22
Naši dopisi.
Z Dunaja 14. jan. (GrozovitostL) Mnogo zanimivega gradiva ponuja se mi danes , toda včasih pripetijo se dogodbe take, da same po sebi spodrinejo vse druge dogodbe.
Poprejšnji teden bila je na vrhuncu dnevnih dogo-deb velikanska tatvina v sosednji naši madjarski metropoli, kjer je bil tamošnji pošti pri oddajanji vkra-den mal zaboj in v njem 2 40.000 gold, namenjen pošti dunajski.
Pretekli teden pa je zopet dunajsko mesto spravilo na dan hudodelstvo, kateremu je glede grozovitosti težko najti podobnega: Ene vrste hudodelstev doprina-šal je nek Hugo Schenk, o51etni oženjen hudobnež, sin okrožne sodnije predsednika , nekaj časa trgovec s premogom v Pragi, potem dosel je pred nekako 3 leti na Dunaj, kjer je neko prodajalko, mlado žensko z nekoliko premoženjem, z obljubo, da jo vzame v zakon, osleparil za nekaj sto goldinarjev in bil zato obsojen na 2 leti ječe, v kateri se mu je pa mnogo prizaneslo, ker je bil delj časa v ojstrejem zaporu.
Pozneje dogodbe kažejo, da je hudodelniku ječa namesto poboljšati ga, služila celo v nasprotno, da se je tam pripravljal še za vse bolj grozovita hudodelstva, pri katerih je računal pred vsem z lahkovernostjo krščenic, katere imajo prihranjenega nekoliko denarja in hrepene po zakonu.
Prva dogodba, katera je izbudila pozornost dunajske policije, zgodila se je meseca avgusta preteklega leta, ko je izginila ;371etna kuharica Tereza Keterl, v službi pri baronu Buschmannu na dunajskem predmestji Josefstadt. Baron šel je za delj časa na potovanje in kuharica Keterl imela je  samo   varovati  stanovanje in
malega peska, katerega je pri svojih daljnih potih prenašala v malem, nalašč za to napravljenem kofru. — Priletna Keterl, katera je imela v hranilnici blizo 1200 gold, prihranjenih, iskala si je ženina in to s pomočjo časnikov. — Za velikim številom druzih snubačev oglasi se preteklo poletje mlad rumenolasi mož z rudečkasto brado, ljubeznjivega vedenja, rekel je, da je inženir in da ima mnogo posla. Takega ženina si kuharica Keterl nikdar ni pričakovala in zato je razumljivo, da je v taki „sreči" slepo izpolnila vsako željo snubača. — „Peljiva se v lepo Solnogradsko", jej reče, „in ker morebiti tam najdeva hišico, katero si kupiva, vzemi seboj svoj denar in druge dragocenosti, potem pa bo poroka. Kuharica stori vse to, vzame seboj tudi malega psička v kofru, pa — nazaj je ni bilo uiKdar več. Ko se njen gospodar, baron, vrne s potovanja, najde stanovanje zaklenjeno; ko mu ključar odpre, bilo je po kuhinji in v enem delu stanovanja vse razmetano , kuharice in psa pa nikjer. Samo kofer za pesa našel se je prazen in popuščen v vagonu zahodne železnice med Dunajem in Lincom.
Enako je preteklo poletje, izginila je iz Dunaja 261etna hišina Josipina Tim al in njena teta Katarina Tim al, kateri je tudi z obljubo zakona speljal lep rumenolas ženin, in truplo umorjene Josipine Timal so našli v vodi blizo Bele cerkve na Moravskem, v Donavi pa so našli truplo, podobno njeni teti.
Tudi so našli blizo dunajskega Novega mesta na osamljenem kraji mlado žensko umorjeno, katera je bila v glavo vstreljena petkrat, ne da bi bilo mogoče izvedeti, kdo je ona, kdo njen morilec.
Zadnje dni preteklega leta pa so videli blizo Po-žuna na Ogerskem dva mlada gospoda in ž njima mlado, mestno oblečeno žensko; drugi dan pa so blizo tam pri Donavi našli veliko okrvavenega snega, las in iz obleke šiloma iztrganih gumb, kakoršne imajo navadno mestno oblečene ženske na svojih oblačilih. — Ob enem pa je izginila iz Dunaja krščenica , katera je imela nekaj prihranjenih krajcarjev, in je tudi, kakor marsikatera, slepo tiščala v zakon. Tudi ona hvalila se je prijateljicam, kakošna sreča jo je doletela, da jo v zakon vzame lep rumenolas inženir.
S pomočjo teh sledov prepričala se je policija, da je prej Ko ne vseh teh hudodelstev kriv omenjeni Hugo Schenk, iskala ga je neutrudljivo in pretekli teden prijela ga je na Dunaji, ko se je ravno vrnil z Linca z novo nevesto Josipino Eder, ki mu je sicer dala uže nekaj sto goldinarjev, pa jih je imela še mnogo več naloženih pri sorodnikih blizo Dunaja.
Hudodelec Schenk obstal je pri policiji uže na večer prvega dneva deloma svoja hudodelstva; pokazalo pa se je, da je imel pri grozovitem svojem početji vsaj dva pomočnika, mašinista Schlosareka, v čegar stanovanji so Schenka zasačili in pa svojega brata Karola Schenka, ki je uradniški sluga.
Glede roparskega umora pri Požunu dokazano je, da sta ga kriva Hugo Schenk in pa Schlosarek, enako tudi pri umoru Timalovih, vse dalje spravila bode na dan sodnijska preiskava, kateri poda dunajska policija v resnici dragocenega gradiva.
Druga enako grozovita dogodba zgodila se je pretekli teden ob 5. uri popoludne na najbolj živi cesti dunajski, v Mariahilfer Hauptstrasse.
Tam ima bankier Eisert svojo menjalnico, in v omenjenem času prišla sta v menjalnico dva neznana človeka, katera sta govorila nemščino po dunajski, sta najprej njega smrtno ubila, potem učiteljico in euega lOletnega sinka Eisertovega, druzega siuka pa sta koj do smrti ranila, in sta potem oropala blagajnico, ne da
23
bi bil kdo memogredočih vse to zapazil razun tovariša, kateri je stražil zunaj na vratih.
Vsi ranjeni, razun umorjenega sinka, so še pri življenji. Tudi nekega vrtnarja, ki je na sumu vdeležbe tega hudodelstva, so uže zaprli, toda zanesljivega sledu že nimajo.
To ste dve dogodbi, v resnici žalosten sad odgoje človeške družbe zadnjih desetletij.
Iz Železnikov 10. jan. (Stekel pes.) Uže več dni semkaj opazoval je tukajšnji gostilničar J. G. na svojem priklenjenem psu znamenja stekline. Nocoj ponoči vtrgal se je mrcina raz verigo in letal po trgu okrog. Ko se je pritepel na jutro domov, vstrelil ga je gostilničar v hišni veži koj sam. C. kr. živinski zdravnik iz Kranja, ki je bil vsled tega le-sem poklican, raztelesil je mrho, in našel v želodcu samo lesenino, lase in enako so-drgo, kar je nedvomljivi dokaz stekline. — Pravijo , da je pes oklal nekega hlapca iz Zalega Loga, ki je vozaril v zgodnje jutro tu skoz. Bog daj, da bi se to ne vresničilo ali vsaj ne imelo žalostnih nasledkov za po-padenega. Ker se steklina pri pseh v poslednjem času tako pogosto prikazuje, naj bi lastniki teh žival posebno pazili na-nje, in do pravega časa prišli v okom vsaki nesreči.                                                       J. L.
Iz Ljubljane. (Gosp. deželni predsednik bar. Winkler) odpeljal se je včeraj zvečer s kurirjem na Dunaj v uradnih zadevah.
—  (Na obed povabila sta) gospod deželni predsednik baron Winkler in njegova soproga pretekli ponde-ljek več deželnih iu državnih poslancev, tukajšnja dva generala, više duhovščine, c. k. političnih in sodnijskih uradnikov in profesorjev. — Pred obedom in po obedi razgovarjala sta se gosp. deželni predsednik in pa njegova gospa soproga z navadno ljubeznjivostjo z navzočimi gosti.
—  (Klub Hohenwarthov) snide se v posvetovanje prihodnji pondeljek dne 21. t. m. ob 6. uri zvečer. — Pri važnosti obravnav ni dvomiti, da bodo vsi slovenski državni poslanci vsaj v torek dne 22. t. m. navzoči v prvi javni seji državnega zbora.
—  (Glavni odbor kmetijske družbe kranjske) zboroval je preteklo nedeljo 6. dne t. m. pod predsedstvom gosp. barona Karola Wurzbacha in 10 odbornikov in obravnavale so se sledeče pomenljive zadeve:
Tajništvo naznanja, da je gosp. Alfred Kohlert iz Celovca poslal družbi sedem sit za čiščenje detelj-nega semena, s katerimi se more odpraviti predenica, pa obeta, da pošlje tudi trier, da oboje razstavi pri prihodnjem občnem zboru. — Odbor to obljubo sprejme in sklene, da se trier, ako dosti zgodaj doide, da trgovcu s semeni, da ga poskusi.
Dalje se naznani, da je c. k. ministerstvo za poljedelstvo s pisanjem od 7. decembra pret. leta poslalo knjigo, katere je spisal kulturtehnik Edvard Markus, katera se imenuje „Das landwirthschaftliche Meliorations-wesen Italiens." — Zato izreče se ministerstvu zahvala.
Gospod St. Jaklič v Št. Vidu odgovoril je na vabilo glavnega odbora, da sprejme začasno vodstvo tamošnje (zatiške) podružnice in da bode takoj skrbel, da se izvolijo zastopniki podružnice. To je odbor z zado-voljnostjo vzel na znanje.
Gosp. Sigmund Gradi, kateri namerava osnovati vzajemno zavarovalnico, prosi, da bi se mu naznanila imena in adrese naših velikih posestnikov, nadalje, da bi se vplivalo, da bi mali posestniki, kateri se zavarujejo, pristopili tej zavarovalnici, in pa da bi se zavarovalnine tako pobirale, kakor občinske naklade.
Tej prošnji vstreže se samo gledć prvega dela, glede druzega in tretjega dela bode mogoče še le tedaj govoriti, kedar se zavarovalnica osnuje.
C. k. deželna vlada doposlala je:
a)  prošnjo občine Ložki Potok, da bi se ji dovolili 4 živinski somnji;
b)  prošnjo občine Gora, da bi se ji dovolila dva somnja, in
c)  prošnjo občine krške, da bi se preložil en somenj, da naj kmetijska družba o teh prošnjah izreče svoje mnenje.
Sklenilo se je, te prošnje rešiti z ozirom na posebne razmere in pa mnenje c. kr. okrajnih glavarstev in pa trgovinske zbornice kranjske pri dveh prošnjah s priporočilom, da se vslišite, glede ene pa ne.
C. k. ministerstvo za poljedelstvo naznanja, da bode meteorologični atlant Hoffmajerjev zopet začel izhajati in da mu znaša naročnina 45 mark.
To se naznanja vsem onim, ki bi si hoteli naročiti imenovani atlant.
Na dalje rešilo se je pismo gosp. vodje vinorejske šole na Slapu R. Dolenca zarad rokopisa o „Trtoreji", katerega spisuje in bo kmalu dogotovljen, s tem , da naj gosp. pisatelj pošlje prošnjo do ministerstva za poljedelstvo, katero bode odbor priporočil.
Visoka c. kr. deželna vlada zahtevala je s pisanjem od dne 17. decembra pret. leta, pri podružnicah pozvedeti, ali se kje nahaja trtam škodljiva plesnoba, imenovana „Perenispora viticola". To se je pri podružnicah poprašalo koj s pisanjem od 31. decembra pret. leta št. 1151, kar se na znanje vzame.
Ker gosp. M. Rant, vsled sklepa zadnje odborove seje naprošen, da bi v nemščino prevedel knjižico, katero je spisal „o mrčesih, sadnemu drevju škodljivih", naznanja, da mu čas ne pripušča, prevzeti to delo, naprosi se gosp. G. Pire, prevzeti to delo.
Nadalje se sklene dnevni red o prihodnjem občnem zboru enkrat razglasiti v „Laibacher Zeitung".
O lastnem listu kmetijske družbe priobčile so uže zadnje „Novice" vse važneje sklepe; danes dodajamo še, da se je sklenilo onim družbenikom, kateri bi imeli rajši nemšk list, da na voljo izbrati si na Dunaji izhajajoči list „Oekonom".
—   (Mestni zbor ljubljanski) sklenil je pri svojem zadnjem zborovanji: a) zahtevati, da mu c. kr. vlada rešuje slovenske vloge slovensko; b) naprositi deželni šolski svet, da na tukajšnji nemški realki vpelje slovenščino kot obligaten učni predmet. — Popolnem se vje-mamo s prvim sklepom in ne dvomimo, da bode vladi naši ta sklep dal povod, skrbeti za to, da se pridobijo uradniške moči, katerim bo slovensko uradovanje enako gladko, kakor nemško, izrekoma bi ne bilo težko, za šolski referat dobiti spretne moči. — Nikakor pa se ne moremo vjemati z drugim sklepom, in sicer zato ne, ker je nasproten vsem našim načelom o ravnopravnosti in nasproten tudi državni temeljni postavi. — Mi zahtevamo zmiraj, da nam naš narod ostane obvarovan potujčevanja, to pravico priznamo tudi sosednim našim narodom. Vjemamo se^tedaj z glasovanjem gg. dr. vit. Bleiweisa in prof. Sukljeja, ki sta govorila in glasovala proti drugemu predlogu. Dotično njuno „Poslano" priobčujemo zarad pretesnega prostora v današnjem „Oglasniku".
—  (Gospo Josipino Terpinčevo) zadela je velika zguba, ker umrla ji je in bila včeraj pokopana pohčer-jenka, gospa Emilija omožena Baumgartnerjeva, v starosti 34 let zapustivša 3 male hčerke.
— (f Dva odlična okrajna glavarja pokosila je smrt) v ravno minulem tednu. — Včeraj nesli so k večnemu
24
pokoju bivšega okrajnega glavarja kranjskega, Jožefa Derbi ča, c. kr. vladnega svetovalca v pokoji, viteza reda železne krone 3. vrste in Franc Jožefovega reda, ki je umrl dne 13. t. m. po dolgi bolezni v 76. letu. — Dne 9. t. m. pa je umrl velikoletni okrajni glavar ljubljanske okolice Janez Pajk, nekaj časa deželni poročevalec komisije za uredjenje zemljišnega davka, nazadnje pa okrajni glavar litijski, kjer se je umaknil znanemu Vestenecku. Pokojni Pajk bil je veren in strog uradnik, strah neukrotljivih razsajalcev in pretepovalcev in je vspešno delal za zboljšanje gospodarskih zadev, izrekoma cest.   Derbič bil je zvest pristaš liberalcev.
—  („Ljubljanski Zvon") so „Novice" takoj pri njegovem rojstvu pred tremi leti radostno pozdravile in veseli nas, da si je ta spretno uredovani leposlovnik naš pridobil med Slovenci obilo prijateljev in pri naših slovanskih bratih na severu in jugu dobro ime. Pred uami leži tretji tečaj, ki je spet poln raznovrstnega zanimivega leposlovnega, znanstvenega in literarno-historičnega gradiva. Posebno opozorujemo na lepo število dovršenih balad Gorazdovih, ki bodo gotovo deklamatorjem našim dobro došle; opozorujemo dalje na izvrstni roman Kersnikov, na Trdinove originalno pisane bajke, na Rut ar j eve zgodovinske spise, na Lahove zemljepisne črtice, na Štrekeljevo biografijo ruskega pesnika Nekrasova, na Wiesthal er j evo razpravo o volkodlaku in vampirju in na dolgo vrsto književnih poročil iz vseh literatur slovanskih. „Ljubljanski Zvon" je uredovan po Gothejevem načelu: „Wer Vieles bringt, wird jedem manches bringen" , zatorej vsak naročnik v vsakem listu kaj zanimivega najde. Tudi 1. letošnja številka je prav raznovrstno sestavljena; posebno do-padle so nam črtice prof. Franketa z njegovega popotovanja v Kitaj 1. 1873. Slovencem toplo priporočamo ta leposlovni list, ki stane na leto 4 gold. 60 kr. Sodelavcev je imel do zdaj „Ljublj. Zvon" 106, to je število, s katerim se razun „Novic" noben slovenski list ponašati ne more.
—  (Splošna deželna razstava) bo leta 1885. v Bu-dapešti; poleti tega leta (1884.) pa bo v Edinburgu mednarodna gozdarska razstava. Tako naznanja naše poljedelsko ministerstvo.
—  (Slovensko gledališče.) Prihodnja slovenska predstava je v soboto 19. dne t. m. Predstavljala se bode Ogrinčeva izvirna vesela igra v 3 dejanjih „V Ljubljano jo dajmo". Iz posebne prijaznosti sodeljuje oddelek vrlih ljubljanske čitalnice pevcev, ki pojo Nedvšdov „venec slovauskih pesni". Zbrala se je pa ta kratka igra v ta smoter, da se ne moti niti čitalnični ples niti Sokolovski „jour fix" ta večer.
—  (Opozorujemo) na priporočilo zdravniško v današnjem „Oglasniku" glede ozdravljenja božjasti.