Po.Asprejetju državnega proračuna- Državni proračun za leto 1926—27 je bil na »eji narodne skupščine 30. lnarca z veliko večiao glasov sprejet. Ta proracun je najvišji od vseh, ki ih je odobril parlament naše države. Od 7 milijard dinarjev 1. 1922 smo 1. 1924 porasli na 10 milijard, tekora 2 let smo se zopet dvignili za. 3 milijarde, tako da sedanji proracun znaša 13 milijard. Ta svota je visoka, previsoka za našo drzavo, ki država poljedelcev. V naši državi ni dovolj velike iudustrije in velike trgovine, ki v drugih državah prispevata velike, ako ne največje deleže za državno blagajno. Pri nas leži glavni del prispevkov za driavo na kmetu, na obrtniku in delavcu. Ti krogi pa 90 konservativni v produkciji (v proizvajariju), kare ne morejo v taki meri povišati, da bi mogli koakati vzporedno z letno rastočimi davki in dajatami. Posledica tega je nazadovanje kmetskega stanu naši državi. Od leta do leta, da od meseca do meeca, se opaža to nazadovanje in propadanje. Država 10 stori ničesar, da bi to propadanje zaustavila. Vsa arodno-gospodarska in finančna modrost naše vlae je izčrpana v tem, da se brezobzirno nalagajo in i vso strogostjo iztirjavajo davki. Zato pa vlada nima ni čuta ni razumevanja, da bi davčno sposobnost adstva ohranila in ojačila s tem, da bi gospodarsko okrepila poedine panoge narodnega gospodarstva: j>oljedelstvo, obrt in trgovino. V tem oziru je Pašič-Radičeva vlada povsem dična prejšnji Pašič-Pribičevičevi vladi. Državni proračun dokazuje, da med njima ni nohene razlike. tadic je v svoji širokoustni zgovornosti in v svojem ažnjivem demagoštvu radikalsko-radičevsko vlado »krstil za seljačko, za kmetsko vlado. Ravno držav- 11 proračun pa dokazuje, da je to laž in grdo golju'anje kmetskega ljudstva. Ta proraeun nalaga kmet)kemu ljudstvu toliko bremen, kakor nobeni izmed ojegovih prednikov, v zameno mu pa daje veliko manj olajšav in dubrot, nego vsi drugi pred njim. elik upliv Radičeve seljaeke stranke na gospodariko in finančno politiko vlade dokazuje, da navedetno samo ta shieaj, že samo dejstvo, da ta vlada ni hotela več dovoliti kmetom tistin olajšav, ki so jih prejšnje dovolile pri uvozu umetnih gnojil, galice in drugih kmelskih potrebščin. Pašič-Radičeva vlada, d jo tako vneto podnira nokdanji slovenski samoitojni kmetijec, sedanji hrvatski seljak Pucelj, ni hotela dovoliti vinogradnikom carine prostega uvoza modre gaiice, za kojo bodo vinogradniki morali plaievati 1.32 din. pri 1 kg galice. Vinogradniki, ki ne morejo prodati vinskega pridelka, pac pa morajo plačevati nedosegljive davke, bodo i?ašič-Radič-Pueeljevi vladi prav hvaležni za velikodusni iar v obMki povecane carine pri uvozu modre galice. Ni boljšega dokaza za popolno nesposobnost Ra dičeve politike, nego je državni proraeun. Podlaga tega proraSuna in njegave sestave je: žim manj bremen in čim xei dobrot za Srbtjo in srbske kraje, čim Ted bremen in žim manj dobrot pa za prei5anske kra je, za Hrratsko in SloTenijo. Zakaj pa je potem Radič 3 svojimi miatiistri v vladi? Zakaj so Radičevi poslanci glasovali za proračun? Samosrbska vlada tudi ne bi mogla sestaviti slabšega in krivičnejšega prora&una. Po sprejetju državnega proračuna je Radič s svo jimi 4 hrvatskimi ministri izjavil voljo in grožnjo, da izstopi iz Pašičeve vlade. Bilo je to 31. marca, torej fakoj prvi dan po sprejetju diiavnega proračuna. Radi česa je Radič to storil? Mar ga je zaoela peči vest zavoljo previsokega, za Hrvate in Slovence krivičnega proračuna? Kdor bi tako sodil, ta Radiča ne pozna. Radič se je zadnjega marca nenadoma pojavil v ulogi političnega rokoborca, ki bi rad Pašiča politično spravil na tla. Seveda je to uprizoril nerodno in nespretno, kolikor le mogoče. Kot pretvezo je izbral sklep večine poslancev, da se narodna skupščina odloži do 5. maja. Dan prej so hrvatski poslanci glasovali proti zahtevi opozicije v parlauientu, da se delo v narodni skup&čini nadaljuje že 8. aprila. Ako bi bili hrvatsM noslaaci glasovali z opozieijo, bi ta predlog bil sprejet. Ko je Pašič uvidel, da Radic s svojo zahtevo, naj se narodna skupščina sklice za dan 8. aprila, igra hinavskc ulogo ter da ima namen, da bi ga vrgel iz sedla, je začel s svo-jimi političnimi protipotezami, v kojih je vsled dokoletnega izimstva velik mojster. Takšna je torej Radičeva politika pred in po sprejetju državnega proračuna.