralno vrednost prijateljskega zadržanja Italije, ki gre na roko našim težnjam po miru, redu in varnosti, poudarjajoč tako važne interese, ki jo vežejo z nami. Gospod minister, ekscelence, gospe in gospodje! Ne bi želel končati teh svojih besedi, ne da bi omenil, da naše štiri države, odločene nadaljevati skupno svoja miroljubna prizadevanja, zvesto čuvajo spomin na svoje vojaške vrline. Naša preteklost, izpolnjena s trpljenjem, borbami in dejanji hrabrosti, naj nas pouči, da je treba biti hraber in močan, da bi se dosegli vzvišeni ideali, kakor tudi, da bi branilo dobro ali obdržala sveta dediščina. Prizadevanja vsakega med nami v smeri priprave in razvijanja svojih sredstev za obrambo, služijo skupnim interesom našega sporazuma, istotako kot povečani prestiž našega sporazuma krepi mir in varnost vsakega od nas. Dolžnost mi je bila, da sem omenil te resnice v želji, enaki vaši, da bi se modra politika pomirjenja kakor v notranjem tako tudi v zunanjem pogledu naslanjala na junaške tradicije naroda, odločnost, hrabrost in moč.« Mesija in Japonska Težko če pri pogajanjih za ureditev raznih spornih vprašanj med obema državama Moskva, 3. febr. j. (Havas). Trgovinska ; ogajanja med Japonsko in Sovjetsko Unijo se po zatrjevanju obeh strank sicer normalno razvijajo, vendar je pa malo verjetno, da bi bila zaključena pred enim ali dvema mescema. Strokovne komisije proučujejo sedaj sovjetski in japonski načrt bodoče pogodbe, ki bo sestavljena iz posameznih elementov, izbranih iz obeh predlogov. Tuji politični opazovalci zatrjujejo, da je sovjetska vlada izjavila pripravljenost, da se hkrati s sklenitvijo trgovinske pogodbe urede tudi vsa druga vprašanja, ki vise med obema državama in med katerimi so bila nekatera delno že urejena. Nasprotno pa se Japonska zavzema za postopno urejevanje spornih vprašanj ter hoče dobiti od sovjetske vlade pristanek, da se najprvo dokončno potegne vzhodna meja in sicer v celotni dolžini od Vladivo-stoka do Nomohana. Japonska je v tej zvezi predlagala osnovanje štirih mešanih komisij, ki naj bi izvršile razmejitev ter uredile dodatne probleme, ki so s tem v zvezi. Po mnenju tujih opazovalcev Sovjetska unija ne kaže resne volje do upoštevanja japonskih predlogov. V tej zvezi je zanimivo tudi sovjetsko stališče do japonske akcije na Kitajskem, ki se jasno odraža posebno v pisanju sovjetskega tiska ki zelo na široko proslavlja vsak kitajski uspeh. Francosko večerno vojno poročilo Pariz, 3. febr. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 306. vojno poročilo: V splošnem miren dan. V akciji je bilo topništvo ob Renu v severni Alzaciji. Naš? !?led^Iišče DRAMA Nedelja, 4. ob 15.: Profesor Klepec. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Na prisojni strani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Ponedeljek, 5.: zaprto. Torek. 6. ob 16.: Utopljenca. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sreda, 7.: Profesor Klepec. Red A. četrtek, 8.: Praznik cvetočih češenj. Premierski abonma. Petek, 9. ob 15.: Striček Vanja. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. »Profesor Klepec« je zgodba ljubljanskega meščanskega kroga. Osrednja oseba je profesor-idealist. ki živi v svojem abstraktnem svetu; v stiku z realnim pa zaide v hude stiske političnega ln ljubezenskega značaja, dokler se vse ne raz-vozlja v srečnem koncu. Igrali bodo Gre-gorin. Cesar. Nablocka, Simčičeva, Sever in Levarjeva. Moderna, v sodobnem duhu pisana veseloigra nordijske pisateljice Helge Krogove Na prisojni strani« osvaja gledalca s sicer miniaturnim, zato pa iz prav zanimivih psiholoških potezic zgrajenim dejanjem. Pisateljica odkriva na humoren način nrav nekoliko čudaških članov Riibe-jeve rodbine. Deloma resni konflikt zakonske krize med možem (Kralj) ln ženo (Danilova) spremljajo zabavni prizori med zaljubljencema (V. Juvanova in Jerman). Originalna sta stric Severin in mati Margaret, prav tako dandy Preben, vloga, ki ima ves večer smeh na svoji strani. Igrali bodo Daneš, P. Juvanova in Jan. Režiser prof. šest. Nest roveva burka »Utopljenca« je s svojo, komiko, humorjem in zabavnimi gttju&> cijami kakor nalašč ustvarjena za veselo pustno razpoloženje. To Nestroyevo delo ki je ob sleherni uprizoritvi gledalce sijajno zabavalo ima zaradi odlično podanih vlog Buče (Cesar) in Smole (Kralj) nenavaden uspeh. Glavne vloge igrajo Levar, Vida Juvanova in Rakarjeva. Razen njih je zaposlen še velik del dramskega ansambla. Posebno opozarjamo, da se bo vršila predstava popoldne cb 16. urL OPERA Nedelja, 4. ob 15.: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Lumpacius vagabundus. Izven. Ponedeljek, 5.: zaprto. Torek, 6.: Lumpacius Vagabundus. Izven. Sreda, 7.: Rusalka. Red sreda. Danes popoldne se bo ponovila naša najlepša jugoslovanska opera, Gotovčev »Ero z onega sveta«, ki si je pridobila že evropski sloves. Krepko oblikovano dejanje, ki je posneto po hercegovskem narodnem motivu, je našlo v Gotovčevi, prav tako iz bogatega narodnega melosa izvirajoči glasbi popolnoma adekvaten izraz. V naši uprizoritvi se zlasti odlikujejo Franci, Heyba-lova, Kogejeva, Janko ln Lupša. Dirigira dr. švara — Zvečer in prav tako na pustni torek se bo ponovila Nestroy-štritofova muzikalna burka »Lumpacius Vagabundus«, ki je po svoji komični vsebini, originalnih, po vsem svetu znanih Nestroyevih figurah in domiselnih štritofovih glasbenih vložkih kot nalašč primerno delo za veselo pustno razpoloženje. Pri občinstvu je vzbudilo obilo pozornosti zato priporočamo, da si intenesentje oskrbijo vstopnice že v naprej! ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 15.15 Nedelja, 4. t. m.: »Ujež« (Udruženje jugoslovanskih emaneipiranih žen), popoldanska predstava. Edinost in sloga! Misel gospodarstvenika ob konferenci Balkanske zveze Ugleden slovenski gospodarstvenik nam piše. Vb« evropske države »o z ogrommm zanimanjem zasledovale potek razvoja ravnokar končane konference Balkanske zveze. Odločujočega pomena za to vojno bi bila njih enotnost in edinost. To ve vsakdo. Mnogo ljudi pa je pri nas, ki ne znajo ceniti duhovne strftjenosti naše države. Zato dovolite mi gospod urednik, da izne> aein r tej stvari samo eno rnisej. V sedanjem kritičnem času, je državi aujno potrebno nekaj, kar je nad vse važno, to je edinost! Naša držav* bo uspela, ie bo v političnem, gospodarskeui m kulturnem oziru enotna! MaLa gospodarska območja, nekaka okrožja, ki bi jih vodili lokalni in oecbni interesi, bi silila v nasprotujoče si a ni on, namesto, da bi nas združevala. O tem naj razmišljajo vsi, ki se v državi os katerem koli področju udej-stvujejo. Vzemimo si za vzglod Finsko! Tam živijo poleg Fincev tudi Švedi, razen kmetov imajo tudi delavce državne uradnike in nast-avljcnce. obrtnike, trgovcc in industrijalce, konservativce, meščane m socialne demokrate, tako kakor pn nas, ni pa menda primera » zgodovini, da bi sc bil kak mali narod tako uveljavil, kakor »o se po zasiugi edinosti Finci Na Finsko in ▼ druge shčno vsmerjene države naj bi po a lah naše študijske odprave z odprtimi očmi in odprtimi srci. Takt države in na rod« posnemajmo na političnem, vojaškem, gospodarskem, kulturnem in socialno-političnem polju. Potem bo Jugoslavija t »wjo tako ugodno geografsko lego, s svojim bogastvom, v in na zemlji, ter s svojim dobrim narodom ona izmed najsrečnejših držav na svetu. Ta namen je imela »družitev Srbov, Hrvatov » Slovencev r letu 1918. ln — roko na srce — kateri jasno misleči ter pošteno in pogumno deiujoči Jugoslovan bi inogei spričo vseh dooodanjih izkušenj predlagati in želeti našemu narodu kaj pametnejšega in boljšega?! Da to dosežemo, pa je potrebna predvsem požrtvovalnost za skupnost m drža vo! Kako je • to vrlino pri nas? Ali smo tudi mi, privatniki in oblasti, kakor druge države vse pripravili za slučaj, ako se na enkrat znajdemo v vrtincu dogodkov? Zdi sc. da smo pn nas za ta sJučaj še prav ina lo organizirani in pripravljeni ter premalo strnjeni v duhu, mnogo premalo pripravljeni za to. kar naj nam očuva naše na/ viije: nttbo svobodo in neodvisnost Ako bon to ohranili svojo nevtralnost, kar je na ša največja želja, st bomo prihranili * primeri z drugimi državami ogrornn« irtev tn bremen Vse kaže pa, da »e izognemo vo) ni vihn samo v tem slučaju, ako bomo pra vočaano organizirani m ako hotno znali pravočasno zbrati in žrtvovati vse avoje sile za obrambo domovine. Kdor bo pravočasno pripravljen, ga najbrže vihra nc bo /.adclal Rimu na položaj Balkana Neposredna sovjetska nevarnost odstranjena — „Petro-lejska vojna44 - Nemško-italijansko sodelovanje Rim, 1. februarja. Po verodostojnih informacijah se zdi, da je najnovejša neuško-ruruunski peLroiej-&k- sporazum ce.o pomembnejši, kakor se je to zdelo po prvah alarmantnih vesteh z zapada. Od ceiotne rumunske produkcije petroleja, ki znaša letno okrog štiri in pol milijona ton za lzvoz, bo baje polovico prevzela Nemčija. Seveda morajo Nemci naj-preje temeljito popraviti žeieznico skozi zapadno Ukrajino in stopiti se mora ied na Dunavu. A tudi zapadni zavezniki so odločno na deiu, da preprečijo izvajanje tega sporazuma. Ze dosiej so pokupili velik del rumunske trgovinske mornarice kar sedaj nameravajo storiti tudi s turško, zlasti tankovsko mornarico, da bi kolikor toliko zmanjšali možnost prevoza po Dunavu. Verjetno je, da so Rumuni dobili od Nemcev važne protikoncesije, pri čemer je uspešno posredovala Italija. Zatrjuje se. da je rumunsko-nemški petrolejski sporazum znatno zmanjšal sovjetsko opasnost na Balkanu, Po finskem neuspehu Je stališče Nemčije napram Moskvi mnogo odločnejše. zlasti ker Rusija zaenkrat ne more nudit! Nemčiji nobene izdatne gospodarske pomoči. Berl:n Je mogel dati rn-mnnski vladi zagotovilo, da bo Nemčija zavarovala HiTnun'jo prrd rako možnostjo sovjetskega vrnemIrlenja. Nemč!ja žel! v »moriti sovjetsko ekspanzijo proti Pervltskemu zalivu, odroma pr^ti nntrle-fklm Interesom v Sprednji A.7iji NemčHa smatra Jugovzhod za svoj velevnžni vir ne le ra petrolej, temveč tud! ra rame rude. poitrebno vojni lndu5+rijI. ter ra ^vc^i" pot-^h*č:ne. IVvVlrr dr?ave m Jneov-hodu VO<*tv> o tem ra^npa. V Nt"?!*« o^r^n'-tev m'm v tem področju. V^-ir^ar na Nemčija odklanja ustanovitev balkanskega blo- ka, ki bi bil naperjen proti Rusiji, ker bi tak blok lahko deial težave njenim gospodarskim načrtom Na napadu ugovarjajo, češ da Nemčija sili te države, da izpustijo gospodarsko nevtralnost, proti čemur da se bodo morali zavezniki zavarovati V zadnje.pi času se zopet veliko govori o morebitnih nalogah vzhodne zavezniške vojske generala Weyganda ki je najprej bila ustanovljena, da v slučaju potrebe izvrši poroštva nasproti zavezniški Turčiji in nasproti garant.rani Rumuniji in Grčiji Gre torej za vojsko, ki bi lahko nekega dne operirala tudi na bližnjem vzhodu, če bi razvoj tako nanesel Mnogi tukajšnji politični krogi smatrajo, da kake aktualne sovjetske upasnosti za Balkan ni in da ni razloga da bi beograjska balkanska konferenca o njej razpravljala Odklonitev sovjetske nevarnosti z Balkana pa normalizira tudi Italilansko - nemške odnošaje, ker Je Italija vedno priznavala velike nemške gospodarske intere-e na ju-govrhodn. Nemčija pa Italiji oolre gospodarskih tudi politične. Italija odklanja v tem področju vsak vpliv Rusije aH zapad-nih zaveznikov Italija je tudi proti temu da bl balkanske države po baje turški pobude sklenile vojaško zvezo, v katf»rikol< obliki ker bi taka zveza *ča.«oms lahko postala orodje v rokah zapadnlh za vezni kov. Rumtm'Ja je torej danes po ttaI1jan«kem mnenju v znatno bolišem ooliržaiu To je videt! tudi iz njenega z»dr*ania nan^Ti madžarskim in bolgarskim zahtevam Se nedavno se je govorilo da bo Rumunija dala svoi*m manjšinam kultumn avtonomijo. O tem se danes skoraj nič ve? ne govori ... Dr. O. A. dje In težkoče StaHMe mrl^a K??lenoviea — Glasili dr. Mačka in ministra dr. Budisavljevica o razmerah v JRZ Mmister dr. Kulenovič je v razgovoru z nrednikom »Politike« potrdil, da so njegovi? izjave dopisniku zagrebškega »Jutarnje-ga lista« avtentične. Poudaril je še enkrat, da je on za to, da se najprej izvršijo volitve, potem pa izvede preureditev države Pristal bi pa tudi, da se preureditev Izvrši pred volitvami, ako se doseže sporazum, da se ustanovijo štiri avtonomne edinice (Hrvatska. Srbija, Slovenija. Bosna in Hercegovina). Kar se tiče njegovih odnošajev napram JRZ. je g. dr. Kulenovič ponovil, kar je dejal že zagrebškemu dopisniku. Pod naslovom »JRZ izginja« razpravlja Vilderjeva »Nova riječ« o krizi, ki je nastala v Jugoslovenski radikalni zajcdnici. Uvodoma objavlja izjavo dr. Mačka z dne 8. maja L 1., ko 90 se pričeli njegovi razgovori z g. Cvetkovičem. Dr. Maček je kakor znano takrat dejal, da se prvotno ni hotel sestati z g. Cvetkovičom, ker je smatral, »da nima smisla razgovarjati se s predstavnikom JRZ, ki je stvorjena od zgoraj in ki nikogar ne zastopa.« Šele ko mu je bilo potrjeno, da prihaja g. Cvetkovič kot pooblaščenec krone, se je začel z njim pogajati. »Pn prvem sestanku je g. Cvetkovič tudi sam naglasi!, da ne prihaja v imenu JRZ, s katero mi Hrvati ne moremo in nočemo imeti nobenega posla.« »Nova riječ« dodaja, da je dr. Maček v toku razgovorov z g. Cvetkovičem postal prepričan, da se bo z dosego sporazuma likvidirala tudi JRZ Sporazum je b U podpisan in KDK je z JRZ napravila koalicijsko vlado. »Nova riječ« potrjuje, da so prva močnejša nasprot-stva med dr. Mačkom in g. Cvetkovičem nastala povodom znanega shoda JRZ v Ogulinu, ki naj bi bil po »Slovencu« priče-tek obračunavanja s Samostojno demokratsko stranko. Vendar pa da dr Maček takrat ni ho4el izzvati krize, ker se je baš pripravljal obisk kneza namestnika v Zagrebu. Drugi dogodek pa je resnejši Na zahtevo slovenske JRZ je glavni odbor te stranke sklenil, da se ne smejo vTŠiti nobene volitve, ne občinske ne saborske tn ne skupščinske. dokler se nc izvrši organizacija in preureditev vseh dolov državne zajednic«. Ako sc imajo volitve odložiti, dokler se ne izvede organizacija vseh edinic, potem SO volitve sna vrbi »varala«. Saj v petih mesecih ni niti dovršena organizacija banovine Hrvatske! »Nova riječ« nato komentira dr. Mačkove izjave in službene članke v »Hrvatskem dnevniku« ter prihaja do zaključka, da )e preureditev cele države pred volitvami ven darle mogoča, toda le po reviziji »porazu ma z obojestranskim pnstankom Pred po goj za to p« bi morale brti »sigurne garan cije za pravo demokracijo« v r+cl državi, »kar znači drugi režim, a ne aodanji režitn JRZ.« »Nova riječ« končno Jako skeptično bo-leži vesti o poskusih združiti radikale U glavnega odbora m iz JRZ Ugotavlja, da glavni odbor radikalne stranke i Aco Sta nojevičem nikakor ne pnstaja na predlog g Cvetkovnča ter vztrajs na »vojern zna nem stališču. Zato ae mora zaenkrat ama trati, da je ta akcija propadla K temu pa prihaja še izjava ministra dr Kulenoviča ki odločno odklanja zaključke JRZ. »Nova riječ« zaključuje: »lz vsega navedenega je samo eno sigurno, da se JRZ nahaja v globoki krizi, ker sama priznava, da r sedanji formi ne more več obstojati« O kritičnih razmerah ▼ JRZ razpravlja tudi »Hrvatski dnevnik«, ki poudarja da minister dr. Džafer Kulenovič smatra svojo skupino kot posebno politično organizacijo v okviru JRZ. Ugotoviti j« treba dve dejstvi: prvo, da sta za sklep glavnega odbora JRZ samo srbski in slovenski del te politične formacije, in drugo, da za akcijo za zbiranje radikalov kakor izgleda, niso niti slovenski JRZ-ovci. Iz vsega tega j« razvidno, da v vrhovni JRZ ne vlada cno-dušnost v enem izmed najbolj važnih vprašanj in da se združitev radikalov lahko izvrši samo v znamenju zbiranja Srbov v radikalni stranki. * V nedeljo sta v Nišu konferirala delegata glavnega odbora Narodno radikalne stranke gg. Miloš Bobič in Krsta MiJetič i predsednikom stranke g. Aco Stanojevi-čem, ki je sprejel tudi veliko deputacijo radikalskih prvakov iz Vojvodine. Po teh konferencah je voditelj vojvodinske depu-; tacije dr. Milko Kosič dal novinarjem izjavo v kateri pravi: G. Aca Stanojevič ae •(tobrava akcije ministra dr Lase Mar kovica Kar se tiče »topit vc rad'k*ine stranke s JKZ, izjavlja g. StanojcviC da u tem ne more biti govora Radikalne množice iz JKZ »c lahko priključijo Narodno radikalni stranki. G. btauojevit jc za najožje sodelovanje tudi s ostalimi srbskimi stran- Kaj je s povišanjem uradniških prejemkov Občni zbor Sokola I na Tabora Na kratko smo te poročali o glavni skupščini Sokola I v Ljubljani. Naknadno prinašamo še nekaj podrobnosti, sal la Sokol na Taboru ena največjih edinic ne ls v slovenskem, temveč v vsem jugoslovenakem aokolstvu. Glavna skupžčlna Je bOa letos ▼ Klavni dvorani sokolskega dom« na Taboru, ker se je pričakoval zaradi znanih razmer večji obisk. In res Je bil oblak rekorden. Prisotnih )e bilo 408 bratov ln sester To visoko število Je dokaz močnega razgibani« in zanimanja za režltev stanja, ki )e zavladalo v društvu po prenosu znanega spora iz iupa v društvo Društveni starosta br Inž. Lado Beve )• otvoril glavno akupžčlno ter pozdravil zastopnika tupe br Slano ln vse urlaotno članstvo. Prve misli ln besede njegovega poročila so bile posvečene Ni VeL kralju Petru II starešini »sveča Sokola kraljevine Jugoslavije ln njegovemu kraljevskemu domu. Izrazil je željo aokolsklh pripadnikov. ds bt J ugodila vila razvila vas narodne slls v naporih, da me očuva edln-jtvo naroda in države ns znotraj ln zuna) in ds bo tako okrepljen« zastavila vas sredstva v obrambo nedotakljivih državnih m nacionalnih meja V svojem govoru je dalje poudaril, da je »okolstvo nosilec ideje skupnosti vseh Slovanov Sokoistvo m opira na prtrodne pravic« in Je zato nepremagljiva Zaključil je »a del rovom z vzklikom: Naj živi slovanska misel! Naj živi sokolska misel 1 V na daljnem poročilu aa je starosta spominjal dobe umrlih bratov ln sester Nato se Js dotaknil načelnega vprašanja glede na razdvojenost, ki je nastala v društvu z ugotovitvijo, da je upravi poverjeno vodstvo vsega društvenega dela. Ona odgovarja za neuspeh, zalo brez njenega soglasja ne more v društvu delovati noben jrgan V kratkih obrisih je poročal o razvoju ln rešitvi spora. Podlaga uspešnemu sukolskemu delu Je prostovoljna dlscplina ki jo obljubi vsak pripadnik pn vstopu v sokolsko organizacijo. To oa ne zna čl da je ta disciplina na vsakokratno odpoved Kdor jo odpove, de laeto nI več pripadnik sokolske organizacije Kdor ja voljan, da se podredi društvenemu redu ln prostovoljni sokolski disciplini, so mu vrata na Taboru vedno na s teža i odprta Svoj govor Je zaključil br starosta s pozivom, da gojimo v tem sokolskem Taboru. ki Je bil zgrajen v ljubezni in žrtvah bratstvo in svobodo Naj bo Tabor živ vir večno mladega življenja studenec leoote in vrlin za ves naš narod Sledilo Je poročilo tajnfka br Etbin« Bežka. ki Je poročal, da je Uku telovadno kakor delo odsekov bilo vzpostavljeno ln da ni odpadla nobena redna prireditev razen javnega nastopa Sledila ao nato še poročila raznih odsekov Društvena godba Je bila redno pri delu Lutkovno gledališče Je doseglo lepe uspehe. Za javno društveno knjižnico so bt**Jvidom novi prostori Mladinski ln socialni odsek sta v okviru svojih denarnih «rvd.>lev pomagal* uveljavljati svoje socialno delo Načelnik br Ton« Gor Jane ln načelni cm s Anuška Jugova sta podrobno Poročal« o stanju ln delu v tclovudnlcL načelnik te poleg tega podal še poročilo zdravniškega od>eka Računovodja br Ivan Lowj j« podal obračun za preteklo ln proračun za bodoče leto. Po Izčrpnih poročilih vseh funkcionarjev je v Imenu revizijskega odbora br dr Pavle Pestotnik predlagal ruzrešnioo upravi z izjemo nekaterih Izločenih bratov, ld po prenehanju svojih funkcij še niso v redu izročili svojih poslov. K razpravi o poročilih se je Javilo več govornikov, ki ao poskušal: braniti stališče opozicije Vzpričo Izčrpnega odgovora br staroste o predmetnem sporu so se bratje branilci morah ukloniti ogromni večini, ki Je glasovala za razreSnico upravi odnosno za predlog nadzornega odbora, da se funkcionarjem bivšega vaditeljskega zbora že ne da razrešnlca. Predsednik kandidacijskega odbora br Pestotnik je predložil kandidatno bsto za novo upravo a starosto br inž Bovcem na čelu. Druge kandidacijske liste m bilo tn Je bila edina lista i uaromao večino aore- SkupAčlns se )e končala oto doI l oonnč, Potek ln številni oblak sta pokazala imisul es red ln sukoLsko disciplino v vrstah članstva ter sta obenem jamstvo, da se bo Sokol I sedaj po prestani notranji krizi so-pet po svojem delu uvrstil prav med prva ■okolaka društva v državi V novi upravi Sokola I ns Taboru so pole« drugih naslednji brstje ln sestro: starosta Inž. Lado Bevc. namestnik dr Josip Kune. Prane Vrečar ln Mirko Urbas. načelnik Tone Gor Jane, načelni ca Anužks Jugova, namestniki Janko Skst. Rudolf Ry-ška ln Stane Pire, namestnica Milena Ske-tovm. Marta Podpeceva tn Ivanka Vrhov-čeva; prosvetar dr. Svetaanr Iležlč. namestnik Inž Pran Svetina, tajnik Etbdn Bežefc. namestnik Stan« Flegar. V nadzornem odboru ao dr. Pavla Pestotnik, Pran Majcen. Pran Kamenžek. Albin SmrkolJ, Zane Mikiavc tn štirje namestniki. V razsodišču so dr Andrej Kuhar. Pran Majcen. Rudolf Ryžka. Pranjo Jereb ln Jože Žabjek ter pet namestnikov. Člani uprava ao poleg starosta, načelnika, načelni ce ln njihovih namestnikov Prane Rebec. Ivan Erbežnik, TSedet Ivan Lažmi, Rajko Turk. dr. Pran Mllnaf, Pranko Kraigher, Avgust Volk ln Anton Pavlič ter 11 namestnikov. Praporščak fe ortal Edo Ropi«. Marlnettl lrado zbolel Rim, 5. februarja. AA. Znani fu turistični pesnik Marlnettl Je težko zbolel ter ae nahaja v neki kliniki v Rimu. Potres v Grdi jI Atene, 3. februarja. AA. Potres, ki je bl te etai v Ekatartni, ja napravil precejšnjo materialno škodo. Podrlo ae je čee 20 poslopij, ofltoll 160 pa ja je bilo hudo . poStoodovBalh. Človečkih žrtev ni bflo. ] Beograjska »Politika« objavlja »ledoče informacije o povečanju uradniških prejemkov: »V ministrstvu financ je bil že pred enim mescem izdelan predlog za povečanje urad-m.ikih ptač. O načrtu jc razpravljal ožji ministrski komite, ki jc izvršil ockatere spremembe. Nato so projekt izročili strokovnjakom. da ga spravijo v sklad s splošnim finančnim stanjem države. Za povečanje prejemkov pridejo po tem načrtu v poštev dnevničarji. služitelji, zva-ničniki, pripravniki in uradniki od 10. do 5 skupine. Povečana bo draginjska in rodbinska doklada Ali bodo tudi žene dobile rodbinsko doklado, še ni sigurno Povečanje draginjakih doklad bo znašalo največ 20 odstotkov. Toliko bodo dobili nameščenci do vključno 10. uradniške skupine. Pri ostalih uradniških skupinah pada ta odstotek m znaša pri 5. skupini že 5 odstotkov. Koliko bo znašalo povečanje rodbinske doklade, se še ne da reču vsekakor pa ne bo manjše nego 50 din mesečno. Istočasno s povečanjem p/ejemkov aktivnega nameščenstva se misli tudi na pove- čanje prejemkov državnih upokojencev. Pri tej priliki naj bi sc popravila krivica tako z vam m staroupokojenccm. Vsekakor bo položaj teh »taroupoLojcnccv znatno popravljen m vorjetno izenačen s ooua ostalih upokojencev. Povišanje uradniških prejemkov Ja vs-zano z uredbo o kontroli cen m bo izvršeno šele, čim se bo ta uredb« izdala Poudarja se namreč, da se mor« poprej izvršiti še analiza in ugotovitev stvarne podražitve življenja, tako da bodo lahko prejemki povi^ni na O6novi ugotovljenega razmerja med draginjo ia uradniškimi pco-jemki ★ Udruženje državnih upoko. . vor iz kabineta podpredsednika vlade dr. Mačka. v katerem je rečeno, da je po obvestilu ministra financ uredba o uredi t v. prejemkov državnih upokojencev te izdelana ki da bo stopila a L aprilom v veljava SPORI Slalom v snegu In megli Pri včerajšnjem mladinskem slaloma v Planici je med SI tekmovalci zmagal Iliri jan Tine M alej Rateče, 8. februarja Drugi dan mladinskega državnega prvenstva v smučanju Je že bolj kot prvi dokazal, da vve bolj sili v ospredje nova generacija, ki že nestrpno čaka, da se vrine med vrste renomlranlh tekmovalcev. Kakor je včeraj nebo naklonilo najmlajšim tekmovalcem obilje toplih solnčnih žarkov, tako jih Je danes v obilju zasulo a snegom ln zatrpalo z meglo. Skratka, vreme Je bilo za tekmovanje v slalomu vse prej kakor ugodno ali prijetno. Starostne meje so za današnjo tekmo podrli. Vsi so bili ena sama velika družina brez razlike v letih. Proga Je bila zakoličena na plazu za 40 m skakalnico, kjer obratuje prva vzpenjača na snegu v naši državi, ki Je baš danes v polni meri dokazala svoj ogromni pomen. Proga Je merila 380 m, višinske razlike Je imela 90 m, pri tem pa vse značilne lastnosti slaloma s Seelos-flguro, vertikalo Itd., le malo krajša Je bila Med tekmo Je vladala precej gosta megla, ki je ovirala pregled proge, ne samo na škodo gledalcem, ampak tudi marsikateremu mlademu tekmovalcu. Med prijavljencl lz 12 klubov smo čl tali nekatera že znana ln skoraj že slavna Imena. Tako Je bil med njimi Jeseničan Mrak. ki Je prišel pravkar lz tečaja v Italiji. dalje njegov rojak Micell. zmagovalec lz Bohinja popularni Mulejev Tinček ln že drugI. Posebno pozornost Je vzbudila močna ekipa Cellanov pa tudi Kranjčani ln Tržlčanl so se poleg Jeseničanov vidno uveljavili Domačin Ilirija je bolj poskrbel sa število ln za zmagovalca, ki ga Je dobfl v Tinčku Muleju s najboljžim časom dneva v drugI vožnji. Od 91 prijavljenih Jih Je prvič startalo 52, v drugi tekmi pa so tekmovali v obratnem vrstnem redu vat, ki niso izstopili ali bili tn*kvaH-flcirani. Tako Je tekmovanje trajalo debeli dve url ln skoraj prav toliko Cut js bilo treba, da je sodnlžkl zbor Izračun*! podrobne rezultate, ki so naslednji: 1. Mule j Tine (Ilirija) 1:42.4, 2 MlceB (Gorenjec) 1:45.15, ž. Knop (SPD Celje) 1:50.3, 4. Dvorak (SPD Celje) 1:50.35 5. Vlster (Bratstvo) 1:50.8, 6. ftpec (Gorenjec) 1:52.95, T. Stare Marjan (Gorenjec) 1:53.45, &. JLman (TrZlč) 1:53.T, 9. Mrak (Skala) 1:5«.15, 10. Bukvlč (Skala) 2:03.7. NajboijSl čas dneva Je Imei MuJeJ s 48.2, potem Stare a 59.14 ln kot tretji Knop a 50.95. Po včerajšnjem teku Je stanje točk za pokal »Politike«, ki Je razpisan za najbolj uspešni klub naslednje: 1. Ilirija 1629.83, 2. Dovje-Mojstrana 592.92, 3. Bohinj 452 66, 4. Bratstvo 410.03, 5. SmK Ljubljana 80 točk. Tekmovanje se bo končalo Jutri z veliko revijo skokov. Sneg, ki je dane« vee dan močno naletaval, povzroča prirediteljem velike skrbi Skakalnice so bile že pripravljene, zdaj pa Jih bo treba prirediti znova Zanimanje občinstva je bilo danes že precej večje kakor za včerajšnje teke, še več obiska pe pričakujemo za jutri, ko bo vrhunec teh mladinskih prireditev tako po Žtevllu kakor tudi po kakovosti Dve skakalni tekmi V Kamnika Veliko paaomotM je vzbudila v Kamniku ve<»L, da bodo danes po dolgih letih spel enkrat skakalne tekme. SK Kamnik se Je nedavno reorganiziral, sklenil račune na preteklost tn povezal vso kamniAko športno javuost k novemu delu za napredek športa v Kamniku. Prijatelji tn podporniki športa ao takoj priložili klubu praktična darila za velike skakalne tekme, ki ae bodo pričele na znani kamniški skakalnici pod Zapricaml. Skakalnico so letos krasno uredili, tako da je do popolnosti pripravljena za najdaljše skoke. Rekord na njej Ima ■ 43 metri naš znani športnik Franc Palme, ki ga Je postavil ob otvoritvi leta 1932. V Kamniku Je v času premora dorasla nova darda športnikov, ki bo kmalu uspešno posegla v konkurenco, SK Kamnik bo danee postavil za tekme sedmorico dobrih mladih moči. med katerimi so se n. pr. brata Jancžlča ln Ž Irca uveljavili na skakalnih tekmah na Gorenjskem. Senzacijo pa Ja vzbudil poja* najmlajšega kamniškega skakalca 13 letnega Krnesta Aunkarja. Z navadnimi smučmi, Id jih je napravil desna, ja korajžno skočil nad 30 m In prekosil vse ostale kamniške tekmovalce. Z novimi smučkami. Id so ma Jih darovali. Je nato mladi tekmoval«* skočil SSJ m tn a te*n postal kamniški rekorder la prvak kluba Za današnje tekme Je poklonil kamnlAd župan pokal aa smagovalca, drugI športni prijatelji pa praktična darila Kljub deževni rosi bo kamniška skakalnica dobro pripravljena sa tekma. Ia Ljubljana prida 12 tekavvsiosv. V Maribora Danes ob 11 bodo na brtnavskl skakalnici velike skakalne tekme. Razen domačinov bodo ŽU na start tudi Gorenjci la že nekateri »kanool«. Pridite pogledat tudi vU Občni zbor »Save« Na Bvečnlco Je bil pri »Amerikancu« 15. redni letni občni zbor kolesarskega društva Save ob prav lepi udeležbi Zborovanja ja rodil predsednik Batjei, ki ja v svojem otvoritvenem govoru pozdravil številno članstvo, predvsem pa mnoge ofldelne zastopnike kolesarskih organizacij. Spomnil se Je tudi lani umrlih članov, ustanovnega člana Besednika tn odbornikov Dolenca tn Mila v ca, katerih spomin so zborovale! počastili s vzklikom slava. Iz tajniškega poročila Je bilo razvidno, da ja klub pripravljal velike cestne dirke aa 8. oktobra 1939, ki pa Jih je moral nazadnje zaradi Izrednih časov preložiti na poznejžl termin. Finančno stanje društva Js zadovoljivo Po sprejeti razrežnlcl ao bih v novi odbor Izvoljeni: Predsednik: BatJel Franc, podpredsednik: Rozina Ivan, tajnik: Gregorčič Adolf, blagajnik: Lazar Ferdo, odborniki: Kristan Franc Slamlč Milko, Schoss Karel, Cu-lot Karel, revizorji: Križnar Ivan, fttular Franc. V razsodišče so bili Izbrani. Ahačič Luka, Jereb Rudi, Starič Franc, Kale Jakob, Cotar Anton, Južnlč Karel. Po končanem zborovanju so spregovorili nekateri Izmed prisotnih goetov, med njimi tudi predsednik Slovenske kolesarska zveze podpolkovnik v p Jaklič, ki so vsi želeli društvu 6Lm lepa« uapene v bodoča. Smučarske tekme na Rakeka Na praznik Je Izvedel siK Javoruik na Rakeku medklubakl amuAki tek zrn. so-nlorje ln Juniorje na 12 km, ki je štel hkrati tudi za letošnje klubovo prvenstvo. Ob precejšnjem zanimanju občinstva me je zbralo na startu 20 tekmovalcev, ki so dali naslednje rezultate: 1) D.ovar Janez (LJubljana) 58:57 ; 2) Završek Ludvik (Rakek) 1:01.17; 3) Mlakar Janez t Rakek) 1:06,27 Itd. Klubov seniorsk1 prvak Je Zuccatto Vinko, junlorskl pa Mlakar Janez. Tehnično vodstvo je bilo ▼ Izkušenih rokah Jožeta Hladnlka, sav. un. učitelja. Iz propagandnih razlogov je poeval prireditelj k udeležbi vsa notranjska društva, ki pa se vabilu žal niso odzvala. Zato js toliko bolj pohvalno omeniti pozornost Sol kluba »LJubljane«. popoldne priredi »Javornflt« mža tekma, katerih aaradl alshlb an»-žnlh prilik nI mogel Izvesti v okviru klubskega dne. želeti Je, da bt bila vztrajna prizadevanja agllnih športnih delavcev na Rakeku nagrajena a čim lepšimi uspetok Tekma BSK—Oradjansld spet odgodeoa. Zaradi slabega vremena, dežja ln poledic« Je bila zopet odgodena tekma med Gra-djanaklm ln BSK, ki bi morala biti danes V Zagrebu za pokal predsednika vlada. Rokoborska zmaga Zagreba nad Mariborom. Snoči je bilo medmestno tekmovanja v roko bor bi med reprezentancama Zagreba ln Maribora. Za prireditev Je vladalo precejšnje zanimanje. Zagrebčani so zmagali a tesnim rezultatom 4:3. Mariborčani so imeli najboljšega tekmovalca v Ivani ču. V poročno o skakalni tekmi v Llwcah pri Oeljn ao se vrinile pri telefonskem prenosu nekatere napake. Prvenstvo MZSP si Je priboril Franci (ne Josip čop lz Maribora. Marguč je skočil 27.5 ln 24.5 m, Gradišnik 27 ln 28 m, Welle pa 26 ln 22.5 m. Najdaljši skok dneva je dosegel Emerik Peppeunig lz Innsbrucka s 34.5 m. SK Tržič sporoča, da Je sanltaSka tekma z Ljubelja, ki bl morala biti danes, zaradi snežnih razmer preložena na poznejši termin. SK Ljubljana opozarja vse aktivno članstvo na trening, ki bo danes ob 14.30 na Igrišču ob vsakem vremenu. Smučarski klub Ljubljana (damska sekcija). V ponedeljek dne 5. t. m. ob 19. v damskl sobi kavarne Emone važen sestanek vseh članic. Dogovor glede tečaja na Llpancl, ki bo od 11.—19. t. m. JASO. Sestanek vseh tekmovalcev bo v ponedeljek 5. t. m. ob 18. v avli univerze. Tjakaj naj pridejo tudi vsi, ki bi radi pomagali pri organizaciji državnega prvenstva ali pa ae udeležili tečaja za tek, ld bo čimprej v okolici Ljubljane. Tečaj bo trajal teden dni, število udeležencev bo omejeno, stroški pa bodo znašali okoli 180 din. Prijavite se pri vratarju g. Gllnžkui