"TsSS-- Leto ta Jtro. 135. o Ljubljani, v četrteb 14. lunllo 19Z8. Cena Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemŠi nedelj© in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. •Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Možnost nove orijentacije v Srednji Evropi Bojazen fašističnega tiska« — Konferenca Male antante. — Češkoslovaška svobodna cona v Hamburgu. — Rim. 14. jjunija. Rimpka yAg<*nz\a<. poroča, da je dr. MarinkoviČu u?pelo spraviti na dnevni red konference Male antante, ki •e ho vršila prihodnji teden v Bukarešti, tudi vprašanje odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Rimski listi sklepajo iz tega, da bo konferenca Male antante razpravljala v splošnem o odnošajih, ki vladajo med Italijo in poedinimi Članicami Male antante. V zvezi z nedavnim obiskom dr. Beneša v Berlinu izražajo italjanski listi bojazen, da pride v Srednji Evropi do nove pregrupacije, ki bi ne bila v skladu z interesi Italije. — Beograd. 14. junija. Zunanja minister dr. Marinkovič odpotuje v torek v Bukarešto, da se udeleži konference Male antante. V ponedeljek se vrne iz Prage minister brez portfelja dr. Sumenkovič, ki bo zastopal zunanjega ministra za cas njegove odsotnosti. — Rim, 14. junija. Rimski listi poročajo iz Prage, da je Nemčija tekom pogajanj, ki se vrše že več mesecev, pristala na to, da dobi Češkoslovaška v Hamburgu svobodno cono. Ta cona bo obsegala prostor, ki ga je imelo doslej v zakupu društvo za paroplovni promet na Labi. V komentarjih fašistični tisk zelo ostro kritizira postopanje nemške vlade ter naglasa, da hoče Nemčija na ta način konkurirati Trstu ter mu odvzeti še oni mali promet, ki mu je ostal po prevratu. Doslej je bil češkoslovaški izvoz usmerjen na Trst, dočim bo odslej tudi južni del Cehoslovaške izvažal svoje pridelke preko HambuTga. Trst izgubi s tem enega svojih največjih in najboljših klijentov in bati se je, naglašajo fašistični listi, da bo Tst popolnoma izgubil pozicijo, ki jo je imel doslej v srednje-evrop-ski trgovini. Zagrebška občina proti nettunskim konvencijam Na današnji izredni seji je zagrebški občinski svet sprejel motivirano resolucijo proti ratifikaciji nettunskih konvencij« — Zagreb, 14. j-mnuja. Darnes dopoldne se je vršila izredna seja zagrebškega občinskega sveta, na kateri je bila Sprejeta resolucija proti ratifikacija nettunskih konvencij. Za sejo je vladalo v vseh krogih veli govarjajo radi napadov na italijanske državljane in one Jugoslovene, ki sim* patizirajo z Italijo. Pozivi so seveda pisani v italijanskem jeziku. Prebival* stvo z ogorčenjem ugotavlja, da si Ita* lijani pod nobenim režimom niso upali postopati tako predrzno, kakor pod se* danjo vlado, ki jim daje naravnost po* tuho. Vsekako presega postopanje ši* beniškega konzula vse meje in ga bodo morali merodajni činitelji vendarle po* učiti, kako daleč segajo njegove pra* vice. Rumunsko stabilizacijsko — Bukarešta, 14. junija. Včeraj 6e je sestal ministrski sve/t, na katerem je ministrski predsednik Bratianu poročal o zasedanju sveta Društva narodov, zlasti obširno pa o optantskem vprašanj«. Ministrski predsednik je izjavil, da zunanji minister Titulescu v soboto prispe v Bukarešto, nakar bo sklicano izredno zasedanje parlamenta. Na tem zasedanju se bo razpravljalo tudi o najetju stabilizacijskega posolila. Privatne brzojavke iz Berlina zatrjujejo, da pogajanja med zastopniki Romunije in nemškim državnim tajnikom Schnber.tom dobro napredujejo, tako da je upaitt, da pride v kratkem do sporazuma tudi z zastopniki nemške državne banke. Odbor radikalskega kluba — Beograd. 14. junija. Radikalski poslanski klub je imel včeraj popoldne sejo, na kateri je bil po krajši debati izvoljen klubski odbor, ki ima nalogo, da najde način za sanacijo razmer v radikalski stranki. Odbor bo štel 47 članov in bodo v njem zastopana vsa volilna okrožja. Na včerajšnji seji je bilo izvoljenih 35 članov, dočim je izvolitev ostalih še sporna. Znano je, da so imeli radikali v mnogih volilnih okrožjih po dve listi, eno vladno in eno listo glavnega odbora, radi česar se sedaj ne morejo sporazumeti, katere liste predstavnik naj pride v odbor. Eni kakor drugi forsirajo izvolitev svojih pristašev. Seja se bo nadaljevala danes dopoldne. Novi vladni načrti proti opoziciji Medsebojno nezaupanje med vladnimi skupinami. — Permanentne seje Narodne skupščine. — Zaključenje debate o obtožbi proti dr. Subotiću. — Beograd, 14. junija. Zanimanje političnih krogov je osredotočeno na nadaljni razvoj odnošaiev med vladno večino in opozicijo, zlasti glede na trdovratno opstrukcijo, ki jo izvaja opozicija v Narodni skupščini. V zvezi s tem se pojavlja pri posameznih strankah vladne večine bojazen, da ne bi se radikali ali demokrati za hrbtom sporazumeli s KDK. Radikali se boje, da jih prehite demokrati, obratno pa sumničijo demokrati radikale, da iščejo za njihovim hrbtom stikov s KDK in da iščejo načina, kako bi se v vladi iznefaili demokratov in jih nadomestili s KDK. Na drugi strani pa so začeli demokrati sumiti, da jih hočejo radikali poslati v ogenj proti opoziciji, da bi tako sami sebe rešili odgovornosti za eventualne posledice takega početja. Zato je v gotovih demokratskih krogih opažati, da se vedno bolj zavzemajo za to, da bi prišlo do nekega premirja, med katerim naj bi se skušalo pridobiti KDK za vstop v vlado, bodisi potom sedanje ali potom kake nove kombinacije. Ne glede na to pa se iz ožje okolice gg. Vukičeviča in dr. Korošca Še vedno širijo verzije o ukrepih, ki jih namerava podvzeti vlada, da zlomi obstrukcijo opozicije. Tako se je snoči zatrjevalo, da nameravajo vladi-novci vložiti obtožbe proti Stepanu Radiću in Svetozarju Pribičeviču radi njunega de- lovanja kot bivša ministra prosvete. Na ta način upajo, da bi vsaj za nekaj časa preprečili akcijo opozicije, ker računajo s tem, da bo vladna večina brez ugovora glasovala za to, da se oba izročita sodišču. Med drugim namerava vlada uvesti permanentne seje Narodne skupščine tako, da bi skupščina zasedala noč in dan. Vladinov-ci upajo, da bi celonočne seje opozicijo tako utrudile, da bi končno prenehala z obstrukcijo. Cim pride na vrsto obtožba proti dr. Korošcu, namerava vlada izvesit ta svoj načrt, ki menda tudi poteka iz klerikalnih vrst. Tudi razprava o obtožbi proti dr. Subotiću postaja vladi čimdalje neprijetnejša. Poedini govorniki opozicije iznašajo v debati strahovite obtožbe proti Vukičević -Koroščevemu režimu, čemur se namerava vlada izogniti na ta način, da bi 50 poslancev vladne večine vložilo pismen predlog, naj se debata zaključi. Nato bi vladna večina obtožbo proti dr. Subotiću seveda odklonila. Prvotni načrt, da bi se s kraljevim ukazom zaključilo redno zasedanje Narodne skupščine, je vlada že popustila. V prihodnjih dneh namerava vlada predložiti Narodni skupščini zakon o londonskem posejilu in nettunske konvencije. V tem slčaju je računati, da bodo nastali v Narodni skupščini novi viharji in jie danes še zelo težko reči, ali bo vlada mogla izvesti ta svoj načrt. Naši znanstveniki in gospodarji v Nemčiji Naučnopropagandna ekskurzija strokovnjakov v Nemčijo. - — Monakovo, 14. junija. Predsinočnim so dospeli semkaj jugoslovenski učenjaki in zastopniki gospodarskih krogov, ki so priredili na poziv nemške Akademije znanosti turnejo po vseh večjih mestih Nemčije, da tam predavajo o gospodarskem in kulturnem razvoiu Jugoslavije. V delegaciji so iz Ljubljane dr. Leonid Pitamic in Ivan Mo-horič, iz Zagreba dr. Manojlovič, dr. Ba-zala, dr. šišič, dr. Karlovič in dr. Jutra, iz Beograda pa dr. Radonič, Sekulič, dr. Mar-kovič, dr. Popović in inženjer Jelić. Na kolodvoru so Jugoslovene pričakovali delegati nemške akademije znanosti, njen predsednik dr. Rohbach pa jih je iskreno pozdravil. V hotelu sta jih pričakovala jugoslovenski podkonzul Vršič in vse- Seja Narodne skupščine — Beograd, 14. junija. Današnja seja Narodm-e skupščine je potekla zopet v znaku obstrukcije opoziciie. Vsa dopoldanska seja se je bavila izključno z zapisnikom. Poslanici Pucelj, Stepan Radić in PribJčević so zahtevali razne korekture. Stepan Radić je govoril proti begovskemu naslovu ter zahteval, da se briše iz zapisnika. Med njegovim govorom je prišlo do strahovitega prerekanja med vladno večino in opozicijo, tako da je moral predsednik sejo prekiniti. Po zopetni otvoritvi seje je zahte* val besedo posl. Pribičevič, ki je govo* ril o kršitvi poslovnika. Tudi med nje* govim govorom je nastalo novo prere* kanje, ki je trajalo vse do konca seje. Poslanec Pucelj je protestiral proti po* stopanju predsednika, ki hoče izigrati opozicijo. Zlasti zahteva, da se v za* pisniku zabeleži, da je poslanec Pri* bičevič včeraj zahteval, da mora biti danes interpelacijski dan. Vlada hoče poslance oropati njihove osnovne pra* vice, da dobe odgovor na svoje inter* pelacije. Šele ob 12. je vladna večina končno odobrila zapisnik, na kar je skupščina prešla na dnevni red in na* daljevala debato o obtožbi proti bivše* mu ministru pravde dr. Subotiču. O obtožbi sta govorila poslanca Pucelj in Košutič, nakar je bila seja oh 14. prekinjena in se nadaljuje po* poldne ob 17. Titulescu v Beogradu — Beograd, 14. junija. Dames opoldne je dospel semkaj rumunski zunanji minister g. Titulescu. Na kododvoru so ga sprejeli zunanji minister dr. Marim-ković z višjiimi uradniki zunamjega ministrstva, nadalje rumunski in češkoslovaški poslamik. G. Titulescu se }e tudi delj časa razgovarjal z novinarji, vendar pa je odklonil vse rjoliitrčne izjave, češ da se mora prej ra-zgovorifi z dr. Marinkovićem. Tzjavfl na je, da se seja Male antarote -ne bo vršMa v Bukarešti, marveč v Sitiaji. znanstvenih in gospodarskih — Sprejem v Monako vem. učiliški profesor dr. Heissenbey. Naslednjega dne se je vršilo v dvorani monakovske univerze svečano zborovanje, na katerem so pozdravili jugoslavenske goste predsednik nemške akademije, rektor vseučilišča, rektor tehnike in predsednik bavarske akademije znanosti. Za pozdrav se je zahvalil dr. Manojlovič, dr. Karlovič pa je sporočil nemškim učenjakom pozdrave zagrebške občine ter jim izročil album Zagreba. Nato je rektor univerze razkazal gostom vseučilišče in njegove naprave. Vsi monakovski listi objavljajo pozdravne članke in prinašajo daljše, zelo simpatično pisane Članke o naši državi. Popoldne so naši delegati po-setili razna industrijska podjetja, danes pa so pričela v vseučiliški dvorani predavanja. i Žrtev svoje slave Ni zmerom prijetno imenovati se Charles Lindbergh. Ljudje te tako obožujejo, da moraš poklicati policijo na pomoč, če nočeš, da ti polomijo vse ude. Te dni je obiskal znameniti letalski heroj malo gnezdo Amarillo v Texasu. Takoj je bilo vse pokoncu, ljudje so vreli skupaj in vsak je hotel revežu stisniti roko in slišati iz njegovih ust kaj dobrega. Plavolasi Lindy, ki je pa svoje vloge javnega ljubljenca baš sit, je na kratko in brezobzirno izjavil, da se hoče odpočiti in da ne more nikogar sprejeti. Drugi dan je izšel v lokalnem lističu hud članek, ki je očital Charleyu vse, samo tega ne, da bi bil dostojen človek. Slava da mu je baje stopila v možgane in v svoji prevzetnosti ne ve več, kaj se spodobi. Istega dne je prejel nesrečnež tudi kup pisem in telegramov z ostrimi napadi in grožnjami. To vse je povzročilo, da ga je policija za-stražila, ker se boji dejanskih izrazov ljudske užaljenosti. Bitka med rekruti in Židi Iz mesteca Macjehova pri Kovelu poročajo o vročekrvni rabiki med vojaškimi novinci in Žkli. Prebivalstvo kraja tvorijo večinoma žrdje, gamizija pa je rimsko-katoliška. V nedeljo je dovolila vojaška oblast novincem običajen izhod. Mladi vojaki so izrabili prosti čas za obisk gostilne, kjer so si ga privoščili precej nad obilno mero. Ko so zapustili gostilno, jih je pot slučajno pripeljala mimo sinagoge, iz katere so tropoma odhajali židovski verniki. Rekruti so se v pijanosti vrgli nanje in nastala je strahovita rabuka, katere se niso udeleževali samo vojaki in napadeni židje, ampak sploh vse židovsko prebivalstvo iz mesteca. Sele policija je napravila mir. Novinci so pobili enega Žida do smTti, več pa so jih ranili in tudi več vojakov je odneslo rz te rabu-ke krvave glave. Vojaška oblast je odredila preiskavo. Bitoljčanke v Ljubljani Sinoči je dospela v Ljubljano skupina dam in mladenk v slikovitih narodnih nošah, kakršnih doslej na naših ulicah še ni» smo videli. Ljudje, ki so jih srečavali, so jih radovedno ogledovali in ugibali, češ, Gorenjke niso, tudi ne Dolenjke, Hrvatice bodo! Pa niso! Tam od najskrajnejšega ju* ga, iz daljnega Bitolja so prihitele \ Slo* venijo, v belo Ljubljano, da nam prines»ejo pozdrave iz Južne Srbije, da nas seznanijo z milino in lepoto svoje duše, svoje narod« ne pesmi. «Bitoljska ženska podružina« je organizirala ta izlet. Organizacija, ki ima v svoji predsednici ge. Vidosavi Krstičevi, soprogi inženjerja Tome, vzorno in požrt« vovalno voditeljico, si je nadela nehvalež* no in težko nalogo, da skrbi za največje žrtve krvavega svetovnega klanja, za voj» ne sirote, ki so v borbi za naše osvubojenje in ujedinjenje izgubile očete in matere. V domu dobe vojne sirote primerno vzgo« jo, a sedaj so pod vodstvom odbornic pri* redile turnejo po državi, da pokažejo, da tudi tam na skrajnem jugu bijejo bratska srca, ki čutijo jugoslovensko. tcPrišle smo tudi k vam v Ljubljano*, je izjavila ga. Krstićeva, «da seznanimo naše varovanke z lepo Slovenijo, da vidijo vaša divna mesta in da spoznajo svo« je najsevernejše brate, pa tudi zato, da vam pokažemo vsaj majhen del naše na* rodne umetnosti z juga. Poglejte samo ve* zavo kril naše dece. To je del naše slovanske zgodovine. Tu so izvezeni naši stari samostani, tu so krone Dušana Lazarja, tu je devet Jugovićev, tu so topozi in kondiri kraljeviča Marka. 2e to je dokaz globine in veličine našega juga. A pesem, ki jo boste slišali danes zve« čer v dvorani Kazine, je dokaz genijalno* sti našega juga, njegove lirike, njegove še neproučene in žal tako malo znane lepo* te— Prepričana sem, da bo Ljubljana, o katere gostoljubnosti smo slišale že toli* ko pripovedovati, tudi vojne sirote z juga sprejela z bratskim srcem.» Uverjeni smo, da se vrle Bitoljčanke ne motijo. Saj pa bo tudi nastop mladih go* jenk posebna trakcija za Ljubljano. Ori« ginalnih makedonskih pesmi smo pri nas slišali zelo malo in .edka je prilika, da bi jih slišali iz ust tako srčkanih dekličev! Pokojni S. Mokranjac je v svojih rukove* tih ovekovečil narodno pesem juga. Kdor jih je kdaj slišal, ne bo zamudil prilike, da jih čuje vedno znova. Pesmi, ki jih bodo na svojem koncertu predvajale Bitoljcan« ke, potekajo iz okolice Ohridskega je7era, Bitolja, Velesa. Prednašane bodo original* no, kakor jih poje tamošnje ljudstvo, ne« izumetničeno, naravno. V Beogradu, Zagre« bu in povsod, kjer so doslej nastopile, so žele simpatične predstavnice juga vsestransko priznanje. Kot solistkinja nastopi gdč, Slavka Sozdovičeva. Cisti dobiček te prireditve je namenjen zgradbi doma za vojne sirote v Bitolju. Tu* di to je razlog več, da mora Ljubljana da* nes pokazati s številnim posetom koncerta, da zna ceniti ne samo kulturno in humani* tarno akcijo požrtvovalnih bitoljskim dam, marveč tudi, da se v skromni meri oddolži žrtvam, ki so dale življenje za svoje in na« še osvobojenje. ANGLIJA IN RUSIJA — London, 14. junija. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu je izjavil v spodnji zbornici, da ni prejel še nikakega poročila o spremenjenem stališču sovjetske vlade. Naglašal je, da so odnošaji s sovjetsko Rusijo slej ko prej prekinjeni in da sovjetska vlada ne kaže nikake volje, da bi dovolila angleškim državljanom odškodnino za premoženje, ki so ga izgubili. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.935, Berlin 13.5725 —13j6G?5 (13.5875). Bruselj 0—7.941. Budimpešta 0—9.921, Cmrih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.98 —SSA (7.995), London 277.07Ć277.87 (277.47), Newyork 56.74—56.94 (56.84), Pariz 222.4—224.4, Pra*a 168.1—168.9 (168.5), Trst 298—300 (299). Efekti: Investicijsko 92 den.. Vojna Skoda 455 den., Celjska 158 den.. Ljubljanska kreditna 128 den., Kreditni zavod 165 do 175, Vevče 105 den.. Kranjska industrijska 290 den., Ruše 280—300, Stavbna 56 den., Šešir 106 den. Lesni trg: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 3 vagoni hrastovih podnic, fco. vag. nakl. post. po 1100. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Cena prompteni In terminski pšenici je nekoliko popustila. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 799.5, Berlin 13.5875, Milan 299, London 277,47, Newyork 56.S4, Pariz 223.40, Praga 168.50, Curih 10.95. Efekti: Vojna Skoda 45 INOZEMSKE BORZE. Čarih: BeogTad 9.1325, London 25.2325, Newyoxk 519.05, Pariz 20.40, Milan 27.29k Berlin 124.02, Praga 15.88, Dunaj 73.02. Stran 2. • ,-s v' • , ■. • v.'-i,-* \ f *if •SCOVFNSKI NAROD* dne 14. junija 1928. »ter. 135 Proti zatiranju tiska Osnutak zakona, s katerim bi se preprečil teror nad tokom, Id ne trobi t rog hegemonističnega režima« Zvesta svojim d a čelom, je začela Koro* secA'ukičevićeva vlada v zadnjem času si* stematično zatirati svobodo tiska. To je opažati slasti od onega trenutka, ko je po« stal notranji minister načelnik SLS dr. Ko* rošec, predstavnik one stranke, ki je po svojih listih in na svojih shodih tolikokrat naglašala, da se bori za svobodo. Ko pa so klerikalci prišli na vlado so, kakor na vse svoje druge obljube, pozabili tudi na to in so postali najhujši janičarji. Zlasti v zadnjem času, ko so se začeli ministrski stolčki nevarno majati, je dr. Korošec poleg tega, da se poslužuje smodnika in svinca, kakor nekoč na Zaloški cesti, posegel tudi po tisku. V zadnjem času skoraj ni dneva, da bi ne bil zaplenjen ta ali oni opozicijski list. Naš tiskovni zakon ni naj* modernejši, vendar pa ga doslej ni izvajal nihče v takem protislovju z njegovim du» hom, kakor veliki branitelj državljanske svobode, dr. Korošec. Veliki župani in pod* rejeni organi dobivajo od notranjega mini* stra le vnaprej navodila, kaj in katere liste naj zaplenijo. Najznačilnejše za nepristra* nost dr. Korošca, odnosno sedanje ga reži* m a pa je dejstvo, da so sodišča doslej razveljavila vse zaplembe, ki jih je odredil dr. Korošec. Tako je bila n. pr. beograjska ••Reč* že trikrat neupravičeno zaplenjena, beograjska »Politika* enkrat, zagrebška «Riječ» dvakrat, «Narodni Val» dvakrat, a tudi slovenskim listom so že sporočali, da bodo zaplenjeni, če bodo pisali o goto* vih stvareh, ki beograjskim vladodržcem in njihovim slovenskim pomagačem ne gredo v račun. Da se napravi konec takemu početju, ki bije v obraz najprimitivnejšim pojmom o svobodi tiska, je narodni poslanec KDK g. Dušan Ivančevič vložil te dni v Narodni skupščin predlog zakona o povračilu škode v slučaju neupravičene zaplembe. Predlog zakona se glasi: Čl. 1. Če je bila prepoved razpecavanja ah prodaje listov ali tiskanih spisov od so* I dišča razveljavljena ali če jo je smatrati za ukinjeno, ker pristojna oblast ssplem* be ni v predpisanem roku štirih ur sporo* čila sodišču in če sodišče ni izdalo v tem roku pravomoćne razsodbe, ima izdajatelj v roku meseca dni pravico zahtevsti od pristojnega sodišča, ds po svobodni oceni določi visino Škode in izgubljenega dobič* ka in obsodi državni erar kraljevine SHS, da v enem mesecu po pravomoćni razsob* bi izplača izdajatelju prisojeno odškodni* no, ki se lahko v nasprotnem slučaju tudi sodno iztirja. ČL 2. Izdajatelj mora, v kolikor je to mogoče, s pismenimi dokazi, računi in dru* gimi podatki utemeljiti višino škode in is* gubljenega dobička. Sodišče mora nato za« slišati predloge državne prokurature dotič* nega okrožja, proučiti predložene dokaze in po lastnem prevdarku zaslišati strokov« njake ter ukreniti v« potrebno, da zamore pravilno oceniti nastalo škodo. Preiskava se mora izvršiti v roku enga meseca po vlo* žitve tožbe in mora v roku nadaljnih 14 dni sodišče izdati odlok brez javne razprave. Proti razsodbi imata obe stranki pra-vico vložiti v roku 14 dni pritožbo na ape* lacijsko sodišče, a proti njegovi odločitvi v nadaljnem roku 14 dni na kasacijsko so* dišče. Hdnevni prizivni rok se računa od dneva dostave razsodbe. Apelacijsko in kasacijsko sodišče mora izdati razsodbo v roku enega meseca od dneva vložitve pri* tožbe. Člen 3. Za stroške odgovarjata obe stranki, po načelih in predpisih kazenskega postopka. Vse vloge in odloki so oproščeni taks. Člen 4. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj in bo objavljen v »Službe* ni h Kovinah*. Klerikalci imajo sedaj najlepšo priliko, da v dejanju pokažejo, koliko jim je le« žeče na tem. da se kar najbolj zasigura svoboda tiska. in izročen v zapore tamošnjega sodišča. Michel je francoski begunec. Se mlad je Stopil v francosko tujsko legijo in shiiii v francoskih kolonijah. Ker so z njim zelo grdo ravnali, je pobegnil na čudežen način iz Afrike. Prišel je kot kurjač na nekem italijanskem parniku v Italijo, kjer je živel polnih sedem let. \z Italije so ga izgnali in tako je prišel preko Sušaka v našo državo. Potikal se je brez dela eno leto po Jugoslaviji. Prepotoval je že skoraj vso državo. V Novem Sadu je pa imel smolo. Orožniki so ga prijeli in zaprli. Pri zaslišanju je izjavil, da se je obesil, ker je bil zaprt z zločinci, tatovi in roparji, ki so ga neprestano zasmehovali. Tragedije življenja in ljubezni Pretresljiva rodbinska tragedija. — Samomor dijaka v Sarajevu. — Tajinstven umor na Sušaku. — Obupen čin Slovenke v Zagrebu« — Poskusen samomor francoskega begunca v Novem Sadu. Včeraj se je odigrala v Dugem Sem pri ZagTebu strašna rodbinska tragedi-ia. ki je pretresla selo in ves Zagreb. Gre za tradedijo 4 članske rodbine. Dva člana sta žc mrtva, dva se pa borka s smrtjo. Sosedje so opazili, da okna in vrata hiše, kjer je stanovala zdravnica Edita Žagar z dvema otrokoma in materjo, niso odprta in nihče ni zapustil hiše. Sosedje so se radovedno ozirali v okna in ko je že minilo poldne, so nekateri potrkali na vrata. Vse trkanje pa je bilo brezuspešno. Izza zaprtih vrat se je čuk) le zamolklo hro-•penje. Zato so sosedje vdrli vratfa in stopili v spalnico, kjer se jim je nudil grozen prizor. V mračni sobi so ležale na postelji štiri osebe v nezavesti, zdravnica Edita Žagar, njena mati, 8 'letni sin Mirko in 3 letna hčerka Reti-ka. Ležali so drug ob drugem i'n oblečeni so bili v praznično obleko. Strahovit prizor je razburil vse mesto in ljudje so drli v hišo, kjer so težale Štiri žrtve. Takoj so pozvali zdravnika in poklicali rešilni voz iz Zagreba. Edita rn njena ma«ti sta bi:li še pri življenju, dočim sta bila oba otroka že mrtva. Ugotovljeno je. da sta se mati in hči dogovorili, da gresta z otrokoma vred v smrt. Edita je kot zdravnica izbrala za svojo družino tako smrt, kjer ni treba veliko trpeti. Vsem je dala večje količine morfija, ki je trenutno usmrtil oba otroka. Edita iti mati sta pa v globoki nezavesti in je malo upanja, da ostaneta pri življenju. Zdravniki se trudijo na vse načine, da bi rešili zdravnico iti njeno mater. Ta strašna rodbinska tragedija se v Dugem selu komentira na razne načine. Med drugim se govori, da je zdravnica z družino šla v smrt zaradi slabih gmotnih razmer. Zdravnica Edita ni imela službe in je živela ločeno od svojega moža. Josipa Žagarja ki je upokojeni železniški nameščenec v Ljubljani. ★ Iz Sarajeva poročajo, da je včeraj izvršil samomor dijak tehnične šole Ibrahim Efendić. Bilo je dopoldne. Efendič je nenadoma stopil v zbornico, kjer so bili zbrani vsi profesorji in pokazal s prstom na enega izmed njih ter krikml: Ta je vsega kriv! Po teh besedah se je zgrudil na tla. Iz ust mu je pritekel Irzol. Profesorji so stasali dijaka rešiti z mlekom, a bilo je prepozno. Odperjali so ga v bolnico, kjer je izdihnil. Vzrok samomora je s!ab uspeh v Šoli in pa težke gmotne razmere v družini. V letošnjem sorskem letu bi moral dijak dobiti nezadostno iz matematike in bi tako izgubil štipemdiio. S tem bi izgubil tudi možnost nadaljevanja študij, ker je bil sin revnph staršev. Pred samomorom je napisal gen-Ijivo pismo svoji materi. Nato se je zapri v sobo pri profesorski zbornici in je izpil večjo količino Kzola. ¥ Že včeraj smo poročal! o tajinstve-nem umoru v sušašld lukL Sedaj poročajo g Sušaka še nelke podrobnosti te-sra strašnega umora. Zdi se, da sta umor izvrS'Ia dva morilca, ker se ob obal! poznajo stopinje dvojfce. ki je imela okrvavljene podpilate. Zdi se tu- | di, da sta zločinca prala svojo krvavo obleko in čevlje v morju, ker so sledovi krvi na dveh krajih. Obmejna policija je prosila tudi italijanske oblasti, da obveste takoj naše oblasti, če bi morje vrglo truplo na suho. Dokler ne bo najdeno truplo, bo težko dobiti konkretne rezultate preiskave, ki bi omogočili odkritje zločinca. Prevladuje tudi mnenje, da je žrtev obeh morilcev ženska, ker so lasje, ki so jih našli na obali mehki, a niti, ki so bile poleg, iz* vir a jo iz ženskega jopiča. Nesreča malega Omera Čustoviča, ki ga je povozil avto v Zagrebu, je, kakor smo že poročali, odkrila tako zvano afero s šoferskimi izkaznicami v avto-šoli na Kaptolu v Zagrebu. Aretirana sta Ma lastnika šole Mlinaric in Kuhrl. Včeraj je pa ta afera imefa za posledico strašen poskus samomora Mlinari-čeve žene Marije, stare 34 let, rodom iz Maribora. Mlinaric in Ruhrl sta bila izpuščena iz zapora, afera avtošole pa še ni končana, kljub vsem popravkom, ki jih advokati pošiljajo zagrebškim novina m. Odločalo bo seveda končno veljavno sodišče. Da afera ni končana, priča tudi to. da je bil Mlinaric pred dnevi ponovno aretiran in izročen sodišču. Mlinaričeva žena Marija se je orno žila pred dvema letoma in je zelo ljubila svojega moža. Bila ie dobra gospodinja in poštena žena. Ko je bil mož prvič aretiran, je bila Marija vsa iz sebe. Malo se je pomirila, ko je bil mož zopet izpuščen. Razburjali so jo pa še vedno moževi popravki v časopisih. Popolnoma pa je obupa-!a. ko je bil Mlinaric drugič aretiran in izročen sodišču. Stanovala je v mansardnem stanovanju v Perrinjski ulici s svojo sestro. Ker moža le ni bilo iz zapora, je Marija povsem obupala ter se slednjič odločfla. da izvrši samomor. Poskušala je skočili iz okna na pločnik. Ker ji je to zabranila sestra, ki je skušala prerezati Žile na roki. Tudi to ji je sestra preprečila. Marija pa ni mirovala. Včeraj je šla zgodaj zjutraj v stranišče. Sestra je stutila, da namerava Marija izvršiti samomor. Vrata so bila zaklenjena. Sestra jih je odprla s silo in Marija je že visega na pol iz okna. Sestra jo je prijela, a Marija je omahnila in padla 12 m globoko na dvorišče. Zlomila si je roke in noge in dobila tudi težke poškodbe na glavi. Odpeljali so jo z rešilnim vozom v bolnico, kjer je bila operirana. Leži v nezavesti in ni upanja, da bi okrevala. Pred dnevi so pospravljali novosadske zapore. Kaznjence so med tem zaprli v že pospravljene celice. Ko so hotele delavke pospraviti tudi celico, kjer je bil francoski vojaški begunec Jožef Michel, so opazile, da so vrata od znotraj zaprta. To so javile službujočemu stražniku, ki je s pomočjo stražnikov s silo odprl vrata. V celici so našli kaznjenca obešenega na naramnicah. PoklicaK so zdravnika, ki je po dobrem prizadevanju obudil samomorilca in odredil, da so ga odpeljali v bolnico. Samomorilni kandidat Ima za seboj že burno življenje. Na odredbo no-vosadskega poglavarstva je bil aretiran Država in katoliška hierarhija v Mehiki Druga plat zvona. — Kaj pravi o razmerah v Mehiki škof de la Mora« — Cerkev je nedolžna« Zadnjič smo objavili ooarovor ameriškega novinarja J Masona s prezi-dentom Mehike Callesom o razmerju med katoliško cerkvijo in mehiško vlado. V zvezi s tem bo zanimivo slišati dnijo plat zvona, mnenie katoliške hierarhije. Mason je govoril s škofom iz San Louis Potose Miguelo de la Mora. ki je zdaj tajnik organizacije katoliških škofov, skritih v raznih kraiih Mehike. Skof de la Mora, niše Mason, se skriva zdaj v mestu Mexiki. Policija ga pridno išče, da bi ga vtaknila v zapor. Skof mora često menjati stanovanje, da uide policiji. Seznanil sem se z nekaterimi vplivnimi katoličanii in iih prosil, naj me seznanijo s škofom. Dejali so mi, da je nevarno sestati se s cekve-nim dostojanstvenikom, ki ga vlada dolži veleizdaje. Potolažil sem jih, da mi ne preti nobena nevarnost, ker me ščiti ameriška vlada. Končon so poslali k meni tri zaupnike, ki so v stalnih stikih s Škofom. Posvetovali so se s škofovim tajnikom in ko sem iim obljubil, da ne izdam policiji škofovega skrivališča, so mi povedali, kie lahko govorim s škofom. Sestala sva se ponoči, kaiti škof zapusti svoje skrivališče samo ponoči, ker se boji i policije. Čakal me je že v neki zakotni ulici, ko sem prešel. Sprejel me je zelo prijazno in deial, da ga veseli, da lahko potom »Daillv Expres-sa« pove svetu resnico o razmerah v Mehiki. Nosil ie civilno obleko. Celo uro sva govorila med štirimi očmi. Človek bi ne verjel, da ima opraviti z možem, ki ga išče policija in ki ie obtožen veleizdaje. Skof se ni niti najmanj razburjal, ko sem ga opozoril, da mu preti nevarnost — V Mexiko sem Prišel v ianuariu 1927 iz San Louis Potosi. da prevzamem tajništvo pododbora mehiških škofov — mi je pripovedoval de la Mora. Do aprila 1927 sem nastopal javno, potem me ie pa vlada obdolžila veleizdaje in moral se skrivati. K sreči sem bil obveščen o nevarnosti, predno je prišla policija. Laž je. da sem jaz ali kateri drugi škof huiskal b'udstvo ali celo vojaštvo proti vladi. Nekateri voditelji katoliške narodne lige za zaščito verske svobode v Mehiki so nas vprašali, da-li se smeio katoličani upirati vladnim ukrepom, naperienim proti katoliški cerkvi. Kot zasebniki smo jim odgovorili, da ne vidimo v odooru katoličanov proti persekuciiam nič protizakonitega. To je bilo vse, kar smo zakrivili. Vsa odgovornost za oboroženi odpor katoličanov zadene laiike. Vlada ie izgnala 22 škofov, 7 se iih skriva zdaj v Mexiki (glavnem mestu) 6 pa v drugih krajih.. Nekateri so morali ostati na svojih mestih, da podPiraio vernike moralno v odporu proti preganjanju katoliške cerkve. Nobena vlada ne more z uspehom prepovedati verskega pouka. Res ie, da naročamo duhovnikom, naj opravljajo službo božjo privatno in hodijo k bolnikom na dom. to ni veleizdaja, dasi nasprotuje policijskim predpisom. Vlada namreč zahteva, da se morajo duhovniki ukloniti zakonu in opravljati službo božio v cerkvah. Vprašal sem škofa, je-li res. da so se duhovniki aktivno udeležili boiev rimsko katoliških vojakov z vladnimi četami- Škof je odgovoril: To ie res. toda le v redkih primerih in še to samo tam, kjer so služili duhovniki kot vojaški kurati. Vlada je dala ustreliti 50 duhovnikov, ki pa niso bili uieti z rož jem v rokah, marveč postreliani v kaplani-jah brez sodnega postonania. Nekatere so pred usmrtviio strašno mučili. Ni res. da se katoliška cerkev v Mehiki peča s politiko. Odkar obstoia mehiška republika, se cerkev ni vmešavala v politiko. Nas nič ne zanima katera stranka vlada. Res je. da so katoličani kot državljani v opoziciji d roti sedanji vladi, toda katoliška cerkev v tem pogledu ni zavzela nobenega stališča. Vlada nas preganja, ker predstavljamo organizacijo. Calles ie zahrbten mož, ki sklepa kompromise z boljševik!, pred katerimi ga je katoliška cerkev svarila. On je sovražnik katoliške cerkve in krščanstva. 2e opetovano je izjavil, da je osebni sovražnik Kristusa. Svoje sovraštvo hoče zakriti z izgovorom, da smo uporniki. Tudi stari Rimljani so proglašali prve kristiane za upornike. Velika razlika ie organizirati politično revolucijo ali nasprotovati vladi, ki zatira versko svobodo. Mi smo morali prepovedati službo božio v cerkvah, ker ie hotela vlada podrediti Škofe državni oblasti. Ameriški novinar ie vprašal škofa, kaj je z registracijo duhovščine. Skof je odgovoril: Ce bi se registracija omejila samo na statistiko, bi ii ne nasprotovali. Toda mi se ne moremo zanesti na obljubo prezidenta Callesa, ker vemo. da nas hoče vlada snraviti pod svojo kontrolo. Pod nobenim pogojem ne moremo dovoliti, da bi državne oblasti registrllale vse cerkvene krste in poroke. Država lahko vodi svoje matrike o vseh civilnih krstili in porokah, ne more pa zahtevati, da bi ji dajala cerkev podatke o cerkvenih obredih. S tem. da smo prepovedali opravljati službo božio v cerkvah ni vera prav nič prizadeta. Nadaljevali bomo svojo politiko ne glede na preganjanje katoličanov. Prepričan sem. da pride do sporazuma, toda dokler ie Calles prezident, ni mogoče skleniti kompromisa. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Petek, 15.: oDobri vojak šveik». Gostuje g. Gradiš-Daneš. Izv. OPERA. Četrtek, 14.: «Dekle zlatega zapada«. D. Petek, 15.: Baletni večer. Poslovilni večer g. VIčka in gne. Wisiakove. Izv. Začetek ob 8. uri. Sobota, 16.: «Grofica Marica«. Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 18.: «Salome». Premiera. Pre-mierski in D abonma. Torek, 19.: Zaprto. Zadnjic v letošnji sezoni. V soboto in nedljo sta v ljubljanski operi poslednji dve operetni predstavi letošnje sezone, in sicer v soboto »-Grofica Marica*, v nedeljo pa oCardaška kneginja». Začetk obeh pred' stav je ob pol osmih zvečer. Cene so Ijud* ske — izredno znižane od 26 Din navzdol. Jutri zvečer gostuje v ljubljanski dr a* mi član mariborske drame g. Josip Gradeš* Danes. Kreira vlogo »Dobrega vojaka Švej* ka», s katero je imel na mariborskem odru velike uspehe. Ostala zasedba običana. Ta predstava je poslednja v letošnji dramski sezoni. Predstava se vrši kot izven pred« stava pri običajnih dramskih cenah. Zadnja dramska predstava v sezoni 1927128 bo v petek dne 15. t. m. Vprizori se «Dobri vojak Švejk». Pri tej predstavi gostuje član mariborskega Narodnega gle« dališča g. Gradiš*Daneš, ki je kreiral vlogo Švejka v mariborskem gledališču z največ* jim uspehom. Predstava se vrši izven gle* dališkega abonmaja. Puccinijeva opera «Dekle zlatega z t \ada» se poje poslednjikrat v letošnji se* zoni v četrtek dne 14. t. m. Pri tej predsta« vi nastopi zadnjič na našem odru g. Pavel Holodkov, ki je tri leta sodeloval z najlep* širni uspehi v ljubljanski operi. Gospod Ho* lodkov odide na nov angažma na Narodno pozor ište v Beogradu. Predstava se vrši za abonente reda D. Premiera Straussove opere Salome v ljubljanski operi se vrši v ponedeljek zve* čer. Preložiti se je morala zato, ker je or» keiter Narodnega gledališča v nekaterih in« štrumentih navezan ni pomoč godbenikov dravske divizijske oblasti. Ta pa je danes službeno obvestila gledališko upravo, da dne 16*. in 17. ne more dati svojih godbe* nikov na razpolago operi, ker je oba dneva vojna muzika v celoti drugje angažirana. Z ozirom na to bo premijera «Salome» še* le v ponedeljek. Baletni večer v ljubljanski operi. Zad* r.ji balerai večer letošnje sezone se vrši v petek dne 15. t. m. Ta večer je obenem poslovilni večer odličnih članov, odnosno voditeljev našega baleta g. Vaclava Vlčka in gne. Lidije \Visiakove. Na sporedu so Cappricio Espagnole, soloplesi gne. \Visi* akove in g. Vlčka, Balatkova orientalska suita in pa Piernejeve impresije iz Music* hala. Baletni večer je izven geldališkega abonmaja in veljajo znižane operne cene. Spored koncertnega večera, katerega priredi ženska obrtna šola iz Bitolja v Ijur* lianski kazinski dvorani v četrtek dne 14. t. m. ob 20. uri: 1. Jenko: državna himna: 2. Bošniakovič: I. šopek makedonskih pe* srni; 3. Kosovska devojka, narodna pesem; recitira Ljubica Stojanovič: 4. II. in III. šo* pek makedonskih narodnih pesmi. 5. Ma* kedonski ples. Izvajajo učenke. 6. Matjeo* vecHolečkova: Seljaničice. Scena iz ritmič* ne igre VNa livadah Marsa». 7. Recitacija učenke. 8 Mateovec*Holečkova: a) Dvor* ^ke dame, b) Scene in ritmične igre «Na Ii* vadah Marsa«. 9. Pospišil*Kutina: Noktur* no. Gimnastično*ritmična fantazija s pro* logom in epilogom. 10. Svoboda*Bartipan: Kajmakčalan, kolorirana ritmična slika. — Vstopnice so v predprodaji v Matični knji* £arni. Opozarjamo na nocojšnji koncertni nastop gojenk ženske obrtne šole iz Bito* Ija, ki se vrši ob 20. v kazinski dvorani. — Spored tega večera je zelo raznovrsten ter nam v kaj pestrih barvah pokaže sliko naj* južnejšega dela naše Makedonije. — Vabi* mo občinstvo, da poseti ta večer. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! žBeležnica KOLEDAR. Danes: Cc:::-..-:. 14. fcmija 1938; katoličani: BaziliJ; pravoslavni: 1. Junija: Zlataaa. Jutri: Petek, 15. junfcja 192S; kaitoHčani: Vid. pravoslavni: 25. junija, Vidoslav. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: zaprto. Opera: . Klao Ideal: «Veliki žrte. Ljudski Idno: «Libansfca zrašUJonja*. Koncert bltoljska ženske iole ob 20. v Kar- DEŽURNE LEKARNE. Dan**: Trnkoczv, Mestni irz; Ramor, Mfkle-Sičeva cesta. Sport — Službene objave LtiP. (U sejo uprav. odbora dne 13. VI.) Verificirajo se prvenstvene tekme I. SSK. Maribor : SK Ptuj z rezultatom 16 : 5 za I. SSK Maribor in SK. Ilirja : Primorja z rezultatom 10 : 4 za SK Ilirjo. — Čitajo se za I. SSK Maribor: Hilda Čerič. Elda Peklar, Matilda Prachtl, Hilda Švajger, Anica Gala in Boža škapia. vse s pravom nastopa dne 21. VI. 1928. — I. SSK Maribor se poziva, da pošlje za pri« javljeni igralki Škapin Boža in šv3Jger Hilda večje slike. — Ponovno se določa termin za odigranje prvenstvene tekme SK Mura : SK Ptuj na soboto 16. VI. — Na podlagi obtožbe SK Ptuja in podsaveznega odornika g. Samude se uvede kaz. postopanje proti članoma SK Mure gdč. Cim* perman in g. Verselu radi žaljenja podsa* veza in podsaveznega funkcijonarja g. Sa* mude. Do zaključka kaz. postopanja se su* spendira po ć 6. kaz. pravilnika gdč. Cim« perman. — Tehnični refernt g. Baltesar se poveri, da zasliši v Ptuju obtožena člana SK Mure, dalje g. Samudo in po SK Ptuju navedene priče Grete Cajnko, Fini Keuta in g. Mirko Kaukler. Obtoženca, tožnik in vse navedene priče se imajo javiti v svrho zaslišanja v soboto dne 16. t. m. ob 19.15 tiri v hotelu Osterberger v Ptuju. — Za prv. tekmo SK Mura : SK Ptuj se delegira sodnikom g. Baltesar. — Nadaljevanje sle* di. — Tajnica. — Plenarna seja SK Ilir je se vrši v petek 15. t. m. ob 20. uri v klubski sobi ka-varne Evropa. Prosim točno in polnošte* vilno. — Medmestna kazenska tekma Maribora Zagreb. V nedeljo se vrši v Zagrebu med* mestna hazenska tekma Maribor * Zagreb. Maribor bo zastopala celokupna družina Maribora. — Mariborski Železničarji v Celovcu. V nedeljo igrajo mariborski Železničarji v Celovcu proti tamošnji Avstriji. — SK Reka. Pozivam Članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba dragega tovariša M. Eržena, ki se vrši danes ob 18. na pokopališču v Dravljah. — Predsednik. — Državno lahkoailetsko prvenstvo za akademike se vrši v soboto in nedelio na igrišču Primorja. Prijavljenih je čez 20 atletov iz Zagreba, ljubljanska univerza pa pošlje v boj tudi svoje najboljše. Za Zagreb startajo Messner, Jakupić. Helebrandt, Todaupskv, Lončar in drugi, sami atleti, ki so zmožni postaviti v svojih disciplinah nove jugoslovenske rekorde. Od Ljubljan* čanov startajo Stepišnik, Močan. Eanko. Soukal in drugi, ki bodo gotovo z uspehom zastopali naš sport. Prireditev prične v soboto ob 16., v nedljo pa ob pol 15., ker se takoj za tem vrši nogometna tekma med reprezentancama Zartreba in Ljubljane. — Koturaški savez SHS. Pododbor Ljubljana, vabi vse kolesarske klube, da se udeleže v nedljo dne 17. junija razvitja prapora bratskega kolesarskega društva «LjubIjanica» Dobrunje, ki se vrši v Šte* panji vasi v gostilniških prostorih g. Fr. Kregarja. Ob 15. uri pričetek kolesarskih dirk. Skupni odhod kolesaric m kolesarjev je iz Ljubljane točn^ ob pol 14. izpred pod* odborove pisarne, Karlovska cesta 4. Prvi poskusi z raketnimi letali V Kasselu so v torek zvečer napravili prve poskuse z raketnim letalom. Vreme je bMo za pculet zelo ugodno. K startu pripra-vljeno letalo so najprej še eukrat pregledali, na-to pa je pilot Fritz Sthajner zlezel vanj. Zažgali so rakete Jn ob 7. je letalo startalo. Star-t se je posrečil in letalo se je dvignilo 300 metrov visoko, nato se }e pa polagoma spuščalo kafcor hidroplani pri pristanku. Poletu je poleg drugih odličnih predstavnikov rn tehnikov prisostvoval tudi Frrtz von Opel. Nada'lini posfrusni poleti z raketnimi letali se vrše prihodnje dni in sicer deloma v Berlinu, deloma pa v Kasselu. V Berlinu bodo delali poskuse s tipičnim raketnim letalom, ki so ga z grad.il e O peto ve tvornice. Opremljen bo sicer z motorjem, toda pilot bo motor med poletom ustavil in prižgal rakete. Duna-jska «Die Shinde» prinaša uspelo fotografijo starta raketnega letala na Dunaju, ki sta ga konstruirala naš rojak Zla>tko Bisail rodom iz Gorice in Walter Reichfeld, oba slušatelja, tehnične visoke šole na Dunaju. Raketni model je dosegel 150 km hitrosti na uro. Zdaj konstruirata oba nov model m sicer dvokrovnik, ki ga bosta preiz-kusrla v najkrajšem času. —c Porota. Alojz Grebenšjk ie bil ob-so;en na 6, Albert Jelen pa na 5 let težke jece. po prestani kazni pa se oddata oba v prisilno delavnico. — O slučaju smo včeraj obširneje poročali —c Celjsko pevsko društvo sklicuje za Petek, dne 15 \unija ob 9. uri zvečer v veliko dvorano celjskega doma izredni občni zbor. Tam se vrši istočasno tudi pevska vaja za sobotni koncert. —c Zdravstveni dom v Celju uredi to poletje na stroške ministrstva za narodno zdravja deSko DOČitniSko kolonijo za približno 30 fantov iz revnih rodbin v Vitanju. Fante bodo nastanili tam v nekdanii Mule-levf graščini. —c Uradniška stavbna zadruga v Celju ima v petek 22. trn. ob pol 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Stev 135 •SCOVENSK! NAROD* dne 14. Junija 192«. Stran 9L Srečke drž. razredne loterije 16. kola za Ljubljano VII, Šiška so oenj. igralcem od danes dalje na razpolago v ekspozituri »Jutra« na Celovški c. 53, ter prosimo vse one, ki jim je ta urad blizu, da naročijo srečke v ekspozituri »Jutra«, da se razbremeni poslovni lokal Zadružne hranilnioe na Sv. Petra cesti št. 19. Ostale naročnike srečk pa prosimo, da si nabavijo srečke v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici št. 4 ali pa v naših poslovnih lokalih. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv, Petra cesta št. 19. Dnevne vesti. — Novi veliki župan zagrebške oblasti. Za vetikega župana zagrebške oblasti je imenovan banski svetnik Peter Zrelec, ki je včeraj popoldne prevzel posle od prejšnjega velikega župana dr. Stoparja. Dr. Sto-par je bil vpokojen baje na lastno prošnjo. Peter Zrelec je najstarejši upravni uradnik zagrebške županije in je na glasu kot zelo Testen in izkušen mož. Bil je že poprej veliki župan tako. da le zdaj drugič prevzel to funkcijo. — Odprava potnih vizomov med Češko* slovaško in Jugoslavijo javlja konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani uradno, da so od 15. junija t. L ukinjeni potni vizumi med Češkoslovaško republiko in kraljevino SriS. Potniki se bodo odslej izkazovali le z rednim veljavnim potnim listom. — Iz državne službe. Vpokojen je pod-fcmar pri srezkm poglavarstvu v Kranju Anton Komel. — Izpremeraba občinskih mej med Vur-bergom in Krčevino. Veliki župan mariborske oblasti je s privolitvijo oblastnega odbora odredil, da se Izloči katastralna občina Grajena v vsem svojem obsegu iz politične občine vurberške in pTiklopi politični občini krčevinski. Izpre/nemba mej med obema občinama, na kateri sta obe soglasno pristali, naj se izvrši 1. januarja 1929. — Razpisana zdravniška služba. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za pogodbenega zdrav-rjka-praktikanta v svojem zdravilišču za pljučne bolezni v Klenovniku pri Ivancu. Prošnje je treba vložiti do vštetega 25. tm. — Kaj ie z vizumi za Češkoslovaško? Tukajšnji češkoslovaški konzulat objavlja, da so od 15. tm. ukinjeni potni vizumi med češkoslovaško in Jugoslavijo. Češkoslovaški konzulat v Splitu pa objavlja, da morajo imeti naši državljani, ki potujejo na Češkoslovaško, še vedno vidirane potne liste. Konzulat bo pravočasno obvestil javnost o ukinitvi vizumov. Te nasprotujoče se vesti begajo javnost in zato bi bilo dobro, da pojasni zadevo z vizumi češkoslovaško poslaništvo v Beogradu. — Javna zahvala. Mladina zadnjih razredov deške in deklišče meščanske šole v Tržiču je napravila v dneh 8., 9.. 10. in 11. junija poučni izlet v Zagreb in v svinčene rudnike v Litijo. V Zagrebu je priredila v nedeljo dopoldne lepo uspelo matinejo. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je izlet tako lepo posrečil, da ostane mladini neizbrisno v spominu kot marda najlepši doživljaj mladih let, se podpisani v imenu mladine najiskreje zahvaljujem. Prav posebno zahvalo pa sem dolžan izreči učiteljskemu zboru I. dekliške mešč. Šole v Zagrebu in njeni ravnateljici ge. Mariji Magdičevi za vzoren aranžman matineje, Slovenskemu prosvetnemu društvu v Zagrebu za njegovo veliko pozornost in velikodušen dar, upravi narodnega gledališča za brezplačne vstopnice za dve predstav, ZagTebški električni železnici za pioste vozovnice za vse proge in za vse dni bivanja v Zagrebu, upravi Prehrane za dobro hrano. Jadranski Straži za udobna prenočišča, upravi Radio-Zagreb za ogled naprav in improviziran koncert, gu. Hinku Nuciču za ljubeznivo razkazovanje tehničnih naprav v gledališču, slušateljem višje pedagoške šole za spremstvo in pomoč, gu, ravnatelju litijskih svinčenih rudnikov za ogled rudnika in pozornost v veliki vročini in konečno upravi državnih železnic za udoben prevoz. Vsi naj bodo uverjeni. da jih bo mladina ohranila v trajnem spominu. Se enkrat iskrena hvala vsem skupaj! La-jovic Albin, ravnatelj. — Iz sodne službe. Kaznilniški paznik-sluzitelj Anton Germek v Mariboru ie imenovan za paznika-zvaničnika na dosedanjem službenem mestu. — Izpiti in vpisovanje na meščanski šoli v Ribnici. Začetek izpitov na meščanski šoli v Ribnici je v ponedeljek 18. tm. ob S. dopoldne. Sklep šol. leta je na Vidovo — 28. t. m. Po sv. maši in proslavi zgodovinskega dne je razdelitev izpričeval. V prvi razred za prihodnje šol. leto je vpisovanje 29. in 30. junija t. 1. dopoldne v pisarni ravnateljstva, na praznik od 10.—12., drugi dan od 8.—12. dopoldne. Vstopiti smejo v prvi razred otroci z zadovoljivo dovršenim IV. razredom (šol. letom) osnovne šole. Te dni je tudi vpisovanje vseh dosedanjih učencev in učenk. V začetku novega Šol. leta ni nlkakega vpisovanja več, Samo učenci (ke) s ponavalialnim (razrednim) izpitom se smejo tedaj vpisati. — Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. V ljubljanski oblasti ie bilo od 22. do 31. maja 7 slučajev tifuznih bolezni, 84 škr-latinke, 169 ošpic, 7 davice, 10 šena, 2 duš-liivega kašlja, 1 nalezljivega vnetja možganov, 1 krčevite odrevenelosti, 1 vranič-nega prisada in 1 vnetja hrbteničnega mozga. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. V ljubljanski oblasti ie bilo od 28. maja do 3. junija 34 slučajev svinjske kuge, 5 svinjske rdečice, 2 garij, 1 vraničnega prisada, I mehuričastega izpuščaja konj in 1 čebelne kuge; v mariborski oblasti so bili 4. t. m. 4 slučaji svinjske rdečice, 3 svinjske kuge, 2 vraničnega prisada, 2 smrkavosti in 1 mehuričastega izpuščaja goved. — Stanje bolnikov v mariborski oblasti. Stanje bolnikov v javnih in privatnih bolnicah odnos, hiralnicah mariborske oblasti le bilo od 21. do 31. maja sledeče: ostanek prejšnjega meseca 1415, v tekočem mesecu prirastek 582, skupaj 1997, odpuščenih 588, umrlih 21. skupaj 609, ostalih 1388. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« Št. 56 z dne 11. tm. objavlja uredbo o upravljanju fonda za zaščito učencev in porabi njegovih sredstev. — Sprejem duševno bolnih na vse v poštev prihajajoče oblastvene zavode ukinjen. Radi skrajne prenapolnjenosti tako psihiatričnega oddelka v Splošni javni bol* niči, kot blaznice na Studencu in vseh bi* ralnic za duševno obolele, je vsak sprejem do nadaljnega ukinjen. Najnujnejši prime* ri se bodo odslej naprej mogli sprejemati samo v toliki meri, v kolikor se sproti iz* prazne jo prostori. Direktni sprejemi pa so vsi ukinjeni. Rodbine priglašenih bolnikov bo ravnateljstvo na njihove z zdravniškimi izpričevali opremljene prošnje sproti obve* ščalo, kdaj se sprejemajo vrstoma, t. j. po redu priglasitve. Ker je vsak direkten spre* jem nemogoč, je popolnoma odveč bolnike kar na slepo srečo, osobito iz daljnih kra* jev privažati v Ljubljano. Kdor ne bo maral uvaževati teh določb, naj si pripiše po* sledice, posebno morebitne visoke stroške, sam. — Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani. — Udruženje agronomov v Zagrebu ima svoj občni zbor 17. in 18. t. m. v Zagrebu, Aleksandrov trg 3 — s sledečim dnevnim redom; 17. junija ob pol 10.: 1. Pozdrav predsednika in otvoritev občnega zbora; 2. Referati: a) ing. Rado Lah — Ljubljana: Povečanje kmetijske produkcije in osnova« nje kmetijskih komor; b) ing. Stj. Juruč — Zagreb: Zadružna svojina in naš kmetij* ski napredek; c) Stanko Ožanič — Split; Pospeševanje uzgoja južnega sadja; d) Dr. K. Šoštarič — Pisačič — Zagreb: Kmetijska izvozna kapaciteta naše države. 3. Ekskur« zije: a) na oblastno posestvo Božjakovina, b) rrbogojska postaja g. ZwiUinga v Zden* čini. — 18. junija ob 9.: 4. Referati: e) ing. Bogdan Ferlinc — Belje: Državno posestvo Belje; f) dr. B. Horvat — Kreževci in ing. 1. Ružička — Požega: O aktuelnih kmetij* skih problemih; g) dr. P. Kvakan — Za* greb: Današnje stanje naše kmetijske služ* be in potreba reorganiziranja; h) dr. O. Frangeš — Zagreb: O delokrogu in delu naših kmetijskih fakultet. 5. Poročilo od* bora. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučaj* nosti. 8. Ekskurzija na fakultetsko posest* vo Maksimir. — Za trafikante! V zadnjem času se pogosto dogaja, da krošnjarijo in prodajajo, nekateri trafikanti, predvsem ljubljanski, na vseh koncih mesta kolke In znamke, in da dajejo večjim odjemalcem polovično ali pa četrtinsko provizijo. Postopanje teh trafikantov je po zakonu prepovedano in kaznivo. Odbor Udruženja trafikantov za Slovenijo ima vsa imena teh trafikantov, ki delajo na škodo svojih stanovskih tovarišev, strogo v evidenci ha jih poziva, da prenehajo s tem nedovoljenim razpečavanjem kolkovtn, v nasprotnem primeru pa bo Udruženje nastopilo zakonito pot. — Mednarodni kongres gluhonemih v Pragi. Od 3. do 10. julija se bo vršil v Pragi pod pokroviteljstvom prezidenta Masa-ryka mednarodni konarres gluhonemih. Pripravljalni odbor dela s polno paro, da zadovolji udeležence kongresa in da doseže kongres svoj namen, t. j. olajšanje bridke usode gluhonemih. 4. julija se bo vršilo v Smetanovi dvorani manifestacijsko zborovanje in svečana otvoritev kongresa, na katerem bodo poedini referenti poročali o pravnem položaju gluhonemih, o njihovih socijalnih ustanovah, o šolah za gluhonemo deco itd. Po kongresu napravijo udeleženci poučne izlete v Plzen. Brno, Jičin-Tur-nov, Konopište in druge kraje Češkoslovaške. — Ponarejeni dolarski bankovci. V prometu so se pojavili ponarejeni bankovci po 5 dolarjev, številke in pečat so temnomo-dre. pečat pa nejasna. Zlasti napis na pečati je nečitljiv. Druga stran je dobro pobarvana, toda črte so v detajlih slabo izdelane. — Olajšava za inozemske turiste. Finančno ministrstvo je odredilo, da inozemskim turistom, ki posečajo naše kraje v bodoče ne bo treba plačevati carine na foto-grafične aparate, revolverje, radioaparate, daljnoglede, glasbene instrumente in pisalne stroje za osebno vporabo, če jih nosijo s seboj obenem s prtljago. — Vreme. Barometer je danes nekoliko p* del in je kazal zjutraj 765 mm, vendar se pa sabega vremena vsaj za nekaj dni še ni bati. Temperatura je znašaa zjutraj 17, proti podnevu pa že 22 stopinj. Včeraj je bio lepo povsod v državi, samo v Beogradu so imeli deloma oblačno. Največjo vročino, imajo še vedno v Skopiiu, kjer je znašala temperatura včeraj 35 stopinj. V Splitu so imeli 32, v Dubrovniku 27, v Zagrebu in Beogradu 25, v Sarajevu 24, v Ljubljani in v Mariboru 23 stopinj. Temperatura je v splošnem nekoliko padla. V Splitu in Dubrovniku je pihala precej močna burja, morje je bilo nemirno. — Pohotnež. OrožniŠka postaja na Jesenicah poroča o grdem zločinu, ki je bil izvršen 6. tm. v gozdu nad Jesenicami. V gozdu Mirca je pasla 671etna pastirica Ana V. koze. Nenadoma se ii Je približal neki 30—40letni moški in jo vprašal, če pase koze. Ker mu pastirica ni dala odgovora, jo je podrl na tla, ji strgal ruto z glave in jo ovil okoli vratu, tako da ni mogla klicati na pomoč. Ker se je starka pohotnežu upirala, je ta pograbil debel kamen in jo udaril po glavi. Starka se je onesvestila. Ko se je zavedla, ni bilo o pohotnežu duha ne sluha. Za storilcem, ki je orožnikom znan, je bila izdana tiralica. — Beg od doma. Dne 4. tm. je odšel iz Laškega čevljar Avgust Kranj, rojen leta 1902 v Ojstrem, od doma in se do sedaj še ni vrnil. Pustil je Ženo Ano in enega otroka, oba nepreskrbljena, poleg tega pa 20.000 Din dolga. — Svojega moža je zapustila Terezija Orel, žena posestnika Orla iz št. Rnperta. Odšla je že 14. maja od doma in se dosedaj še ni vrnila. S seboj je imela delavsko knjižico na ime Terezija Golob1 in se baje sedaj izdaja pod tem imenom. Iz Ljubljane —1j Rum umski zunanji minister v Ljubljani. Danes ob 0.26 ponoči se je peljal skozi Ljubljano rumunski zunanji minister g. Titulescu, ki je na povratku iz Ženeve v Bukarešto. Minister se je v Ljubljani razgovarjal z nekim uradnikom rumumke* ga poslaništva v Beogradu in z nekim urad* nikom našega zunanjega ministrstva. Po kratkem odmoru je vlak nadaljeval vožnjo proti Beogradu. Minister ostane v Beogra« du več dni, kjer se sestane z zunanjim mi* nistrom dr. Marinkovičem. —Ij Prihod gojenk bholjske ženske iole v Ljubljano., Včeraj popoldne so prispele gojenke bitoljske ženske šole v Ljubljano. Gojenke v lepih in pestrih narodnih nošah so vzbujale v mestu veliko zanimanje in splošno pozornost. Opozarjamo na današnji koncert, ki ga prirede ob 20. v Kazini. Gojenke bodo pele macedonske pesmi in plesale, pri vseh točkah pa jih bo spremljala vojaška godba. —I j Vpisovanje na Tehniški srednji (višji obrtni) šoli v LJubljani se vrši za prve letnike v ponedeljek, 2. junija dopoldne od 8. do 12. — V gradbeno, strojno ali elektrotehniško srednjo šolo se sprejmejo samo učenci, ki so stari najmanj 14 let in so z dobrim uspehom dovršili štiri razrede gimnazije, realke ali meščanske šole s završnim izpitom. Vsaka teh šol traja 4 leta. — V strojno elektrotehniško ali mizarsko in str ugarsko delovodsko Šolo se sprejmejo samo učenci, ki so stari najmanj 17 let in se izkažejo z obrtnim učnim izpričeva-Iom. Vsaka teh Šol traja 2 leti. — V kiparsko in rezbarsko, keramiško in pletarsko strokovno šolo, dalje v žensko obrtno šolo se sprejemajo samo učenci, oziroma učenke, ki so stari najmanj 14 let in imajo vsal šolsko odpustnico. Vsaka teh šol traja 3 leta. — Na ženski obrtni Šoli, ki ima oddelke za šivanje perila, za izdelovanje oblek in za vezenje se zahteva tudi sprejemni izpit, ki se vrši v torek, dne 3. julija. — Na vsaki šoli se bo sprejelo le omejeno število učencev (učenk) in bodo imeli prednost učenci (učenke) z višjo šolsko predizobrazbo, z boljšimi izpričevali in eventualno daljšo obrtno prakso. —lj Pretepen črnosrajčnik v Ljubljani? •'Popolo di Trieste<, Čigar ljubljanski dopisnik ima očividno halucinacije, prinaša vest, da je bil te dni v Ljubljani pretepen neki Italijan iz Postojne. Napadlo ga je baje pet oseb, ki so psovale Italijo in ga težko preteple. Baje je moral nazaj v Postojno, kjer leži sedaj v postelji. Nekateri listi so pa celo poročali, da je bil Črnosrajčnik ubit. Zanimivo je, da so tem nasedli tudi nekateri dunajski listi. — V Ljubljani o kakem napadu na Italijana za časa velesejma ničesar ne vemo. To vest si je torej tržaški »Popolo* gladko izmislil. Namen pač posvečuje sredstvo in je treba najti brutalni obsodbi Slovencev pred tržaško poroto primeren protiutež. —Ij Vodstvo stanovanjskega gradbenega urada prevzame g. magistratni tajnik Heribert Svetel. Dodeljena sta mu g. mag. nadoficijal Riko Tavčar in pomož. uradnica gdč. Gusti Gagelj-nova. Dokler se zadeva glede prostorov ne uredi, posluje stanovanjski urad v mestni posvetovalnici. Začasno spada v delogkrog stanovanjskega urada: Skrb za deložirance, stanovanjsko posredovanje, evidenca stanovanj in statistika stanovanj, inicijativa glede zasilnih zzradb, ugotovitev če odgovarjaio stanovanja splošnim gradbenim predpisom in najvažnejšim higijenskim zahtevam, ugotovitev če je stanovanje popravljeno in uporabno (novi stano.v zak.), kataster stanovanj in stanovanjskih cen v Ljubljani, kataster oziroma seznam stavbišč. posredovanje za cenen gradbeni kredit in dodeljevanje stanovanj v vseh mestnih hišah. — Materinski dan in Narodni ženski savez. Zveza slovenskih ženskih društev se prav iskreno zahvaljuje vsem onim, ki so sodelovali pri proslavi »Materinskega dne« Zlasti se zahvaljuje vabljenim gostom, da so upoštevali človekoljubni namen akademije in se je niso samo osebno udeležili temveč tudi z denarnimi prispevki dokazali, da cenijo požrtvovalnost Članic naših ženskih društev. Po končani zbirki podajamo obračun: dohodki (akademija 7501.65 Din, zbirka 6998.35 Din skupno 14.500 Din;) stroški (gledališče 2000 Din honorarji 2000 Din in mali stroški 577.25 Din skupno 4577.25 Din) Čisti dobiček torej iznaša 9922.75 Din. Na podlagi prošenj, ki jih je savez ob tej priliki prejel, so razdelila posamezna društva približno vsoto, ki so jo zbrale njih članice, največji dei je seveda pripadel »Kolu«. Da se občinstvo, ki je tako radevolje prispevalo k zbirki, prepriča, kako se Je denar nepristransko in pravilno uporabil, bo Savez kadar prejme vsa potrdila, javil v časopisju kdaj in kje bo obračun s seznamom podpor na vpogled. Prošnje Saveza na občinski svet in na oblastno skupščino, ki jih Je ob tej priliki vložil na obe korporaciji za večjo denarno podporo Ženski bolnici bi jo uporabila kakor lani za pomoč v blagu onim bednim materam, ld ob Izstopu iz bolnice po porodu, nimajo nikake pomoči, še niso rešene. — »Ljudski kine« (Matica). Samo še danes le na sporedu izvrstni velefilm »Liban-ska graščakinja< a Svetialav Petrovičem v naslovni vlogi. Predstave ob 16.30 in 21. Cene 3, 5, 8 Din. —Ij Sokol L se udeleži v nedeljo 17. tm. delnega župnega zleta v Kočevje. Zbirališče je ob 6.45 na Taboru. Vabimo bratsko članstvo, da se nam v Čim večjem številu pridruži ki pohiti v prijazno Kočevje, da s svojo podporo k obiskom ondotnim zavednim bratom priznamo njih trud in jim vlijemo novega poguma. Vožnja je polovična, izkaznice se dobe v pisarni sa Tabora med uradnimi urami. Ostalo članstvo pa vabimo, da po-seti slavlje in prireditev bratskega Sokola II. na Prulaij. Zdravo I — Odbor. —Ij Bratje! V nedeljo dne 17. tm. proslavi bratsko Sokolsko društvo Ljubljana II svoj 201etni jubilej, z družen z slavnostnim razvitjem društvenega prapora. Odbor našega društva se udeleži te proslave po večji deputaciji z zastavo, članstvo pa vabimo, da se pridruži tej deputaciji v čim večjem številu. Zbiramo se v nedeljo 17. tm. ob S. popoldne v Narodnem domu v kroju. ZdTavo! — Odbor »Ljubljanskega Sokola*. 486-n —Ij Društvo nižjih mestnih uslužbence! naznanja svojim članom, da se nameravani izlet v Beričevo dne 17. junija 192$ radi nepredvidenih ovir preloži na poznejši čas. —Ij »Jurjevanje« na Gradu, ki so ga priredile, kakor običajno moška in ženska šentpetrska, ter moška in ženska šentjakobsko-trnovska podružnica je kljub slabemu vremenu prav dobro izpadlo. Šent-peterski podružnici sta izročili Ciril Metodovi družbi Din 9.202.45, šentjakobsko-tr-novski pa Din 8.528, toraj skupaj Din 17.730.45. Vsem prirediteljem iskrena hvala, posebno pa še vrlim damam, ki so kljub neugodnemu vremenu vstrajale cel dan na Gradu. 487-n —U Pevski zbor Glasbene Matice ▼ Ljubljani Letni občni zbor se vrši kakor že javljeno v ponedeljek 18. junija ob 8. uri zvečer z običajnim dnevnim redom. Za udeležence turneje strogo obvezna udeležba! —I j J. A. D. Triglav vabi na 18. rdeni občni zbor, ki se vrši v društveni sobi dne 14. tm. z običajnim dnevnim redom ob 8. zvečer. — Odbor. —lj Od nabiralne pole kavarniških in restavracijskih uslužbencev za venec ge. Kavčičevi j© ostal preostanek Din 102.60, katerega darujejo isti kot spomin na pokojnioo zo slepo. —lj Drobiš policijske kronike. Aretiran je bil neki Viljem T. radi tatvine osrljew, Marija Z. pa radi suma tatvine po cerkvan-Josip Z. in Matija Z. sta bila aretirana radi razgrajanja. Na Kongresnem trgu je karam-boliral neki motociklist s kolesarjem, pri čemur je kolesar padel s kolesa in se malo poškodoval na nogah. —lj Nesreča pri delu. Na stavbišču zgradbe Poštne hranilnice je zaposlen med drugimi tudi delavec Anton Uzelc. Tega Je prt delu potisnil voziček in ga stisnil Čez trebuh, vendar njegova poškodba ni težka. 1'zelca so prepeljali v bolnico. —lj Tatvina, orodja. Šofer Anton Ropert je prijavil na policiji, da je te dni neki zji-kovec vlomil v njegovo garažo na Glincah in mu pokradel razno orodje v vrednoeU 482 Din. —lj Zopet tam na kolesa- Mitniskemu pašniku Antonu Ropertu je na velesejmu neznan storilec odpeljal kolo znamke *Jax<, vredno 1200 Din. Kolo je bilo zelno pleskano in je imelo rdeče prevlečen sedež. Krvoločni morilec pred poroto Pred poroto v Kromerižu se je zagovarjal te dni trikratni morilec Jan Sourada, ki je bil obsojen na 18 let težke ječe. Sloviti francoski romanopisec Zola je opisal beštijo v človeku. Taka besti* j a v človeku ali bolje rečeno človek v beštiji se je te dni zagovarjal pred po* rotniki v Kromerižu na Avstrijskem. Zločin, ki ga je zagrešil mladi, jedva 191etni Jan Sourada, sin bivšega av* strijskega orožnika iz Bosne, je narav* nost bestijalen in nedvomno edini v kroniki avstrijske kriminalistike tekom zadnjih deset let. Sourada je že v zgodnji mladosti kazal znake abnormalnosti. Že njegov porod je bil prava katstrofa za njego« vo mater. Fet dni se je revica mučila in zdravnik je moral otroka tako rekoč šiloma iztrgati iz materinega telesa. In takrat je zdravnik proroško izjavil, da iz tega otroka ne bo nič dobrega. Motil se ni. Čim bolj je mladi Sou* rada dorašcal, tem bolj se je v njem razvijala demonska nrav. Poleg tega je živel tudi v razmerah, ki so morale kvarno vplivati na njegovo dušo. Oče je bil notorični pijanec, dočim je bila v rodbini njegove matere epilepsija doma. Sourada je podedoval vse slabe lastnosti po svojem očetu in že v mla* dosti je kazal znake duševne in telesne degeneriranosti. Že kot Hletni deček je seksualno dozorel in zalezoval je na vseh koncih in krajih dekleta. Če jih ni dobil zlepa, jih je posilil. In tako je bil že kot ltletni mlade* nič radi posilstva aretiran in zaprt. Za* prli so ga na okrožnem sodišču v Raab* su. Nekaj časa se je vedel mirno in že se je zdelo, da se poboljša. Toda neke* ga dne se je oglasila beštija v njem. V Souradi se je vzbudil zločinski instinkt in izvršil je zločin, ki ga je kvalificiral kot enega najbolj proslulih in najbolj bestijalnih zločincev Avstrije. Lani 23. julija je bil pozvan Soura* da iz zapora, da pospravi pisarno. Jet* niški paznik Hermann je sedel za pi* salno mizo, šop bankovcev je ležal kraj njega. Jetniku so se zaiskrile oči, namršil je obrvi in neopaženo se je splazil pazniku za hrbet. S stene je snel obešalnik in še predno se je ne* srečni ječal zavedel, ga je zločinec šti* rikrat udaril z obešalnikom po glavi. Paznik se je zgrudil na tla. Sourada je skočil k vratom in skušal pobegniti. 7'oda na hodniku je srečal Hermanno* vo ženo. Jetnik je bliskoma potegnil iz žepa nož in navalil na ženo. V smrt* nem strahu je sirota zaklicala na po* moč in zbežala. Zločinec jo je ubral za njo. Dohitel jo je na stopnicah, vendar se mu je pa izmuznila in zbežala v klet. Sourada ni odnehal. V kleti je pograbil sekiro in začel udrihati po ne* srečni ženi. Ko je videl Hermannovo mrtvo pred seboj, je divjak truplo oskrunil. Toda ni mu bilo še dovolj krvi. Obupni kriki nesrečne žene so priva« bili njenega štiriletnega sinčka. Otrok je prišel k materi baš v trenutku, ko je morilec oskrunjeval svojo žrtev. Ko je morilec zagledal nedolžno dete, je dva* krat z vso silo zamahnil po otroku in ga na mestu ubil. Nato je odhitel Sou* rad v paznikovo stanovanje, kjer je našel najmlajše ječarjevo dete. Jedva sedem tednov staro dete je bilo moril« cu na poti. Bal se je, da ga otrokov jok izda, mirno je pristopil k zibelki in dete zadavil. In ker se mu je zdelo, da je otrok še živ, je vzel še vrv in jo zadrgnil nedolžnemu otročiču okoli vratu. Končno se jc oglasil v njem pohlep po denarju. Planil je nazaj v pisarno, kjer je videl na mizi sveženj bankov* cev. Nesrečni paznik je ležal na tleh, bil pa je toliko pri zavesti, da je opa* zil morilca. Obupno je kriknil: «Zopet je tu!» Sourada je vzel sekiro, ki jo je prinesel s seboj in Še dvakrat zamah* nil po paznikovi glavi. Paznik je utih* nil in tragedija je bila končana... Morilec je pograbil dentr, pojedel je mirno dve žemlji in spil nekaj mle* ka. Nato je pobegnil. Prijeli so ga pa kmalu po zločinu in bestijalni morilec se je te dni zagovarjal pred porotniki. Razprava, za katero je vladalo ve« liko zanimanje, je trajala več dni. Vče* raj zjutraj je sodišče izreklo obsodbo. Porotniki so soglasno potrdili vsa vprašanja o obtoženčevi krivdi, na kar je sodišče morilca obsodilo na 18 let težke ječe, poostrene vsakega četrt le« ta s postom in trdim ležiščem in tem* no celico na dan obletnice zločina. V Avstriji ni smrtne kazni, do* smrtne ječe pa je morilca rešila samo njegova mladost. Obsodbo je občin* stvo sprejelo z nezadovoljstvom, Čeprav je bilo že pozno, se je pred sodi* ščem zbrala velika množica. Ko je stra« ža peljala morilca iz sodišča v zapor, so padali proti Souradi ogorčeni klici in orožniki so morilca le s težavo re» šili pred množico, ki ga je hotela lin« Čati. Milijonarjevo hrepenenje po jeci Ameriški milijonarji so znani po svojih ekstravagancah, toda doslej menda še nobenemu ni prišlo na misel, da bi se dal prostovoljno zapreti. Prvi je prišel na to originalno idejo 231etni sin ameriškega vcletrgovca in večkrat* nega milijonarja Harrv Tavlor, ki mu jc bil edini cilj življenja priti kot kaz* njenec v kaznilnico in se seznaniti z življnejem kaznjencev. Da vsaj delo* ma potolaži svoje hrepenenje, je rad posečal kriminalne rilme. Neke noči se je splazil Tavlor v kaznilnico in po lestvi je splezal v skladišče, kjer je bi* lo polno arestantskih oblek. Kmalu se je mladi milijonar prelevil v pravega kaznjenca in počakal v skladišču, da sc je zdanilo. Zgodaj zjutraj, ko so prišli kaznenci pod stražo na izprehod po dvorišču, se jim je Tavlor neopa« ženo pridružil in odšel z njimi. Kaz* njenci so mislili, da so dobili novega tovariši in zato se niso zmenili zanj. Fo izprehodu so pazniki zvedeli, da imajo novega kaznjenca i.i začeli so se za zadevo zanimati. Tavlorjev sosed je takoj razumel situ« ac'jo in ko so prišli pazniki v celico, je priznal, da se je hotel seznaniti z življenjem v kaznilnici, kamor se je neopaženo splazil. Pazniki so se bali kazni zaradi malomarnosti in so do« zdevnega radovedneža takoj izpustili« Tako je prišel iz kaznilnice kaznjenec, ki bi moral zaradi umora odsedeti še 12 let težke ječe. Milijonarjev sin je pa zavzel njegovo mesto. Se isti dan je pa jetniška uprava ugotovila, da so izpustili zločinca in pridržali v kaznil« niči ekscentričnega milijonarjevega si« na. Kaznjenca so kmalu prijeli, Tavlor je pa prišel pred sodnika, kateremu je vse priznal. Sodnik seveda ni mogel smatrati milijonarjeve ekstravagance za navadno šalo in zato je obsodil Tavlora na 14 dni zapora. Tako ss je milijonarjevemu sinu izpolnila želja in kot čevljarski pomočnik je moral 14 dni delati v kaznilnici. Kaznjenci so bili ndVega tovariša zelo veseli in radi so mu pripovedovali resnične in neresnične zgodbe iz svo* jega burnega življenja. Milijonarjeve« mu sinu se je življenje v kaznilnici ta« ko priljubilo, da je hotel ostati med kaznjenci. Nekega dne ga je pa neki kaznjenec vprašal, koga smatra za naj* večjega zločinca in naj pogumne j šega moža. Tavlor je pomislil in izjavil, da je najpogumnejši bivši poklicni bo« kser, ki je v prepiru ubil svojo ljubico in pobegnil ter postal razbojnik. Toda kaznjencu ni bilo všeč, da Tavlor tako visoko ceni njegova tovariša. Zato je planil na milijonarjevega sina in ga tako premlatil, da so ga morali odpe« Ijati v bolnico. Po tej neprijetni do« godivščini je Tavlor izgubil vsako ve« selje do prostovoljnega bivanja med kaznjenci. 5trmo 4. • SLOVENSKI NAROD* dne 14. junija 1928. štev. 13^ Edgar Wallace; TRIJE PRAVIČNIKI ROMAN. «2 veseljem!» je odgovoril Manfred in se naklonil. «Morda bi vam v dem lahko pomagal. Upam, da se ne boste hudovali, če o tem, kar zvem, morebiti kaj obdržim zase.» Meadows se je nasmehnil. «Seveda! Kakor želite!« Avtotaksi ju je odložil pri hoteJoi Petvvorth na Norfolški cesti. Odvedli so ju takoj v sobo, ki si jo je brl najel pokojnik. Njegov kovčeg, še povezan in zaklenjen, je stal na majhnem podstavku, njegov površnik je visel na vratih; v kotu je ležal trdno prevezan nahrbtnik, v katerem je bil, kakor sta pozneje odkrila, že dokaj od solne a obledel plašč, dve zelo obrabljeni odeji in pod-glavnik, razen tega zložljiv s tole c, ki je takisto kazal sledove pogoste uporabe. To je bilo za enkrat vse, kar sta našla. Ključavmica kovčega se je udala, ko je detektiv poskusil s tretjim ključem. Izvzemši nekaj perila in dve obleki, od katerih je bila ena, Še razmeroma nova, opremljena z znamko neke trgovine v Sao Paolu de Loanda, ni bilo v njem ndč, kar bi jima moglo koristiti pri preiskavi. Našla sta tudi zavitek papirjev, ki sta jih drugega pokraj drugega skrbno razprostrla po postelji. Barberton je bil po vsem videzu velik ljubitelj reda. Shranjeval je hotelske račune in jih opremljal s kratkimi, zbadljivimi opazkami, nanašajočimi se na vsakokratno postrežbo. Hotel v Lobuu je bil poln mrčesa, o prenočišču v Mossamedesu pa ie bil napisal: «Podgane so ozrle en čevelj. Hotelir ni hotel poravnati škode. Zato sem si vzel tri brisače in prevleko za podglavnik.» «Embrio enega »Štirih pravičnikov,« je suho pripomnil Meado\vs. Manfred se je nasmehnil. Zadnja stran nekega računa je bila gosto popisana z vrstami številk: 12/6, U/5. 107. 17/12, približno 24 in ta.ko dalie. Po nekod je bilo napisano ^približno* i'i Marferd je opazil, da se je ta dosta vek ponavljal pri vseh večjih številkah. Število 10/7 je bilo s svinčnikom debelo podčrtano. Vmes je bilo tudi nekaj drugih pobotnic. V Sao Paolu si je bil kupil precizno repetirno pištolo, brovming itn pripadajočo municijo. Pištole ni bilo v kovčegu. «NašIi smo jo v njegovem žepoi.» je kratko odgovoril Meadows. «Slutil je, da mu preti nesreča; in njegova bojazen ni bila neopravičena, če je res, da so ga v Mosamedesu trpinčili.« cV Mossamedesu!« je popravil Manfred popačeno izgovarjavo. Postalo mu je ma'lone manija, da ga je fizično zagorelo, če mu je kdo napak izgovoril krajevno ime. Meadows ie čital neko pismo in je počasi obračal strani. neugodno. Hidroplan je moral radi slabega vremena pristati pri Viermi na Rhoni. Čim se je vreme nekoliko zboljšalo, je hidroplan nadaljeval polet proti polarnim krajem. X Kongres Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in hrodariRv se je vršil dne 9. in 10. junija v Splitu. Na kongresu so bile zastopane oblastne orga* nizacije Beograd, Zagreb. Ljubljana. Subo-tica, Sarajevo in Split, katerih 119 delega* tov je zastopalo 26.700 železničarjev, čla* nov Udruženja. Na delegatskem zborova« nju dne 9. t. m. so se obširno obravnavale vse važne in pereče zadeve železničarskega stanu. Dne 10. t. m. se je vršil kongres sam. kjer so pozdravili železničarje: pomočnik direktorja pomorske direkcije v Splitu g. A. Petrovič v imenu prometnega ministra ter direktor zagrebške direkcije g. Trebi* njac v imenu generalnega direktorja drž. žel. Ljubljansko delavsko zbornico je za* stopal g. Rudolf Juvan. Po izčrpanih referatih funkcijonarjev Centralnega odbora jo bila soglasno sprejeta sledeča RESOLUCIJA: •■Deseti kongres Udruženja Jugoslovan« skih narodnih železničarjev in brodarjev konstatira: da ministrstvo za promet v svojstvu nadrejene oblasti, naše Udruže* nje, čeprav je od države priznano, negira, in na njegovo kolkovano vlogo ne odgo* varja, a njegove funkcij*onarje, v vlogi predstavnikov Udruženja, preganja za po zakonu utemeljeno delo v Udruženju, kot svoje podrejene uslužbence in to proti za* konu. S tem svojim delom hoče napraviti minister vse akcije Udruženja iluzorne. Z ozirom na navedeno potrjuje kongres v ce* loti sklep izredne širše plenarne seje Cen* tralnega odbora z dne 29. I. t. 1. Zato naj se izvede temljita sprememba taktike, ki naj gre v duhu razpoloženja in potreb čla* nov, na katere je potrebno prenesti akcijo in s članstvom ostati v najtesnejši zvezi. Najfprej je potrebno ojačiti moralno in materijalno moč organizacije, navezati sti« ke z vsemi sorodnimi organizacijami ter posvetiti organizacijske sile delu na soci* jalnem, humanitarnem in prosvetnem po* lju ter v tem delu pričakati čas, ko bodo urejene razmere v naši državi, kakor tudi moč Udruženja garantirali uspešnejše so* delovanje med prometnimi ustanovami in Udruženjem. Ugotavljajoč navedeno, poziva kongres vse uslužbence državnih prometnih na* prav, da se strnejo v goste vrste okoli Udruženja jugoslovenskih narodnih želez* ničarjev in da dajo Udruženju moč za bo* doče akcije za poboljšanje materijelnega položaja celokupnega osobja, a posebno onega dela, katerega materijelne razmere so najtežje. Od zaupanja osobja in od nje« gove gotovosti, da v vsakem primeru trd* no stoji v svojem Udruženju, je odvisen izid borbe Udruženja za interese osebja in za dobrobit in ugled naše države.» Za predsednika Centralnega odbora ie bil izvoljen tov. Milan Jojić, I. podpredsed* nik Jovan Bakič, II. podpredsednik Pecič, ključavničar; I. tainik Rade Jankovič, II. tajnik Djordje Hristodulovič, blagajnik Raka Milosavljevič. Računski pregledniki so Laza Djordjevič, Ilija Božič. N. Petrov, Redakcijski odbor tov. Simončič Ivan, Dal« mar in Tasovac. Poleg tega spadajo tudi v Centralni odbor po dva tovariša vseh ob* lastnih organizacij, kateri so voljeni na red* nih občnih zborih. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Rok za prijavo do 30. junija. Zahvala. Za mnogo št evilne izraze iskrenega sočutja in sožalja povodom nenadomestljive izjube naše srčno ljubljene soproge, mamice, hčerke, sestre, tete in svakinje, gospe Franje Kavčičeve se tem potom vsem prav prisrčno Posebej nas veže dolžnost, z Janku Barletu za tolažime obiske nikom, ki so z veliko požrt-voval premnogim darovalcem prekrasnih raznih oblasti, uradov, korporacij za Slovenijo in Gostil, zadrugi z ku g. Frann Krapežu in odborniku strok, šole ter organizaciji gostil, in tolažilno pomoč v teh težkih d Končno bodi izrečena zahvala gg. okraj za ganljivo žalno petje ter v co v tako Častnem številu sprem zahvaljujemo. ahvahti se prečast. gosp. šentjakobskemu župniku med boleznijo in ob smrti ter vsem gg. zdrav- nostjo skušali rešiti življenje blagopokojne, vsem vencev in cvetja, dalje vsem p. t. zastopnikom in društev, osobito odboru Zveze gostil, zadruz a Ljubljano in nje požrtvovalnemu podpredsedni-g. Ivanu Dachsu, vodstvu in gojencem gostil, in kavarn, uslužbencev za izkazano nam sočutje neh ter za nad vse čaščečo udeležbo pri pogrebu, pevcem Napred. gosp. društva za šentjakobski sem prijateljem in znancem, ki so blago pokojni- ili na njeni zadnji poti. V LlnbHanl, dne 14. Junija 1928. Franjo Kavčič, soprog, in ostali sorodniki. Prijetno bivanje Vam audi lepo slikano tu ple-* kano stanovanje, katero naj Vam preskrbi tvrdka Josip Mara, Dunajska cesta 9, pleskarska tn slikarska delavnica. 955 Šivilja za damske obleke in perilo gre šiva* na dom. Ponudbe na upravo lista pod «Sivilja»/1166. Hrastovo spalnico svetlo polkirano, čedno izdelano, prodam. Postavim na dom ali kolodvor za ceoo 3500 Din ter jamčim za les dve leti. Interesentje naj se obrnejo na naslov: Stolfa Anton, mizar, mojster, Spodnje Loke, poŠta Lukovica. 1171 Prodajalka izurjena v mešani trgovini, išče službo, e-vn. gre tudi za blagajnica rko. Dopise na upravo lista pod «Dežela>/1173. Stanovanje 1 večje sobe s kuhinjo išče uradniški zakonski par (3 osebe) v stari aili novi hiši. Vselitev 1. ali 15. julija. Pon-udbe na upravo lista pod cStanovauje»/1174. Makulaturni papir kg d Din 4*-orodaia u Drava „Sfov. Naroda.' tu PLANINKA 1 D pA vliH| (A7. prenavlja čisti to osvežuje kri izboljša slabo prebava slabotno delo* vanje dreves, oapihova* vanje, oholem j a mokraćne kisline, jeter, žolča m žolčni kamen. Vzpodbuja a peti t in izborno o čin* kuje pri arteriosklerozi — »PLANINKA* ca) je pristen v plombiranih pa« ketib po Din 20— % na* pisom proizvajalca: LEKARNA BAHOVEC Lfubljana, Kongresni trg (Dobi se v vseh lekarnah^ Ocarinjen je rseb uvodnih, izvoznih is tranzita* b pošiljk oskrbi hitro, skrbno m po najnižji tarifi RAJ KO TUR K, carinski posrednik. LJUBLJANA. Masa-rvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravfkiesa zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga tn vse Informacije brezplačno 51-T 2 leti kredita VSEH VRSI mizarski in kolarsk1 stroj; posanezn! in oniverzaJm z <■ graje« nimi motorji ali bre7 oiib Polnojaremniki Welker VVerke I. VVachstein, VVien X/U. UXENBURQERSTRASSE r, Kreditni zavod za trgovino in industrijo =—--LJUBLJANA. Prešernova ulica 50 (v lastnem posolpfu) Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih oapiriev deviz In valut, borzna naroČila, oreduimi in krediti vsake vrste, eskomni «n in-kaso menic ter nakazila v tu- in ino- zemstvo safe - <*<*«wit< itd Itd. Brzojavke- Kredit LJohlJsna - Telefon *t 2040 24!S7 W4S- «n»*rurh«n 270* Urejoje: Josip ZopanSi. — Zt (Narodno tiskamo*: Fran Jcsetfek* mm Za opravo U Jnseratm* del Usta; Oton Chriatot mm Val v Ljubljani.