Čez pol leta prost pretok bolnikov Herlitzka prepričljiv Pasolini Tea Ugrin na Eyofu 2013 osvojila bron na dvovišinski bradlji
VOMV«
Primorski
Št. 169 (20.797) leto LXIX.
Scenarij na
• •
meji groteske
Dušan Udovič
Včerajšnje glasovanje v senatu o nezaupnici ministru za notranje zadeve Alfanu je bilo na meji groteske, vsekakor pa verodostojen odraz o skrajni zapletenosti italijanskega položaja. Jasno je, da bi moral v normalnih okoliščinah Al-fano odstopiti, po blamaži v zvezi z neverjetnim dogajanjem po izgonu hčerke in žene kazahstanskega disidenta, Alme Šalabajeve. Po zmedenem poročilu, polnem netočnosti in nepojasnjenih okoliščin, je bilo očitno, da je notranji minister parlamentu lagal, ko je dejal, da ni vedel ničesar. Saj sta ga, hote ali nehote, postavila na laž njegov »odstopljeni« šef kabineta Procac-cini, grešni kozel te absurdne zgodbe, in šef policije Pansa.
Toda šlo je za politično rešitev, kateri je postavil kategoričen okvir predsednik republike Napolitano, rekoč, da vlada ne sme pasti, ker bi to državi prineslo malo-dane tragične posledice. In ker je prav predsednik garant in pobudnik tega protislovnega zavezništva med desnico in levico, se je Alfano rešil in vlada je ostala v sedlu. Demokratska stranka je bila tokrat dovolj kompaktna, da pri glasovanju ni prišlo do presenečenj, čeprav je nezadovoljstvo v vrstah stranke veliko. Ponovno se je izkazalo, kako težko pogojuje vlado in njene izbire vedno isti Berlusconi, ki se je včeraj zadovoljno hahljal.
Seveda se postavlja vprašanje, kakšna je bila alternativa. Jasno je, da bi Alfanov odstrel potegnil za seboj vso vlado in spet bi prižgana vžigalica ostala v rokah Napolitanu. A predsednik je dal vedeti, da ne bo dolgo vztrajal pri svoji funkciji in predvsem ne pod vsakršnimi pogoji. Najverjetnejši scenarij bi torej bile skorajšnje nove volitve in to z zloglasnim starim volilnim zakonom. Sodeč po zadnjih sondažah pa bi imeli spet v prednosti Ber-lusconija. To bi šele bila za državo prava katastrofa.
Tako je vlada preživela in bo šla naprej, z odlašanji in odlogi, ki so že postali njen stalen predznak. Čas mineva, a konkretnih ukrepov Lettove vlade je zaznati bolj malo, predvsem na področju zaposlovanja in blažitve socialnih stisk, ki se čedalje bolj zaostrujejo. Tako »čudno« vladno koalicijo bi bilo mogoče razumeti le v primeru, da bi ji uspelo uresničiti kaj koristnega in da bi ljudje to tudi zaznali.
Sicer pa bodno njeno življenje, hočeš nočeš, skandirali Ber-lusconijevi procesi. Včeraj je bil Cavaliere videti zadovoljen, a se je umestno vprašati, če bo tako tudi čez deset dni, ko se bo Kasacijsko sodišče dokončno izreklo o njegovi obsodbi v zadevi Mediaset.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 20. JULIJA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
RIM - Pri glasovanju v palači Madama je šlo vse po napovedih
Senat je zavrnil nezaupnico Alfanu
TRST - Obisk ministrice Kyenge
Proti rasizmu se borimo z znanjem
TRST - Proti rasizmu se lahko uspešno borimo samo z znanjem in spoznavanjem. V to je prepričana italijanska ministrica za integracijo Cecile Kyen-ge, to potrjuje raziskava ameriške znanstvenice Elisabeth Phelps. Obe ženski sta bili včeraj gostji mednarodne visoke šole SISSA, ki domuje v nekdanjem sanato-riju na Trsteniku.
Na 4. strani
ENERGIJA - Žavlje
Sodniki proti »odmrznitvi«
DEŽELNI SVET - Gabrovec in Ukmar
Polemika o prispevku uplinjevalnika za srenjsko združenje
RIM - Upravno sodišče v Laciju bo šele 19. marca prihodnje leto vsebinsko ocenilo pritožbo družbe Gas Natural proti ustavitvi postopka za gradnjo uplinjevalnika pri Žavljah. Sodniki so vsekakor včeraj zavrnili zahtevo španskega energetskega velikana po takojšnji odmrznitvi okoljevarstvenega postopka za uplinjevalnik, ki ga je začasno ustavil okoljski minister Corrado Clini. Zamrznitev postopka, ki seveda ni po godu Gas Natural, velja do 18. oktobra.
Na 5. strani
RIM - Pri včerajšnjem glasovanju o nezaupnici ministru za notranje zadeve Angelinu Alfanu v avli palače Madama ni prišlo do presenečenj. Resolucija, ki sta jo predstavila Sel in Gibanje 5 zvezd je bila zavrnjena z 226 glasovi, 55 jih je bilo za, vzdržalo pa se je 13 senatorjev.
Senatorji Demokratske stranke so v veliki večini glasovali proti nezaupnici in se tokrat, kljub velikim pomislekom, držali dogovora, ki je bil sprejet na skupščini senatorjev stranke dan prej. Premier Enrico Letta pa je v senatu branil Alfana na celi črti in zagovarjal stališče, po katerem ne notranji minister ne drugi predstavniki vlade, vključno z Let-to, niso vedeli ničesar o izgonu Alme Ša-labajeve. Letta pa je obenem kot nesprejemljiv obsodil njen izgon in vse, kar se je dogajalo v zvezi z njim.
Na 2. strani
Za skupno strategijo
prometnih
infrastruktur
Na 3. strani
Tržačan se je s Karibov vrnil s kolero
Na 5. strani
Koncert godalcev Poletne šole GM
Na 6. strani
V Tržiču sporni načrt za termoelektrarno
Na 10. strani
GORICA - V domovih za starejše občane
Povpraševanje narašča, mest pa vedno premalo
Velika
elektronske cigarete
Končno je tudi na Krasu odprl vaš Puff Store!
Varujte zdravje, svoje in od drugih.
Odvadite se kajenja brez muke!
Vabljeni na brezplačni preizkus!
Opčine - Proseška ulica, 14 -1: +39 040 2171321 trieste.opicina@puffcigarette.com
9771124666007
2
Sobota, 20. julija 2013
ITALIJA, SLOVENIJA
/
RIM - Na včerajšnjem glasovanju v senatu
Nezaupnica zavrnjena Alfano ostaja minister
Minister Alfano in premier Letta
ansa
RIM - Pri včerajšnjem glasovanju o nezaupnici ministru za notranje zadeve Angelinu Alfanu v avli palače Madama ni prišlo do presenečenj. Resolucija, ki sta jo predstavila Sel in Gibanje 5 zvezd je bila zavrnjena z 226 glasovi, 55 jih je bilo za, vzdržalo pa se je 13 senatorjev.
Senatorji Demokratske stranke so v veliki večini glasovali proti nezaupnici in se tokrat, kljub velikim pomisle-
kom, držali dogovora, ki je bil sprejet na skupščini senatorjev stranke dan prej. Premier Enrico Letta pa je v senatu branil Alfana na celi črti in zagovarjal stališče, po katerem ne notranji minister ne drugi predstavniki vlade, vključno z Let-to, niso vedeli ničesar o izgonu Alme Ša-labajeve. Letta pa je obenem obsodil njen izgon in vse, kar se je dogajalo v zvezi z njim.
Predsednik vlade je v svojem po-
MILAN - Obsojeni soobtoženi Berlusconija v primeru Ruby
Mora in Fede 7, Minetti 5 let zapora
Lele Mora
Emilio Fede
Za Fedeja in Moro je sodišče odredilo dosmrtno prepoved opravljanja javne funkcije
MILAN - Milansko sodišče je včeraj tri soobtožene nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija v primeru Ruby spoznalo za krive novačenja prostitutk in napeljevanja k prostituciji ter jih obsodilo na več let zapora. Medtem pa je sodnik v Neaplju prestavil odločitev, ali bodo Berlusconiju sodili zaradi podkupovanja opozicijskega senatorja. Televizijski agent Lele Mora in TV voditelj Emilio Fe-de sta bila obsojena na sedem let, politi-čarka Nicole Minetti iz vrst Berlusconije-ve stranke Ljudstvo svobode pa je bila obsojena na pet let zapora zaradi novačenja prostitutk, med drugim takrat mladoletne Ruby za Berlusconijeve zabave bunga bunga.
Za Fedeja in Moro je sodišče odredilo dosmrtno prepoved opravljanja javne funkcije, prav tako pa jima je prepovedano delati v šolah in drugih institucijah, ki jih obiskujejo otroci.
Sodišče je poleg tega tožilstvo še za-
ansa
prosilo, naj izvede preiskavo Berlusconija in njegovih dveh odvetnikov, Nicole Ghe-dinija in Pietra Longa zaradi suma oviranja dela sodišča s poskusi vplivanja na priče, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Do včerajšnje sodbe je prišlo mesec dni potem, ko so Berlusconija v isti zadevi obsodili na sedem let zapora zaradi spolnih odnosov z mladoletno gostjo njegovih divjih zabav in zlorabe položaja, da bi afero prikril. Maročanka Karima El Mahroug
ansa
f
z vzdevkom Ruby, ki je v središču afere, je obtožbe zanikala, Berlusconi prav tako. Tožilstvo se je v procesu naslanjalo na pričevanja drugih gostij zabav in zvočnih posnetkov prisluškovanj.
Berlusconi in včeraj obsojeni naj bi se po pričakovanjih pritožili na izrečene kazni. V skladu z vsemi možnostmi, ki so za pritožbo na voljo, bi do dokončne razsodbe lahko minilo več let.
Medtem pa je neapeljsko sodišče
Nicole Mineti
ansa
preložilo odločitev o tem, ali naj Berlus-coniju sodijo zaradi domnevnega podkupovanja senatorja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Berlusconi je obtožen, da je podkupoval nekdanjega Di Pie-trovega senatorja Sergia De Gregoria. Za prestop v desni blok naj bi mu leta 2006 plačal tri milijone evrov, da bi zrušil kabinet takratnega premiera Romana Prodija. Berlusconi obtožbe zanika, De Gregorio pa je priznal, da je podkupnino sprejel.
segu poudaril, da spoštuje resolucijo o nezaupnici, ki sta jo predstavili Sel in Gibanje 5 zvezd, vendar je apeliral k njeni zavrnitvi in dodal, da vprašuje novo zaupnico za celotno vlado. Spomnil je ja ukrepe, ki jih je sprejela v korist podjetij in delovnih ljudi, naštel jih je kar osemdeset. Obenem je opozoril na pritisk do Evrope, naj prilagodi svoj program kar zadeva gospodarsko rast. Kar zadeva zgodbo o disidentu Ablyazovu in izgonu njegove žene in hčerke je dejal, da gre za neverjetno zadevo, ki je ni mogoče tolerirati, vendar opisano dogajanje po njegovem nesporno dokazuje, da Alfano z zadevo ni bil seznanjen.
Iz vrst Ljudstva svobode so prišle številne pohvale premierovega govora, medtem ko je načelnik skupine senatorjev Demokratske stranke Luigi Zan-da pozval ministra Alfana, naj premisli o tem, ali ima v celem dnevu dovolj časa, da opravlja tri tako pomembne funkcije kot so minister za notranje zadeve, podpredsednik vlade in sekretar stranke. Med njegovim posegom je več predstavnikov desnice, z Berlusconijem na čelu, godrnjalo in protestiralo.
Nekoliko pozneje se je oglasil tudi sekretar Demokratske stranke Gu-glielmo Epifani, rekoč, da če bo vlada preživela do septembra, bo treba preveriti učinkovitost in kakovost njenih ministrov, vključno s tistim za notranje zadeve.
V Demokratski stranki pa je nov oblak prahu dvignil senator Stefano Esposito, ko se je zagnal proti tistim senatorjem DS, ki so se vzdržali (Laura Puppato, Lucrezia Ricchiuti in Walter Tocci) in tistim, ki jih na glasovanju ni bilo. Zahteval je obravnavo tega primera nediscipline, drugače bo zapustil skupino.
VATIKAN
Gejevski lobi znova v ospredju
VATIKAN - Vatikanski gejevski lobi, o katerem je odkrito govoril že papež Frančišek, je bil včeraj znova v središču pozornosti. Italijanski mediji so namreč poročali, da naj bi Frančišek na visok položaj v vatikanski banki imenoval homoseksualnega prelata, ki naj bi med drugim imel razmerje tudi s pripadnikom švicarske garde. Po pisanju italijanskega tednika L'Espresso je imel prelat Battista Ricca homoseksualna razmerja v času svojega služenja v apostolski nunciaturi v Urugvaju, imel pa naj bi tudi razmerje s pripadnikom švicarske garde.
L'Espresso še piše, da je Ricca skrbel za nastanitev in plačilo za kapitana Patricka Haarija leta 1999, nekoč pa so ga v Montevideu pretepli med pohajanjem po gejevskih zbirališčih, preden so ga zaradi podobnih incidentov leta 2000 premestili iz Urugvaja. Kljub temu pa se podrobnosti o njegovih dejavnostih niso razširile, kar je po poročanju L'Espressa znak delovanja gejevskega lobija. Med drugim o teh incidentih ni vedel papež, ki je Ricca imenoval za svojega osebnega predstavnika v vatikanski banki. Tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi je ta poročila označil za »nekredibilna«, a tednik vztraja, da so domneve potrdili številni viri iz Urugvaj.
LJUBLJANA - Sodba za šefa Istrabenza in Pivovarne Laško na prvostopenjskem sodišču
Bavčar obsojen na 7, Šrot pa na 5 let
Oba sta po izreku znova poudarila, da nista kriva, napovedala pa sta tudi pritožbo na drugostopenjsko sodišče
LJUBLJANA - Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je nekdanjima predsednikoma uprav Pivovarne Laško in Istrabenza, Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju, prisodil večletne zaporne kazni zaradi kaznivih dejanj pri preprodaji delnic Istrabenza. Oba sta po izreku znova poudarila, da nista kriva, napovedala pa sta tudi pritožbo na drugostopenjsko sodišče. Sodišče je Šrota spoznalo krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti in mu prisodilo pet let in deset mesecev zaporne kazni, Bavčarju pa je za kaznivi dejanji napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja prisodilo sedem let zapora.
Nekdanjega Istrabenzovega svetovalca Kristjana Sušinskega je senat spoznal za krivega pranja denarja in mu prisodil tri leta in šest mesecev zaporne kazni, vendar pa ga je spoznalo za nedolžnega očitanega kaznivega dejanja napeljevanja k storitvi kaznivega dejanja.
Za krivega pranja denarja in zlorabe položaja pa je sodišče obsodilo tudi njegovega brata, nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga Nastjo Sušinskega, in mu prisodilo tri leta in devet mesecev zaporne kazni. Sodni senat je vsakemu od obsojenih prisodil plačilo 35.000 evrov stranske denarne kazni. Bavčarju je naložil, da vrne nekaj več kot 21 milijonov evrov nezakonito pridobljenih sredstev, Kristjan Sušinski pa mora po odločitvi se-
Nakdanji
PREDSEDNIK
Istrabenza Igor Bavčar
nata vrniti 3,5 milijona evrov.
Sodišče je presodilo, da je Šrot naklepno zlorabil položaj pri vodenju Pivovarne Laško. Bavčar je po mnenju senata Šrota napeljeval k temu dejanju, nato pa je, tako kot brata Sušinski, razpolagal z denarjem velike vrednosti, za katerega je vedel, da je bil pridobljen na nezakonit način. Okrožni državno tožilec Jože Kozina je po izreku sodbe pojasnil, da bo najprej prebral obrazložitev sodbe, nato pa se bo odločil, ali se bo nanjo tudi pritožil. Kozina je namreč za Bavčarja in Šrota predlagal po osem let zaporne kazni, a so bile izrečene kazni nižje.
Sojenje si bo tožilec zapomnil predvsem po izjemnem sodničinem vodenju postopka. »Samo tako vodenje lahko doseže rezultat, da se izvedejo dokazi in da je sodba poštena, pravična in utemeljena,« je poudaril. Sojenje je po njegovem mnenju pokazalo, »da se bomo tukaj še veli-
Nekdanji
PREDSEDNIK
pivovarne Laško Boško Šrot
kokrat srečali«, saj nadzorni sveti niso opravljali svojega dela. »To je sramota, kar je delal nadzorni svet v Pivovarni Laško, zato bomo še marsikje imeli postopke,« je bil odločen Kozina.
Bavčar je po izreku sodbe dejal, da je pričakoval oprostilno sodbo, napovedal pa je že pritožbo na višje sodišče. Po Bavčarjevem prepričanju je bil izrek sodbe »zelo zanimiv v tistem delu, kjer sodnica ni ugotovila in tudi ni ugotavljala škode za Pivovarno Laško, tudi ni navajala nobenih razlogov v tistem delu, kjer je bilo rečeno, da je sledila tožilcu«.
Bavčarjev odvetnik Marko Bošnjak pa je po izreku sodbe poudaril, da niso »slišali nobenih razlogov, zakaj je bila izrečena takšna sodba oz. zakaj je sodišče sledilo tožilcu, kjer mu je sledilo«.
Nad sodbo je bil razočaran tudi Šrot, ki se je prav tako spraševal, zakaj sodnica ni pojasnila, zakaj je skoraj v celoti sledila
predlogu tožilca. Napovedal je pritožbo na višje sodišče, pri tem pa ni želel špekulirati, kakšna bo njihova odločitev. Ponovil je, da je nedolžen, ker kot vodilni v Pivovarni Laško pri prodaji 7,3-odstot-nega deleža Istrabenza ni storil ničesar nezakonitega.
Obsodba nekdanjih predsednikov uprav Pivovarne Laško in Istrabenza pa ne preseneča izvršne direktorice Združenja Manager Sonje Šmuc. Kot je poudarila, je primarna naloga menedžerja skrb za dobrobit družbe, »mahinacije« s položajem in zaupanjem pa so nesprejemljive. Šmučeva je spomnila, da je častno razsodišče Združenja Manager že leta 2011 ugotovilo, da so nekatera ravnanja članov Šrota in Bavčarja neskladna z etičnim kodeksom, na podlagi tega sklepa pa izreklo ukrep njune izključitve iz organizacije.
Sedanja uprava Istrabenza sodbe zaenkrat ne komentira, v Pivovarni Laško pa bodo zdaj počakali, da jim bo sodba vročena. »Po preučitvi sodbe se bomo o nadaljnjih postopkih odločili po posvetovanju z našo odvetniško pisarno,« so napovedali.
Minister za notranje zadeve Gregor Virant je ob tem ocenil, da se v Slovenijo počasi vrača občutek pravne države. »nsti-tucije pravne države očitno vendarle delujejo in v deželo se počasi počasi vrača občutek pravne države in pravičnosti,« je poudaril.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 21. julija 2013
3
DEŽELNI SVET - Živahen epilog razprave o rebalansu
Koordinacija srenj brez prispevka Iskre med Gabrovcem in Ukmarjem
Predsednica Debora Serracchiani se je obvezala za zakon o tem vprašanju
TRST - Deželni svet ni vključil v »poletni proračun« (rebalans) prispevka 10 tisoč evrov za dejavnost deželnega koordinacijskega odbora skupne lastnine, katerega član je tudi tržaška Agrarna skupnost. Že lani je prišlo do zapleta in posledične blokade prispevka (o tem smo večkrat poročali), ki ga je leta 2007 izbojeval pokojni svetnik Slovenske skupnosti Mirko Špacapan, njegovo vključitev v rebalans 2013 pa je predlagal Igor Gabrovec. Spričo dogajanj v deželnem svetu je predstavnik SSk svoj predlog umaknil, koordinacijski odbor jusov in srenj je tako ostal še naprej brez prispevka.
»Slovenski kolega me je razočaral«
»Jasno in odločno sem obsodil načelo, po katerem si Dežela lasti pravico, da z ukinitvijo že dodeljenih sredstev dejansko zamaši usta pomembni organizaciji, ki zbira, usklajuje in spodbuja delovanje raznih organiziranih oblik upravljanja skupne lastnine od Trbiža in Kar-nije do Milj,« poudarja Gabrovec, ki je ukinitev prispevka označil kot tajni in zahrbtni "blitz", ki je bil po njegovem dolgo in skrbno zrežiran. Proti Gabrovče-vemu predlogu se je, kot vseh minulih letih, opredelil deželni svetnik DS in nekdanji Illyjev odbornik Enzo Marsilio.
»Marsilijevo nasprotovanje me ni presenetilo, saj je bilo znano in pričakovano, medtem ko sem zelo razočaran zaradi posega kolege Stefana Ukmarja, ki se je z Marsiliu sličnimi toni in argumenti prav tako zavzel za odklon pri-
Jutri pohod in slovesnost na Artvižah
RODIK / ARTVIŽE -V počastitev spominskega dne Občine Hrpelje Kozina bodo tudi letos jutri, 21. julija, na Artvižah počastili spomin na padle 21. julija leta1944. Prireditev, ki jo organizira Občina Hrpelje Kozina v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Art-viže in Rodik, Turističnim društvom Rodik, Združenjem borcev za vrednote NOB Sežana in občinskim borčevsko organizacijo Hrpelje Kozina, se bo pričela ob 15.30 s komemoracijo in polaganjem vencev pri spomeniku NOB na Artvižah, kjer bo zapoel tudi domači moški pevski zbor Slvnik.
Osrednja proslava pri spomeniku pa bo ob 18.uri. Zbrane bo nagovoril hrpeljski župan Zvonko Benčič Midre, o krutih medvojnih dogodkih v Brkinih in aktualnih temah bo spregovorila slavnostna govornica, domača poslanka v Državnem zboru RS, dr. Ljubica Jelušič. (OK)
Povečan promet v smeri Hrvaške
LJUBLJANA - Pot proti morju so na primorski avtocesti včeraj popoldne zaznamovali gneča in zastoji, a se je proti večeru promet vendarle umiril, kažejo podatki Prometno-in-formacijskega centra za državne ceste. Na mejnih prehodih s Hrvaško je pričakovano povečan promet pri izstopu iz države, vendar čakalne dobe po podatkih policije ne presegajo 15 mi-nut.Po podatkih Prometno-informa-cijskega centra je gneča še vedno na cesti Koper - Dragonja.
V deželnem svetu se je zaiskrilo zaradi prispevka Koordinacijskemu odboru jusov in srenj v Furlaniji-Julijski krajini
spevka koordinacijskemu odboru. Kljub temu, da so mi bila dobro znana nesoglasja med Ukmarjem, ki predseduje kontovelskemu jusu, in Agrarno skupnostjo, sem si od njega pričakoval odgovornejšo držo, saj je s svojim zadržanjem oškodoval širše gibanje, ki si prizadeva za priznanje starodavnih pravic skupne lastnine,« je še dejal Gabrovec.
Spričo nastalega nesoglasja je predsednica odbora Debora Serracchiani Gabrovca povabila, naj umakne predlog za prispevek in s tem prepreči razkol v večini in tudi odkrito možnost prečnega glasovanja z desno opozicijo. »Izključno zaradi spoštovanja do predsednice in čuta odgovornosti sem pristal na
umik popravka v zameno za formalno obvezo s strani Serracchianijeve, da bo v kratkem sama predlagala zakonski osnutek, ki naj celovito obravnava zapleteno vprašanje skupne lastnine.« Ga-brovec sicer iskreno pričakuje, da bo sodelovanje s slovenskim kolegom Uk-marjem nekoliko bolj konstruktivno in v znamenju vzajemne podpore.
»Koordinacijski odbor naredil vrsto napak«
»Nasprotoval sem prispevku Koordinacijskemu odboru, ker je v prejšnjih letih naredil že marsikatero hudo
napako. Gre za napake, ki postavljajo pod vprašaj sam obstoj gibanja srenj na Tržaškem,« poudarja Ukmar. Če bo prizivno sodišče v Rimu potrdilo prvostopenjsko razsodbo v sporu med Občino Trst in opensko srenjo, bo Dežela po mnenju deželnega svetnika Demokratske stranke celo prisiljena preklicati pravne osebnosti vsem našim srenjam. Ukmar se je glede teh vprašanj ravnokar pogovarjal s pristojnimi deželnimi funkcionarji ter tudi z izrednim komisarjem za skupno lastnino. »Te probleme se nikakor ne rešuje s prispevki, temveč z dobrim zakonom,« pravi še predstavnik DS.
S.T.
VINSKA »VOJNA«
Luca Zaia zaščitnik Proseka? Ne, hvala!
VIDEM - »Furlanija-Julijska krajina bo na vseh ravneh branila italijanski izvor zaščitenega porekla vina Prosecco, da se ne bo ponovila žalostna zgodba s Tocaiem. Po možnosti se bomo za obrambo Prosecca še tesneje povezali z Venetom in njegovim predsednikom Luco Zaio,« je včeraj dejala predsednica deželnega odbora Debora Serracchiani. Na posvetu banke FriulAdria in fundacije Nordest se je Serracchianijeva navezala na zadnje polemike v zvezi z znanim hrvaškim vinom Prošekom, ki bi znal po vstopu Zagreba v EU ogrožati, čeprav je zelo malo verjetno, italijanski Prosecco. »Če ne bo drugače, bodo Hrvati morali spremeniti ime za Prošek,« je poudarila predsednica, medtem ko je ime To-cai, kot znano, po znanih polemikah prevzela Madžarska (Tokai).
Lepo, da si bo predsednica Dežele prizadevala za obrambo Prosecca, predsednik Veneta pa najbrž glede tega ni najboljši zaveznik FJK. Ne gre namrečpozabi-ti, kako se je Zaia kot kmetijski minister sprva zanimal za Prosecco v FJK in za vas Prosek, ko se je stvar v Rimu in v Bruslju kolikor toliko uredila pa je pozabil na vse obveze ter ščitil le interese Veneta, našo deželo in naše vinogradnike pa popolnoma zanemaril. Pri tem mu je žal pomagala Tondova deželna vlada s tedanjim kmetijskim odbornikom Claudiom Violinom.
S.T.
TRST - Posvet SEP s slovenskimi, italijanskimi in hrvaškimi predstavniki ministrstev za promet
Skupaj ustvarjati strategijo prometnih infrastruktur Jadranske makroregije
TRST - Prometna strategija, prioritete, evropski projekt ACROSSEE in Ten-T politika so bili tema včerajšnjega sestanka na tržaškem sedežu SEP-a (Srednjeevropske pobude), na katerem so se pogovarjali predstavniki italijanskih, slovenskih in hrvaških ministrstev za promet in infrastrukturo ter predstavniki drugih organizacij, ki so partnerji projekta ACROSSEE.
Srečanje je povezoval Carlo Fortuna, odgovorni na prometnem oddelku SEP-a, ki je uvodoma izrekel dobrodošlico Hrvaški ob vstopu v EU in ob tem dodal, da nikakor ne smemo zamuditi priložnosti, ki jih ponuja vstop nove države v veliko evropsko družino. Spomnil je tudi, da se ne sme ponoviti slovenska zgodba, ko je Slovenija ob vstopu v EU drastično zmanjšala svoje železniške prometne povezave z Italijo. Po njegovi oceni je dolžnost pristojnih institucij, da promovirajo operativno koordinacijo z institucionalnimi predstavniki držav, ki so vključene v proces vzpostavljanja jadranske makroregije, s katero bi imeli več priložnosti za razvoj prometne infrastrukture.
V nadaljevanju so besedo prevzeli tudi predstavniki italijanskega, hrvaškega in slovenskega ministrstva za promet in infrastrukturo. Roberto Ferazza, sicer odgovorni za programacijo in mednarodne projekte na ministrstvu za infrastrukturo, je izrazil svoje pomisleke glede projektov, ki niso izbrani preudarno. Po njegovih besedah se moramo zavzemati za krepitev medsebojnega sodelo-
Posnetek z včerajšnjega posveta
kroma
vanja s poudarkom na prometnem omrežju, ki je v času gospodarske krize zelo prizadeto. Po oceni govornika bi med prioritete morali uvrstiti izvajanje učinkovite prometne mreže.
Tudi predstavnica hrvaškega ministrstva za promet Katarina Čop Bajde je včeraj izrazila upanje, da bo EU strategija prinesla spremembe na področju prometnih povezav. Te bodo po njenih besedah okrepile vidnost Hrvaške v makroregiji. Slovensko ministrstvo za promet in infrastrukturo pa je zastopal Ljubo Žerak, ki je spogovoril o dolgoročni strategiji za Ten-T politiko.
Na sestanku se je govorilo tudi o evropskem projektu ACROSSEE, s ka-
terim si prizadevajo doseči optimalno delovanje prometnih osi. Več o projektu nam je povedal Klemen Gostič s Prometnega inštituta Ljubljana, ki je eden od slovenskih partnerjev projekta. izvedeli smo, da je v projekt vključenih 28 partnerjev, ki prihajajo predvsem iz držav jugovzhodne Evrope, saj je, kot je pojasnil naš sogovornik, projekt fokusiran na izboljšanje dostopnosti na mejnih prehodih. Glavni namen projekta je med drugim tudi, da bi vzpostavili integrirani transportni model tovornega prometa v jugovzhodni Evropi in ugotovili stanje na mejnih prehodih, je razložil naš sogovornik. V okviru projekta si partnerji prizadevajo tudi, da bi izboljšali politiko na
mejnih prehodih in sprejeli mehke ukrepe, vključno z nadgradnjo majhne infrastrukture na izbranih prehodih.
Iz včerajšnje razprave, ki je potekala pod naslovom »Vpliv vstopa Hrvaške v EU« , izhaja, da je osrednja točka vpletenih strani prizadevanje za izboljšanje mobilnosti čezmejnih železniških blagovnih tokov, velika in skladna platforma pa naj bi prispevala k racionalizaciji in optimizaciji obstoječe mreže v jugovzhodni Evropi s ciljem razširiti prometno mrežo EU na zahodni Balkan in razviti enoten prometni sistem za SEE ter uvesti nov pristop z infrastrukturnimi in prometnimi storitvami, četudi v času varčevanja. (sč)
/	Sobota, 20. julija 2013	4
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
VISOKA ŠOLA SISSA - Ministrica Cècile Kyenge o rasizmu in strahu pred drugačnimi
»Prepoznavanje predsodkov predstavlja že dober začetek«
SISSA - Raziskava ameriške znanstvenice Elisabeth Phelps
Znanost potrjuje tesno povezavo med rasizmom, nepoznavanjem in strahom
Ko je Cècile Kyenge vstopila v veliko dvorano šole Sissa, jo je sprejel stoječi aplavz študentov, politikov in tistih (na primer članic združenja UDI), ki so prišli, da bi ji tako izrazili solidarnost. Protagonistka dogajanja pa je bila Elisabeth Phelps (na sliki Kroma), nevroznanstvenica z New York University, ki je predavala na temo Nevro-znanost rasizma. Ob ministrici so njenemu angleškemu predavanju prisluhnili poslanka Tamara Blažina, župan Roberto Cosoli-ni, deželni odbornik Gianni Torrenti in drugi javni upravitelji.
Tema je bilo nedvomno izredno zanimiva, izvajanje za navadne smrtnike, ki ne plavamo redno v znanstvenih in angleških vodah, nekoliko zahtevno, zaključki energične raziskovalke pa kljub temu jasni: tesna povezava med strahom in rasizmom je znan-
stveno dokazana z opazovanjem amigdala -dela možganov, ki odigrava pomembno vlogo v našem doživljanju strahu; če belcu pokažemo fotografije ljudi različnih ras, postane ta del njegovih možganov zelo aktiven. V nas je torej zakoreninjen nek strah, ki pa ga lahko nadzorujemo z izkušnjami in racionalnostjo. Ko je Phelpsina ekipa omenjenim belcem pokazala fotografije znanih temnopoltih igralcev in politikov, je bila »aktivnost« amigdala neprimerno manjša in se je sčasoma preoblikovala v bolj racionalne procese.
Izkušnje in poznavanje »drugačnih«, racionalno razmišljanje in zavedanje, da imamo strah tako rekoč v krvi, lahko torej učinkovito pripomorejo k odpravi rasizma, je prepričana newyorška znanstvenica.
Razveseljiva in spodbudna novica. (pd)
Poletne prireditve na trgu v Nabrežini
V devinsko-nabrežinski občini bo konec tedna v znamenju poletnih kulturnih prireditev. Na trgu pred županstvom v Nabrežini Kamnolomi se bo danes ob 19.uri Luigi Urdih pogovarjal z Maro Bomben o Tržaških kri-minalkah Luce Vivianija, ob 21.15 pa bo društvo Compagnia Proposte Tea-trali uprizorilo komedijo Pacchi d'ame-rica, virgola... Jutri ob 21.15 bo večer brazilske avtorske popularne glasbe, ki ga bo predstavila skupina Bloco da alegria. V ponedeljek ob isti uri pa bo v Nabrežini gostoval Pupkin Kabarett.
Jutri bodo še praznili »štirno« v Nabrežini
Prostovoljci krajevne civilne zaščite bodo jutri v Nabrežini v popoldanskih urah nadaljevali z praznitvijo cisterne na vaškem trgu. Ker je voda vedno bolj dragocen element so kmetovalci in vsi občani vabljeni, da sodelujejo pri akciji in da pridejo na trg s prenosnimi posodami. Voda iz cisterne sicer še ni bila analizirana in zato ni primerna za pitje, je pa nedvomno primerna za namakanje in zalivanje, pravi devinsko-nabrežinski občinski odbornik Andrej Cunja.
Osvaldo Supino nocoj v klubu Ausonia
Spletni glasbeni zvezdnik, ki se predstavlja kot najbolj »klikan« italijanski pevec na spletu z več kot dvema milijonoma ogledov njegovih klipov, Osvaldo Supino bo nocoj po dveh letih spet nastopil v Trstu. V klubu Auso-nia bo predstavil spektakel svojega Exposed tour 2013. Vstop po 23. uri, nastop ob 23.45.
Džez trio na Trgu Verdi
Na Verdijevem trgu v Trstu bo tudi nocoj koncert iz niza TriesteLovesJazz. Ob 21. uri bo nastopil trio, ki ga sestavljajo Markus Stockhausen (trobenta), Angelo Comisso (klavir) in Christian Thome' (bobni).
Nov rok za mod. RED
Sindikat SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober 2013.
ZAHODNI KRAS - Ivo Starc pojasnjuje svoja kritična stališča o bilanci župana Cosolinija
»Ta proračun je porazen«
Svetnik s Kontovela potrjuje izstop iz Slovenske skupnosti in svoje simpatije do Gibanja 5 zvezd Beppeja Grilla
Proti rasizmu se lahko uspešno borimo samo z znanjem in spoznavanjem. V to je prepričana italijanska ministrica za integracijo Cecile Kyenge, to potrjuje raziskava ameriške znanstvenice Elisabeth Phelps. Politika in znanost sta tokrat v simbiozi.
Včerajšnji popoldan je bil na visoki šoli Sissa posvečen vprašanju, ali nam v boju proti rasizmu lahko pomaga tudi znanost. O ugotovitvah ameriške znanstvenice poročamo v sosednjem članku, njeno predavanje pa je prvi temnopolti ministrici v italijanski zgodovini nudilo priložnost za obisk mednarodne visoke šole na Trsteniku. Med srečanjem z direktorjem Guidom Martinellijem in delegacijo študentov je beseda tekla predvsem o birokratskih težavah, ki jih srečujejo tuji študentje (teh je približno 33%) in so vezane na dovoljenje za bivanje in zdravstveno zavarovanje. Med krajšim srečanjem z novinarji pa je, skoraj neizbežno, odmevala izjava podpredsednika senata Roberta Calderolija - tista njegova primerjava temnopolte ministrice z orangutanom, ki jo je včeraj tudi visoki komisar Organizacije združenih narodov za človekove pravice definiral kot »šokantno in nesprejemljivo«. Ministrica je z umirjenostjo, s katero je v zadnjih mesecih odgovorila že na marsikatero žalitev, ponovno potrdila, da Calderolijevih besed ne jemlje osebno.
»Vsi moramo razumeti vlogo komunikacije, pomen besed: to ni samo naloga ministrice, ampak celotne družbe, državnih institucij, strank, ki morajo to temo postaviti v središče vsakega političnega projekta, «pravi ministrica. »Kakšno vlogo ima komunikacija v življenju strankinega voditelja oziroma vsakogar, ki ima uradno funkcijo? Kakšno težo imajo njegove besede? O tem moramo debatirati, kajti odgovorni smo tako v institucijah kot zunaj njih. Zato gre vsa zadeva preko moje osebe in tudi Calderolija, postavila pa vprašanje, kako namerava ta država oceniti tako obnašanje. Najbrž je tudi OZN želela opozoriti na ta aspekt: obstajajo zakoni, kazni, pravila in pravice, ki jih moramo spoštovati. Ta dogodek ponuja priložnost, da se začnemo boriti proti rasistični klimi, ki izhaja iz nekaterih okolij.«
Calderoli se je kot znano opravičil, prepričan pa je, da njegove besede niso rasistične ...
»Morda ni vedno lahko definirati, kaj je rasistično in kaj ni. Če znamo definirati stereotipe, pa lažje razumemo, kaj je rasizem, kaj je žalitev človeka. Nekatere raziskave so jasne: prepoznati predsodek predstavlja dober začetek. Poznati pomen besed, jim dati pravo težo, bi bil prvi korak v smeri sožitja, kulture, boja proti rasizmu.«
Temnopolta ministrica (o sebi sicer raje pravi, da je črna), je prepričana, da so spremembe že v teku, da se javnost začenja zavedati pomena tovrstnih tem. Vesela je bila solidarnosti katoliške Cerkve, posebno zadovoljna pa z dokumentom, ki ga je senat odobril v sredo. »Iz senata je prišel poseben signal: tudi institucije so stopile na pot sprememb, saj so si postavile vprašanje, kakšno vlogo naj ima komunikacija v naših življenjih in življenjih tistih, ki opravljamo uradne funkcije. To, da je bila resolucija sprejeta na rojstni dan Nel-sona Mandele, ki se je desetletja boril proti nestrpnosti in rasizmu, pa ji je dalo še dodaten pomen.«
Kdo pa je, poleg ministrice Kyen-
ge, danes v Italiji žrtev rasizma?
»Drugačni,« se je glasil njen nič kaj spodbuden odgovor. »Zato moramo v šolah naučiti mlade, da je drugačnost bogastvo. Vse, kar je drugačno, nas bogati, zato se ga ne smemo bati. Ko je drugačnost zelo očitna in nepoznana, vzbuja strah, strah pa je večkrat osnova za rasistične izpade. Iz raziskav je očitno, da sta poznavanje drugega in sožitje ukrepa, ki lahko premagata rasizem.
Že večkrat sem ponovila, da je šola prva telovadnica integracije, telovadnica, v kateri lahko z znanjem in spoznavanjem drugih porazimo rasizem. Zato moramo spoznati kulturo priseljeniških otrok, se poglobiti v njihovo zgodovino.«
Poljanka Dolhar
P.S. Kaj če bi v tržaških šolah, ob kulturi in zgodovini priseljencev, spoznavali tudi kulturo in zgodovino slovenskega avtohtonega prebivalstva?
»Res sem simpatizer Gibanja 5 zvezd, a to ni bil razlog, da sem glasoval proti proračunu uprave župana Roberta Cosolinija. Volil sem proti, ker je proračun porazen za zahodni Kras,« pravi rajonski svetnik Ivo Starc. Pred nekaj tedni je pisno najavil tajniku Slovenske skupnosti Petru Močniku odstop iz stranke in vstop v mešano svetniško skupino. SSk je tako ostala brez predstavništva v sosvetu, ki združuje Prosek, Križ in Kontovel.
»Najprej bi rad pojasnil, da ima rajonski svet le posvetovalno vlogo in da izda le predhodno mnenje, ki za občinski svet nima pomembnejših posledic in seveda ni vinkulantno. Župan Co-solini bo mirno nadaljeval svoje delo ne glede na negativno mnenje našega sosveta,« pojasnjuje Starc. Podpredsednik
Rajonski svetnik Ivo Starc
rajonskega sveta Giorgio Zeriali (Demokratska stranka) po njegovem ni razumel ali noče razumeti, da je bil ob-
činski proračun zavrnjen samo zato, ker prinaša porazen izkupiček za naš teritorij. »V času župana Roberta Dipiaz-za smo redno zavračali proračun, ker je namenjal našim vasem malo sredstev. Ampak župan Dipiazza ni bil "naš" župan. Zdaj, ko imamo "našega" - naj spomnim, da je Cosolini v naših vaseh požel velik volilni uspeh - se niso stvari nič spremenile. Sredstva in načrti so za nas še bolj pomanjkljivi in ni za vse kriva samo gospodarska stiska. Manjka politična volja. Kdo ima torej volil-ce in volilke za norca,« se sprašuje Starc.
V debati pred glasovanjem je sam Zeriali po Starčevih besedah izjavil, da mu proračun ni všeč in da voli za iz zgolj koalicijskih zahtev.Pokončnost? Predsednik Roberto Cattaruzza je dobesedno rekel, da z bolečino in težavo
podpre proračun. Moja osebna politična pot nima s stališčem o proračunu nobenega opravka. Župan Cosolini naj se malo bolj potrudi za naš teritorij in bo vedno dobil mojo podporo,« dodaja Starc.
Rajonski svetnik pojasnjuje, da Gibanje 5 zvezd nima strankarskih izkaznic, zato je sodelovanje na t.i. meetupih (organizirana soočenja o aktualnih zadevah, ki potekajo tudi, če že ne predvsem na spletu) odprto vsem, ki imajo nekaj za povedati. Starc, kljub odstopu iz rajonske svetniške skupine Demokratske stranke-SSk, ne bo zapustil za-hodnokraškega rajonskega sveta. Na volitvah je dobil 74 osebnih glasov in s številom preferenc prehitel vse svetnike, vključno s predsednikom Cataruzzo, ki jih je prejel 66.
/
TRST
Sobota, 20. julija 2013
5
POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Maturant znanstveno-fizikalne smeri liceja Prešeren Jakob Terčon
Formula za uspeh: spomin in vsakodnevno učenje po malem
Maturitetni referat je posvetil smrti - Smer ga je dobro pripravila na univerzitetni študij inženirstva
Drugi odličnjak, s katerim se po koncu letošnjega državnega izpita ponašajo na znanstveno-fizikalni smeri Liceja Franceta Prešerna, je Jakob Terčon. Mladeniča iz Slivnega, ki takoj pove, da je pred višješolskim študijem opravil šolanje na Nižji srednji šoli Iga Grudna v Nabrežini, je stoti-ca nekoliko presenetila: »Ciljal sem na 95/100 ali kaj več, po pisnih nalogah pa sem videl, da je stotica največ, kar lahko dosežem, glede na to, da mi je matematika šla malo slabše,« pravi Jakob, ki mu je na koncu vsekakor šlo dobro, tako da je z oceno razumljivo zelo zadovoljen.
K odličnemu uspehu na maturi je prav gotovo pripomogel referat, s katerim se je Jakob Terčon predstavil izpitni komisiji. Tema je bila nekoliko neobičajna, saj se je Jakob posvetil filozofskemu razmišljanju o smrti: »Uokviril sem, kaj je lahko smrt, podal sem svoje osebno razmišljanje, potem sem pisal še o Sokratu, Nietzsc-heju, Hemingwayu, Seneki in Kosovelu,« pravi slivenski odličnjak, ki se je pred petimi leti odločil za šolanje na znanstveno-fizikalni smeri liceja
Prešeren, ker sta mu bili všeč matematika in fizika: »Šel sem po sledeh očeta in nonota in spoznal, da me je ta šola zelo dobro pripravila na univerzo, tako da bi izbiro ponovil. Nudi ti zelo široko paleto splošne kulture tako na znanstvenem kot na literarnem področju,« pravi Jakob.
Po odličnjakovih besedah se je učil bolj malo: »Sošolci so pravili, da mi pomaga spomin, ki ga imam. Zdaj ne vem, če je to res ali ne. Če smo imeli kako kontrolko, sem se pripravljal nekaj dni prej in sem študiral vsak dan po malem in ne vse zadnji dan, tako da sem se, kolikor se je dalo, pripravljal sproti. Isto velja za maturo: bilo je, če lahko rečemo, neke vrste ponavljanje, saj kar si se že učil med letom, se pred maturo tudi spomniš,« pravi slivenski odličnjak, ki se ni odločil za kako dodatno učenje. Študij pred maturo je bil intenziven, saj med letom ni bil vajen tako študirati, vendar je šlo, saj mu učenje, kot pravi, ne teži.
Zunaj šolskih zidov se Jakob Ter-čon posveča plavanju, saj že od tretjega leta starosti plava pri tržiškem klubu Rari Nantes Adria: »Zadnje leto
OSEBNA IZKAZNICA
Zodiakalno znamenje: Devica Najljubša hrana: pečen krompir in meso Najljubša pijača: voda Knjiga na nočni omarici: Oris Doriana Graya Oscarja Wildeja in Ciceronova De amicitia Najljubši film: Rain man Najljubša televizijska oddaja: Criminal minds
Najljubša gledališka predstava: Oblo-mov
Naj osebnost: Miloš Tul Življenjsko geslo: Ride si sapis (Smej se, če si pameten)
sem opravil samo zimsko sezono in sem marca opustil, da bi se bolj posvetil študiju,« pravi Jakob, ki je v obdobju obiskovanja nižje srednje šole tudi igral košarko pri ŠD Sokol v Na-brežini, a je ta šport potem opustil.
Tako kot njegov sošolec-odličnjak Igor Valič, se je tudi Jakob Terčon odlo-
čil, da se po uspešno opravljeni maturi poda na potovanje po Evropi z vlakom, jeseni pa ga čaka študij inženir-stva na tržaški univerzi. Sicer še ne ve, katero smer bo izbral, vendar pravi, da je prvo leto študija precej podobno na vseh smereh, »tako da bom sproti videl, kam se usmeriti.« (iž)
ZDRAVSTVO
Letoval na Karibih, prišel s kolero
Na Karibih se ni naužil samo sonca in morja, ampak je staknil tudi kolero. To se je zgodilo Tržačanu, ki se je vrnil s počitnic na karibskem otoku. Moški se je slabo počutil že na letalu, s katerim se je vračal domov, v Trstu pa so ga hospitalizirali na oddelku za nalezljive bolezni glavne bolnišnice, kjer se nahaja v izolaciji, vendar se njegovo zdravstveno stanje izboljšuje. Sodeč po vesti, ki jo je včeraj na svoji spletni strani objavil tržaški italijanski dnevnik, ki se nanaša na tiskovno sporočilo bolnišničnega podjetja in na besede generalnega direktorja le-tega Francesca Cobella (slednjega smo včeraj popoldne neuspešno iskali), so pri pregledu zdravstvenega stanja tržaškega turista ugotovili prisotnost bacila kolere podtipa Ogawa, kar so potrdili tudi na oddelku za laboratorijsko medicino v Pordenonu, kamor so poslali izolirani bacil, medtem ko zdaj izvaja preiskavo tudi višji inštitut za zdravstvo pri italijanskem pristojnem ministrstvu, medtem ko je bil o prisotnosti nalezljive bolezni obveščen tudi oddelek za preventivo pri krajevnem Podjetju za zdravstvene storitve.
RIM - Prvi poraz za družbo Gas Natural
Sodišče podprlo zamrznitev postopka za plinski terminal
Upravno sodišče v Laciju bo šele 19. marca prihodnje leto vsebinsko ocenilo pritožbo družbe Gas Natural proti ustavitvi postopka za gradnjo uplinjevalnika pri Žavljah. Sodniki so vsekakor včeraj zavrnili zahtevo španskega energetskega velikana po takojšnji odmrznitvi okoljevarstvenega postopka za uplinjevalnik, ki ga je začasno ustavil okoljski minister Corrado Clini. Zamrznitev postopka, ki seveda ni po godu Gas Natural, velja do 18. oktobra.
Vlada ima sedaj torej čas do srede oktobra, da izdela dokončno stališče o uplinjevalniku, ki mu na Tržaškem nasprotujejo vse lokalne uprave, začenši z Deželo. Minister za gospodarski razvoj Flavio Zanonato se je v nedavnem intervjuju za Piccolo sicer zavzel za gradnjo uplinjevalnika.
Župan in nadškof o aktualnih vprašanjih Trsta
V Trstu se je treba nujno soočiti z dvema prioritetama, in sicer z gospodarskim položajem, delom in zaposlovanjem v luči krize, obenem pa tudi s problematiko mladih, ki se soočjo s krizo vrednot in težavami pri vključevanju v svet dela. To izhaja iz včerajšnjega dopoldanskega srečanja na županstvu med tržaškim županom Robertom Cosolinijem in nadškofom msgr. Giam-paolom Crepaldijem, ki sta se pogovarjala o glavnih aktualnih vprašanjih in splošnem stanju, v katerem se nahaja Trst. Sogovornika sta se dogovorila za nadaljevanje soočenja, kjer želita ohraniti visoko raven sodelovanja glede vsake možne pobude za skupno dobro občanov, piše v sporočilu za javnost.
Davek Tares je za SEL zamujena priložnost
Stranka SEL-LES (Levica, ekologija, svoboda) meni, da predstavlja razprava o novem davku na odpadke Tares v tržaškem občinskem svetu zamujeno priložnost. Namesto, da bi na seji resno razpravljali o ločenem zbiranju odpadkov (Trst je zelo nizko na tej lestvici), se je skupščina odločila za 10-odstotni povi-šek omenjenega davka, je bilo slišati na včerajšnji novinarski konferenci SEL-LES. Svetniška skupina SEL-LES je glasovala proti takšnemu povišku in zaman predlagala le 3-odstotni povišek davka. To pomeni dodatni priliv treh milijonov evrov v občinsko blagajno, a to žal najbrž ne bo prepričalo Tržačanke in Tržačane k učinkovitejšemu ločevanju odpadkov, pravijo pristaši stranke Nichija Vendole.
MILJE - Spomin na padlega policista
Maša za Cosino ob 21-letnici smrti
V miljski stolnici so se včeraj pri spominski maši spomnili policista Eddieja Walterja Cosine ob 21. obletnici njegove tragične smrti. Miljčan Cosina je bil namreč eden od petih članov spremstva, ki so 19. julija 1992 v Palermu umrli v mafijskem atentatu na sodnika Paola Borsellina. Mašo, ki so se je poleg Cosinovih svojcev udeležili še tržaški kvestor Giuseppe Padulano ter predstavniki krajevne uprave in vsedržavnega združenja policistov, je daroval policijski vikar Paolo Rakic, ob koncu pa so položili venec h Cosinovemu grobu na miljskem pokopališču.
Danski družini vrnili nahrbtnik
Območni policisti so danski družini vrnili izgubljen nahrbtnik, ki so ga v četrtek zvečer našli blizu neke banke na Trgu Cavana. V njem niso našli ničesar, kar bi jim pomagalo priti v stik z lastnikom, zato so ga odnesli na kvesturo. Na zaskrbljeno dansko družino pa jih je potem opozoril uslužbenec picerije v bližini Trga Cavana, zato so po dolžnostnem preverjanju nahrbtnik izročili Dancem.
Tatovi v otroški trgovini
Neznanci so v noči na četrtek vlomili v trgovino z otroškimi artikli v Ul. Ca-pitelli in odnesli s seboj nekaj stvari. Vlomilci so v trgovino prišli skozi stranska vrata, po brskanju po mizi, kjer se nahaja blagajna, pa so s seboj odnesli prenosni računalnik, fotografski aparat in nekaj otroških oblek. Krajo je v četrtek zjutraj pri odpiranju trgovine odkril lastnik le-te, ki je poklical policijo. Primer preiskujejo pripadniki letečega oddelka in forenziki tržaške kvesture.
Goljufali s kreditno kartico
Nabrežinski karabinjerji so zaradi goljufije ovadili na prostosti šest Neapelj-čanov - 31-letnega D.F.P., 21-letnega R.A., 37-letnega C.F., 33-letnega G.L., 21-let-nega R.G. in 36-letnega G.V. - na podlagi ovadbe 40-letnega Tržačana V.A.. Šesterica je namreč nezakonito uporabila njegovo kreditno kartico, da je po internetu opravila nakupe za 350 evrov. Karabinjerji iz Naselja sv. Sergija pa so, vedno zaradi goljufije, ovadili 38-letnega B.R. iz Lecceja, ki je stari znanec sil javnega reda. Moški je namreč prepričal Tržačanko S.D., da mu je preko poštne plačilne kartice nakazala 345 evrov za plačilo mize za manikuro, ki pa je ni nikoli prejela.
Ukradla mobilni telefon
Karabinjerji proseške postaje so zaradi kraje in zbiranja ukradenega blaga ovadili na prostosti dve osebi turške narodnosti, ki sta že znani silam javnega reda: gre za 50-letnega T.H. in 30-letnega T.I., pri katerih so našli mobilni telefon in SIM kartico, krajo katerih je bila prijavila Tržačanka D.V.P..
Opoldanski pretep v Ul. Ponchielli
Včeraj je okoli 12.32 na vogalu med ulicama Ponchielli in Santa Caterina prišlo do pretepa, v katerega so bile vpletene tri osebe, ki so jih reševalci službe 118 prepeljali v bolnišnico na pregled. S primerom se ukvarjajo karabinjerji, ki so jim včeraj pomagali tudi policisti.
6
Sobota, 20. julija 2013
TRST
DEVIN - Konec Poletne šole Glasbene matice
Koncert godalcev
Pedagoško znanje, ki ga premorejo slovenska, srbska, ruska in srednjeevropska šola, so na tečaju, ki ga je Glasbena matica organizirala v Devinu, neutrudno razdajali profesorji Armin Sešek, Vasilij Meljnikov in Vasja Legiša. Preko petintrideset učencev se je udeležilo tečajev na sedežu Jadranskega zavoda združenega sveta-UWC in nastopov, ki so letos razširili vidljivost šole na prestižne lokacije kot glasbeni muzej Schmidl in devinski grad, zaključni nastop pa je potekal v povsem natrpani in vroči dvorani zavoda. Le škoda, da se tako zasebne kot javne slovenske in italijanske institucije niso odzvale prošnjam za pokroviteljstvo, saj bi katerikoli prispevek lahko olajšal in okrepil delo organizatorjev: to je bila edina tožba, ki jo je prof. Jagoda Kjuder, pedagoginja na GM in koordinatorka tečajev, izrekla
ob koncu petdnevnega maratona, sicer pa je bila Kjudrova upravičeno zadovoljna z izidom. Zadovoljstvo je sijalo tudi iz obrazov profesorjev in učencev, ki so lahko pokazali sad izredno poglobljenega strokovnega dela. Prof. Sešek je na Tržaškem že doma, saj traja njegovo sodelovanje z GM že deset let, že peto leto pa prihaja k nam - najprej v Sežano, v Devin pa drugič - učit vedno večje številov mladih violinistov, tako slovenskih kot italijanskih. Tudi prof. Meljnikov vodi na GM skozi celo šolsko leto mojstrske tečaje, čelist Va-sja Legiša pa je zaposlen v Munchnu in se v domači kraj vrača le med počitnicami.
Poletna šola za godalce se je rodila v okviru Festivala Kras, ki je iz finančnih razlogov letos odpadel in tudi to je obžalovanja vredno dejstvo: kriza lahko le delno upraviči varčevanje, kajti upošte-
vati je treba, da je vlaganje v izobrazbo mladih za našo manjšino primarnega pomena in odpovedi na tem področju pomenijo kratkomalo brezbrižnost do bodočnosti mladih talentov. Ravnatelj GM Bogdan Kralj se je toplo zahvalil vsem, ki so omogočili pobudo, predvsem organizatorki Jagodi Kjuder in trem pedagogom, pa tudi pianistki prof. Beatrice Zonta, ki je že vrsto let zanesljiva in muzikalna spremljevalka tečajnikov. Dragocena je bila tudi pomoč tajnice devinske šole Maure Colomban, ki je skrbela za nemoten potek lekcij in nastopov.
Zaradi visokega števila učencev so nekateri nastopili v popoldanskih urah, pa tudi zjutraj na gradu, kljub temu je bil večerni program kar natrpan. Začel je mali violinist Aleksander Sardon Trampuš z Mozartom, nadaljevala Margherita Turel
MIRAMAR - Mednarodna kriška akademija
Ob koncu poletne pevske šole dobrodelni koncert Glasba v cvetju
V Miramaru, točneje v nekdanjih kuhinjah tamkajšnjega gradu, je junija potekala poletna pevska šola Mednarodne kriške akademije, namenjena otrokom med 5. in 12. letom. Ob koncu skoraj enomesečnega dogajanja so se deželnemu kulturnemu nadzorništvu zahvalili za gostoljubnost s koncertom, ki so ga poimenovali Glasba v cvetju; v sklopu večera, ki ga je oblikoval tudi otroški zbor Fran Venturini, so zbirali sredstva za ponovno »oživitev« miramarskih gredic. Kdor želi podpreti akcijo, ki jo kriška akademija prireja v sodelovanju s podjetjem Smile Service, lahko daruje na račun IT56T0892802200010000028423.
Projekt Mir z vami v povezavi z Izraelom
Mednarodna operna akademija Križ spleta nova prijateljstva in tako ostaja zvesta svojemu poslanstvu v duhu mednarodnosti, ki jo nosi v imenu. Med tednoma glasbenega centra je v Miramarskem gradu gostila udeležence projekta »Mir z vami! Shalom Aleikhem!«, ki z »mostom prijateljstva« povezuje Italijo in Izrael, ter njuna mesta - Videm, Trst in Pal-
Nastop kvarteta Tetrachord v torek v muzeju Schmidl
v. legisa
Zaključni pevski nastop pod vodstvom maestra Alessandra Svaba v slikovitem okolju Miramarskega parka
manovo s Hajfo, Tiberijo, Naharyio in Kiryat Yamom. V FJK so izraelsko delegacijo, ki so jo sestavljali pesniki, glasbeniki, pevci, pisatelji, novinarji in slikarji pričakali člani ruske in judovske skupnosti, vsi skupaj pa so se v sklopu omenjenega projekta mudili na obisku v pravljičnem ambientu miramarske-ga gradu. Na čelu delegacije je bil umetniški vodja glasbene skupine Shalom Aleikhem iz Hajfe, skladatelj Mark Zeldich.
Projekt »Mir z vami!« že s svojim imenom nakazuje, da je njegov cilj širiti mir med narodi s pomočjo kulturne izmenjave, da bi se medsebojno bolje spoznali in se tako približali eni drugim. Večer je glasbeno obarvala skupina »Shalom Aleikhem«, v kateri so izstopali solisti: mladi in obetavni Vladislav Estrin, maestro Albert Klachko, nekoč solisti Državne opere v Taškentu, njegova hči Diana in njegov najboljši učenec Boris Kadin. Ob zaključku večera pa so podelili tudi diplome. Kulturni dogodek je omogočili Zavod za kulturno dediščino Furlanije Julijske krajine v sodelovanju s kriško Akademijo. Po koncertu je Akademija ponudila gostom tipične tržaške jedi in vina, tržaškega vinarja Andreja Boleta.
z Bernemannovo Burlesque, sledil je Florjan Suppani z Gluckovo Melodijo, nato je čelistka Valeria Gaia Jark zaigrala Pre-ludij iz Bachove Suite v G-Duru BWV 1007. Violinist Vanja Zuliani je pokazal razveseljiv napredek v Kreislerjevem Me-nuetu, desetletna Sara Schisa je navdušila z Brahmsovim Madžarskim plesom št.5, ljubko se je izkazal novopečeni trio, v katerem sta Vanja in Max Zuliani igrala s čelistom Lorenzom Obersnelom: pod mentorstvom Vasja Legiše so dečki lepo pripravili stavek iz Klenglovega Tria v C-Duru op.20, nato pa je violinist Felipe Ko-pušar zaigral Adagio iz Bachovega Koncerta v E-Duru. Violinistka Emanuela Co-lagrossi je ekspresivno in elegantno podala Legendo op.17 Henrika Wieniaw-skega, Eva Prešeren pa je temperamentno odigrala zadnji stavek iz Bruchovega violinskega koncerta v g-molu. Drugi klavirski trio so sestavili Felipe Kopušar, čelistka Anja Zidar in pianistka Gabriella Gervasio, ki so izbrali stavek iz Haydno-vega Tria v C-Duru, nato je violinistka Ha-na Feguš briljantno zaigrala Sarasatejevo
Romanza andalusa. Prof. Legiša je imel tudi dva godalna kvarteta: ženski sestav Iris so oblikovale violinistke Laura Fur-lan in Emanuela Colagrossi, violistka Lucia Dorfmann in čelistka Cecilia Baruc-ca Sebastiani, ki so lepo obvladale zaplet Fuge iz Haydnovega kvarteta v C-Duru op.20 št.2, štirje fantje pa so se združili pod imenom Tetrachord: violinista Mat-teo Ghione in Paolo Škabar, violist Jaco-po Toso in čelist Fancesco Pinosa so svoje mladostniške energije stresli v Scherzo iz Nielsonovega Kvarteta op.13. Vmes smo poslušali še dva izvrstna violinista, temperamentnega Jurija Smirnova, ki je zaigral stavek iz F.A.E Sonate-Brahmsov Scherzo, Manca Rupnik pa je pojoče in ekspresivno interpretirala Williamsovo temo iz filma Schindler's List. Praznik mladih talentov je sklenil učenec zadnjega letnika moskovskega konservato-rija Ervand Agadzhanjan, ki je zablestel v Temi z variacijami Henryja Wieniaw-skega ter potrdil visok nivo in mednarodni domet pobude.
Katja Kralj
Pihalni orkester Ricmanje
K včerajšnjemu članku o poletnem opernem večeru v Ricmanjih se je pomotoma vrnila napačna slika in sicer pihalnega orkestra Citta' di Grottole iz Bazili-kate, ki je igral v sredo zvečer v Boljuncu. Ricmanjski godbi, ki je bila tudi med soorganizatorji večera v Boljuncu, se opravičujemo in objavljamo posnetek z njihovega koncerta na openskem večeru Poletja pod kostanjem konec junija.
urnik: od srede do sobote: 9.00 -13.00 in 16.00 -19.00 ob nedeljah: 8.30 - 13.30 (ob ponedeljkih in torkih zaprto)
le kakovostne sestavine, sveže sadje, naravna barvila, brez konservansov, pa še izredni okusi čokolade vseh vrst
umik: odprto vsak dan od 9.30 do 23.00
/
TRST
Sobota, 20. julija 2013
7
ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE
vas prijazno vabijo na tradicionalni
99
Q]m/ii piaznik
danes, 20. in jutri, 21. julija
Za glasbo in dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel
Delovali bodo dobro založeni kioski
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 20. julija 2013
MARJETA
Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.47 -Dolžina dneva 15.12 - Luna vzide ob 18.33 in zatone ob 2.57
Jutri, NEDELJA, 21. julija 2013
DANILO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,1 stopinje C, zračni tlak 1013,5 mb ustaljen, vlaga 47-odstotna, jugovzhodnik 7 km/h, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,2 stopinje C.
[13 Lekarne
U Kino
PRAZNIK SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMUA
od 17. do 21. julija pri Briščikih od 18.00 do 2.00 ure vsaki dan
Dobra glasba, odlična enogastronomska ponudba, sejem, razstava, gadgeti in še veliko drugega
Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. julija 2013 Običajni urnik lekarn: od 83o dd 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Masca-gni 2 - 040 820002, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Borzni trg 12 - 040 367967.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »The Lost Dinosaurs«.
ARISTON DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »Dancing Dreams - Sui passi di Pina Bausch«; 16.30, 20.00 »Diana Vreeland: L'imperatrice della moda«.
CINECITY - 15.10, 17.05, 17.35, 19.55, 21.45, 22.15 »I maghi del crimine«; 15.30, 18.30, 21.30 »Pacific Rim«; 15.10, 18.05, 21.00 »The Lone Ranger«; 15.20, 17.50, 19.25 »World War Z«; 15.40 »Epic«; 18.00, 20.05, 22.15 »Dream Team«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »The Lost Dinosaurs«; 20.15, 22.10 »The Last
M Izleti
KMEČKA ZVEZA vabi na tradicionalni izlet z avtobusom na Kmečki praznik, ki ga Skupnost južnokoroških kmetov letos prireja v Bilčovsu pri Celovcu v nedeljo, 28. julija. Vpisovanje na tel. 040362941.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo, odhod v torek, 13. in povratek v soboto, 20. avgusta. Ogledali si bomo veliko znamenitosti. Informacije in prijave: Dušan +38670407 923 ali elektronska pošta: du-san.pavlica@siol.net.
Exorcism«; 15.10 »Dino e la macchina del tempo«.
FELLINI - 16.30, 19.00, 21.30 »The Lone Ranger«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I maghi del crimine«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La cuoca del presidente«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 19.00 »Il caso Kerenes«; 16.30, 21.00 »La grande bel-lezza«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.15, 20.40, 23.05 »Drzni par«; 19.50 »Duhovnikovi otroci«; 13.30, 16.30 »Krila«; 12.30, 16.00, 18.40, 21.20, 22.05 »Napad na belo hišo«; 18.30 »Ognjeni obroč«; 21.05 »Ognjeni obroč 3D«; 20.55 »Osamljeni jezdec«; 13.00, 14.10, 15.50 »Pošasti z univerze«; 12.50, 16.20, 18.40, 21.00, 23.10 »Pr' konc sveta«; 18.20 »Pripravnika«; 16.10 »Svetovna vojna Z«; 13.40, 15.30, 17.50 »Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Lincoln«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.15, 22.15 »Alex Cross - La memoria del killer«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Pacific Rim«; 16.30 »Dino e la macchina del tempo«; Dvorana 3: 18.30 »Uomini di parola«; 17.50, 20.00, 22.15 »Pain & Gain - Muscoli e denaro«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.40 »The Lone Ranger«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Pain & Gain - Muscoli e denaro«; Dvorana 3: 17.20, 19.40, 22.00 »Pacific Rim«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »I maghi del crimine«; 16.45 »Il grande orso«; Dvorana 5: 18.15, 22.15 »Facciamola finita«; 17.30, 19.50 »Argo«.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so v tajništvu in na spletni strani www.vsopcine.it na razpolago navodila in seznami učbenikov za srednjo šolo za šolsko leto 2013/14.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih uradi zaprti ob sobotah in v petek, 16. avgusta. Urnik tajništva: 8.3012.30.
RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote ter v petek, 16. avgusta; začetek pouka v ponedeljek, 9. septembra.
DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 24. avgusta, ob sobotah zaprta.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 31. avgusta.
SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00).
Danes začenjata skupno življenje
Petra in Cristian
Obilo ljubezni in sreče vama kličejo

vsi domači
H Čestitke
SKD Barkovlje z vsemi domačini čestita iz srca učiteljici NADJIMAR-TELANČEVI ob njeni 90-letnici. Vsi ji želimo lepo in doživeto praznovanje v krogu vseh, ki jo imajo radi.
□ Obvestila
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Belo Krajino v soboto, 27. julija. Potovali bomo do Delnic po Hrvaški, potem ob reki Kolpi, ki nas zapeljivo vabi na raftinge. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej tel. št. 3479322123.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro, obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.00-18.00, ob sobotah 10.00-12.00. Predvidene delavnice oblikovanja. Info na tel. št. 040299099, pon-sob 8.00-13.00 (Igralni kotiček Palček).
KRU.T vabi na skupinsko letovanje na Malem Lošinju, od 7. do 14. septembra. Ker so mesta omejena, naj se zainteresirani čim prej zglasijo v društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, mobitel 346-3693234, krut.ts@tiscali.it.
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo dan obiskov na taborjenju v Kredu pri Kobaridu v nedeljo, 21. julija, od 10.00 do 17.00. Obenem spominjamo, naj obiski ne prinašajo hrane in pijače.
ORATORIJ NA KONTOVELU v priredbi OMPZ Baraga bo potekal od 22. do 26. julija, pod vodstvom mladih, strokovno usposobljenih animatorjev iz Slovenije. Oratorijski program vsebuje vzgojno izobraževalne delavnice in igre. Vabljeni dijaki nižjih srednjih šol, učenci iz osnovne šole in otroci zadnjega letnika vrtca. Istočasno bo za študente in dijake višjih šol potekal praktični tečaj vodenja mladinskih skupin. Za udeležbo se javite čim prej pri sestri Angelini, tudi na tel. št. 347-9322123.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira skupaj z Občino Trst laboratorij iger za otroke od 2. do 10. leta in njihove starše v Vili Sartorio, Strada di Fiume (vhod v Ulici Modiano 5). Predvidena je animacija, ki se bo vršila v torek, 23. julija, od 17.45 do 19.00. V slučaju grdega vremena animacija odpade. Prost vstop! Za dodatne informacije: 320-7431637 ali www.bambinieadulti.org.
ČEBELARSKI KONZORCIJ POKRAJINE TRST obvešča vse čebelarje, da bo v petek, 26. julija, odprt sedež z izvedencem (Repen št. 20). Na razpolago je tudi e-pošta: cons.apicoltoritrieste@gmail.com.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo v petek,
26.	julija, ob 19.30 v Kraški hiši v Rep-nu. Glede na bližajočo se Kraško ohcet, računamo na polnoštevilno udeležbo.
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata do
27.	julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.00-12.00 ter ob sredah in petkih 18.00-20.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsirena.it.
JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 5-dnevne tečaje jadranja za
srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Od ponedeljka do petka 13.00-18.00: 29. julij - 2. avgust. Omejeno število mest. Vpis in info.: pon., sre. in pet. 9.00-13.00, sob. 16.00-18.00 na sedežu v Sesljan-skem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 29. julija do 9. avgusta.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 5. do 25. avgusta, urad v Čedadu pa od 5. do 19. avgusta.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 6. septembra po poletnem urniku (9.0013.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom.
PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice z urnikom 9.00-12.00 v sledečih skupinah: 1. skupina od 19. do 23. avgusta; 2. skupina od 26. do 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Za dodatne informacije in vpis: info@bambinieadul-ti.org.
KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena od 26. do 30. avgusta; druga od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis na tel. 3406445370, karinmalalan@gmail.com.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2., do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na in-fo@cheerdancemillenium.com.
SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober 2013.
S3 Prireditve
SKUPAJ NA OPČINAH IN SKD TABOR
vabita na ogled razstave društvenega klekljarskega krožka v dvorani ZKB na Opčinah po sledečem urniku: petek 9.00-13.00, 14.30-22.00, nedelja 9.0013.00 in ponedeljek 9.00-13.00, 14.3016.00.
PRAZNIK SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA na travniku pri Briščikih. Za pravo vzdušje bodo poskrbeli enoga-stronomsko odlično pripravljeni kioski, obilo dobre glasbe, gadgeti, razstava, sejem in še mnogo drugega. Danes, 20. julija, Dj, mister miss STO, Killer Queen, Rewind; nedelja, 21. julija, Alesandro Si-monetto, Riki Malva, Theo la vecia, Tul-lio Vascotto, Maxino, Flavio Furian, Kruegel.
MOPZ FANTJE IZPOD GRMADE vabi na koncert italijansko-slovenske vokalne skupine La rosa dei venti, ki bo v nedeljo, 21. julija, ob 20.30 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Na sporedu skladbe iz obdobja renesanse in sodobna glasba. Toplo vabljeni!
11. AM: BRANCH PRI NAS, amaterska gledališka predstava v izvedbi Julije Ber-don, Maruške Guštin, Valentine Oblak in Helene Pertot; SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na ogled v torek, 23. julija, s pričetkom ob 21. uri na dvorišču društvenega bara.
SKP IN SIK vabita v četrtek, 25. julija, na Rdeči praznik v Ljudski dom (Podlonjer, Ul. Masaccio št. 24). Program: ob 19.00 razprava »Po 70. letih od padca fašizma, napad na ustavo«, sledi »partizanski glasovi in harmonike«, odprtje kioskov ob 18.00.
DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT s pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina organizira 39. šagro v Pra-protu: v petek, 2. avgusta, ples z ansamblom »Ne Bojsega«; v soboto, 3. avgusta, turnir v briškoli in ex-tempore,
Mali pianisti združenja II Punto Musicale, festival Tango za razmišljanje »Temni ritem« s kvartetom »Neotango«; v nedeljo, 4. avgusta, turnir v skrlah za »16. memorial Doljak Radovan«, tekma v košnji, film Martina Turka »Nahrani me z besedami«.
SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 3555 vabita v društveni bar n' G'rico na ogled razstave fotografij »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«.
Mali oglasi
IZGUBIL se je beli maltežan po imenu Jimmy, v okolici Saleža. Tel. 040-229381, 346-0795301.
IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 320-0265573.
PRODAM inox cisterno na zrak za vino, 500 l. Poklicati tel. št.: 335-7725320
PRODAM stanovanje (po želji lahko tudi opremljeno) v Ul. Ghirlandaio, 70 kv.m. Tel. št.: 347-474798467.
PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Rival-to), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682.
P RODA M šivalni stroj pfaff tiptronic 2020 s svojo omarico za 150,00 evrov. Tel. št.: 338-2639849.
PRODAM pomivalni stroj za kozarce znamke zanussi. Tel. št.: 335-6322701.
PRODAM v Prebenegu zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701.
SEŽANA Lehte (proti Lipici), stanovanje 125 kv.m, sončna lega, prenovljeno, dnevna soba, jedilnica, kuhinja, kopalnica, 3 sobe, 2 terasi, vrt, avt. ogrevanje, prodamo. Kontakt: 347-8911054.
ŠTUDENTKA z lastnim avtom išče delo kot otroška varuška v poletnih mesecih. Tel. št.: 040-946764 (v jutranjih urah).
Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 21. julija.
Tel. 040-229439
Id Osmice
DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni!
DRUŽINA SLAVEC je odprla osmico v Mačkoljah št. 133. Vljudno vabljeni. Tel. : 040-231975.
ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040220605.
GABRIJEL je odprl osmico v starem društvu v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 338-3976187.
LISJAK je odprl osmico na Kontovelu.
OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. št.: 040-299806.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni.
OSMICA STAREC je odprta v Boljuncu št. 623.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
OSMICO je odprla Sidonija v Medjivasi št. 10. Tel. št.: 040-208987.
V	REPNU sta odprla osmico Edo in Groz-dana. Repen št. 18. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-327472.
V	ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293.
ŠUBER je odprl osmico na Opčinah.
Prispevki
V	spomin na našo drago Nado Simoneta - Piculin darujejo teta Julka 100,00 evrov in Ljuba in Jožko 100,00 evrov za onkološki oddelek tržaške bolnice.
Namesto cvetja na grob Silvane Malalan daruje Nevia Zerjal iz Boljunca 50,00 evrov za Krut.
V	spomin na sošolko Nado Simoneta darujejo Nada Berce, Edi Danev in prijateljica Nada Marušič 50,00 evrov za Starši skupaj.
Ob 44-letnici smrti dragega očeta Rada Rauberja darujeta Jasna in Nataša 60,00 evrov za OD Bor.
8
Sobota, 20. julija 2013
KULTURA
/
MITTELFEST 2013 - Novost Stalnega gledališča FJK na tekst G. Borgne
Igralec Roberto Herlitzka
• VI••	■•■	•
prepričljivo o liku in opusu Pier Paola Pasolinija
Pier Paolo Pasolini je doma na Mit-telfestu, kjer so tudi v prejšnjih izvedbah večkrat postavili na oder in gostili prepričljive dogodke v znamenju njegovega lika in opusa. Festival se mu letos poklanja z monografskim nizom, v okviru katerega je v četrtek doživela krstno izvedbo nova produkcija Stalnega gledališča FJK v režiji Antonia Calende »Una gio-vinezza enormemente giovane«. Monolog obravnava prodorno etično in politi-
čno razmišljanje intelektualca in uporablja kot štartno točko njegovo nasilno smrt. Besedilo zrcali namreč izhodišča, znanje in prizadevanja avtorja dramaturške zasnove: Gianni Borgna je bil v mladosti politični aktivist in dolgoletni odbornik za kulturo občine Rim, ki je Pa-solinija poznal osebno, je ugleden raziskovalec njegovega opusa in življenja in si je nenazadnje prizadeval za ponovno preiskavo njegovega umora.
MITTELFEST 2013 - Sklepni del
Madžarska prisotna s cigansko tradicijo
Ciganska glasbena tradicija je tisti aspekt madžarske kulture, ki ne zaznamuje večinskega naroda, a je navzven zagotovo njegova najbolj prepoznavna podoba, od 19. stoletja, ko so znameniti skladatelji ovekovečili navdih ciganskih motivov, do današnjih dni, ko so nekatere, že stereotipne skladbe sestavni del večerov v tipičnih madžarskih gostilnah. Zato so si tudi organizatorji Mittelfesta zamislili po-klon Madžarski v znamenju ciganskega gala večera v izvedbi orkestra Roma Hungaricum State Ensemble. Godala, klarinet in nepogrešljiv cimbalom so v četrtek zvečer dopolnili, kar je ponedeljkov program začel s plesno predstavo Čardaš, z izborom že konvencionalnih skladb, s katerimi je romski orkester iz Budimpešte postal glasnik Madžarske. Vizitka je bila izrazito »turistično« obarvana, z urejenim koncertnim pristopom in dopadljivo usmeritvijo, kjer se hitrost izvedb ni istovetila z ekspresivnim zagonom. Številna publika pa je glasno izrazila svoje zadovoljstvo.
Madžarska bo prisotna tudi v današnjem programu, tokrat z biografsko predstavo s poezijami pesnika Endreja Adyja v adaptaciji in izvedbi igralca Paola Fagiola (ob 18.00 v Čedadu), glavna večerna dogodka pa se bosta odvijala v Čedadu in Gorici. Gledališče Ristori bo ob 19.00 predstavilo dve Cocteaujevi enodejanki v izvedbi igralke Adriane Asti, goriško gledališče Verdi pa bo ob 21.30 gostilo plesno predstavo Potret mita- poklon Elisabetti Terabust, katerega se bo udeležila tudi znana plesalka, ki je bila mentorica Roberta Bolle-ja. Glasbeni program ne bo zaostal, saj bo na sporedu več projektov konserva-torijev iz Vidma in Trsta, v večernih urah na trgu v Palmanovi pa bo sledil koncert priznanega harmonikarja Ric-harda Gallianoja. Igralci akademije Nico Pepe pa bodo kot poulični ustvarjalci prinesli na čedajske ulice svojo izvedbo Misterija buffa Daria Foja. Jutri se bo 22. izvedba Mittelfesta zaključila v rockov-skem stilu s koncertom angleške skupine Skunk Anansie na stolnem trgu.
ROP
Roberto Herlitzka -Pasolini ob pesnikovem truplu v monodrami »Una giovinezza enormemente giovane«
m. trevisan
Kljub neizogibni emocijski prisotnosti avtorja sta tako koherentna in smiselno sestavljena lepljenka pomenljivih odlomkov iz Pasolinijevih spisov kot, na področju kronike, zahteva pravične obsodbe zločina (oz. resnice) povezani v dostojanstveni, globoki in intenzivni pripovedi, ki se hvalevredno izogiba retoriki spomina in hagiografiji ter skuša emancipirati tragično smrt od tiste grozljive »zmesi krvi in blata«, predvsem od uveljavljene tožbe in prepričanja, da je šlo za napad na mladega človeka. Tekst je notranji monolog, tok zavesti, v katerem Pasolini v prvi osebi govori o svojih prepričanjih, nazorih, o večno zasovraženi malomeščanski men-taliteti, o kompleksnem odnosu do mladih, o nesporazumih s politiki tako desnice kot levice, tudi o tisti noči v Ostii s hipotetično rekonstrukcijo dogajanja. Igralec Roberto Herlitzka je sam na odru, s svojim izklesanim obrazom, izkušnjo, drobno postavo, ki je hkrati krhka in ek-spresivno mogočna. Njegove besede občasno, učinkovito podpira predvajanje arhivskih in novejših videoposnetkov povojne in sedanje podobe Rima, kot tudi odlomka iz filma Carla Lizzanija, v katerem je Pasolini nastopil, v bistvu pa je težišče na karizmatičnosti interpreta.
Predstava se dogaja na kraju zločina, ravno okrog trupla (pravzaprav bi se lahko brez težav odpovedali lutki mrliča na odru... ) in med sodi s petrolejem, ki so del zapuščenega in pustega okolja, a tudi citat njegovega zadnjega romana.
O prodornem intelektualcu se večkrat govori kot o preroku, ki je pisal o posledicah potrošništva, o množičnem izseljevanju, o strahu pred drugačnim, o razvoju brez napredovanja. Tudi v tem primeru pa ta »Pasolini po Pasoliniju« odvrača retoriko sugestije (»nisem prerok, sem intelektualec!«). Napredne moči in aktualnosti njegovih razmišljanj pa je nemogoče prezreti; danes bi opozarjal na prihod novega zla in verjetno na to opozarja tudi po smrti.
Dober tekst z odličnim interpretom govori ravno o tem, zato gleda naprej z besedami iz preteklosti, z željo po premostitvi določenih predsodkov, z radikalno jasnim pogledom na določene, tudi sporne teme. Kot sugerira naslov predstave, so mladi kot tudi koncept mladosti osrednjega pomena v tem posthumnem razmišljanju. Za boljšo bodočnost bi se morali učinkoviteje in z bolj odprtim pristopom posvečati vzgajanju mladih, se z njimi pogovarjati ne glede na njihovo politično prepričanje, kar v preteklosti (kot tudi danes) ni bilo storjeno. Na osebnem področju je bila mladost pogubna, usodno hrepenenje po dragocenem preblisku svetlobe sredi osamljenosti zrelih let. Svet ga je razočaral do konca, da je življenjski upor pustil tudi na njegovem telesu sledi boja »proti mračni usodi».
Rossana Paliaga
TOMIZZEV DUH
Človek je »vrsta -zunaj okvirja«
Milan Rakovac_
Mera za mero, vera za vero! Banalni pregovor je ohranjal »trajnostni razvoj« v tem koncu sveta skozi 15 tisoč let civilizacije: naturalna menjava, izmenjava dobrin, dela, blaga. Naj vam opišem bizaren prizor na bencinski postaji v Slavoniji: cela družina, od none do vnuka, potem ko so preščipnili (!) jekleno ograjo ob avtocesti, potnikom ponuja vse - od pranja avtomobila, kontrole olja in zavor do prodaje mladega krompirja in zelja. Pa kaj je to, vprašam mlado natakarico v bližnjem baru. Ja, ni dela, kmetje s teh plodnih ravnic ničesar ne morejo prodati, hrana se uvaža iz Kitajske, Ukrajine, Južne Afrike. Tako se nekako preživijo ...
Još dobro pametin arhaičnu eko-nomiju, iz doba kad je čovik živija po pečinah (ob pečine, Opčine, cioe', Vuopčine, Opicina - naziv prihaja od tod, mi je nekoč povedal modri Openc), a to naturalno gospodarstvo je potekalo takole: i pescadori de Orsera o Fontana i vegniva in giro per l'Istria, portando sul car co'l mus piene cassette de sar-dele, suri, scombri, locarde,.. gridando in quel po' de slavo: »alllaaa zzzeneee, rrriiibbbbeeee, rrribeeee, ribeeeee... ala svelto, mira-za-miru, vira-za-viru«. Pa iz Raklja z lonci, iz Bezačije z jabolki: nek Bezjak (istrski staroselci na liniji Žminj-Pazin-Buzet) potuje z vozom polnim jabolk in , da mu ne bi bilo treba mahati z bičem, muli v zadnjo plat meče jabolka, da bi stopila hitreje. Jabolka je prodal, na poti domov, pa, pošteno lačen, pobira svoja jabolka, jih obriše ob suknjo in se potolaži: »ta ni bila muli va riti« ...
O razpadu kulture, civilizacije in konsumizma so pisali daljnovidni ljudje (med njimi še najbolj ekonomist John Kenneth Galbraith), ki so že zdavnaj napovedali, da nas čaka »postmonetarna epoha« i »vrnitev blagovne manjave«. Ne tako zdavnaj sem podobne slutnje zapisal v pesmi:
Put levanta - putponienta
U idru beside grien put Levanta, ma tamo me čeka Leviatan. Ala nazda na bandu Ponienta; ma tamo Tifon, Moloh, kaos, baraban svih zvoni, ma ča da su zbisla?, windrose šenjiva kurs - proti cimitri, me guši muore, pensir piju vitri, muora me grda mrež kolini stisla. U škurini, dišperano iščen sviču, lantierna črna u gutu pakla, ne znan ki san, ča ču, di ču.
Švikne vitar, molana lancana, i šijun grbinade me hita -tamo di če štuorija putana.
»Prvi korak pri reševanju problemov je zbrati pogum in priznati realno stanje, oceniti dejansko globino in resnost problema, pa ugotoviti vzroke, ki te probleme povzročajo. Obstoječi družbeni, gospodarski in politični sistemi zagotavljajo takšno delitev bogastva in blaginje, ki ni v skladu z moralnimi normami, naravni kapital planeta pa izginja hitreje, kot se je sposoben obnavljati. Rezultati teh sistemov so zato zelo nepravični in v temeljih netrajno-stni, mi pa imamo moralno trajnost-nost«, piše svoji novi knjigi »We Are All Apocalyptic Now: On the Responsibilities of Teaching, Preaching, Reporting, Writing, and Speaking Out« profesor novinarstva na univerzi v Teksasu Robert Jensen, kot poroča Mladina:
»Najprej moramo imeti domišljijo, potem lahko začnemo ustvarjati alternativne sisteme, ki bodo zmanjšali neenakost in upočasnili uničevanje okolja... Če organizatorji lahko prepričajo ljudi, naj se pridružijo določenemu gibanju, ki obljublja zmago ne da bi bilo treba spremeniti privilegiran način življenja, bodo posledice hujše od ohranjanja sedanjega stanja.Pot do resnih sprememb ni lahka. Kar je danes normalna oblika organiziranja družbe, to so nacionalne države s kapitalističnim sistemom, je nastalo v novejšem času in je bistveno drugačno od razmer, v kakršnih je človek živel 95 odstotkov svojega razvoja. Kot pravi biolog Wes Jackson, je človek 'vrsta zunaj okvirja', živimo v svetu, ki je v mnogih ozirih okolje, ki nam ni prilagojeno. Vzpostaviti moramo strukture in sisteme, ki nam bodo omogočili preživetje na zemlji, razumeti moramo zgodovino svojega razvoja v človeka, naše institucije pa morajo odsevati naše lokalno bivanje, kar pomeni, da ljudje ne živijo na planetu, ampak v svojem lokalnem okolju, ki je del ekosistema. Hkrati pa je treba tudi priznati, da smo po vsem svetu med seboj v zadnjem času tesno povezani, kar nam omogočajo sodoben transport in komunikacijski sistemi ... Sposobnost človeka, da odloča modro, ne zagotavlja, da se bo vedno tako tudi odločil« ...
Slednja avtorjeva misel je ključ, ki lahko (ni pa nujno) odpre vrata v horizont upanja za človeško prihodnost, kajti bojazen je, da se človek, ta »vrsta zunaj okvirja«, sploh ni več sposoben vrnitve v lastne naravne okvire. Na otoku Ižu, denimo, je nekoč nekaj ribiških bark in par tisoč oljk prehranilo tri tisoč duš. Danes je zapuščene oljčnike večinoma prerasel plevel, od nekaj sto čolnov se jih na ribolov odpravi le par, ostali trohnijo v mandraču. In? Prestrašeni človek še naprej veselo trohni »zunaj okvirja« življenja.
KNJIŽNA NOVOST - Pri Cankarjevi založbi
Pasolinijev roman Sanje o nečem v slovenščini
Zgodnje Pasolinijevo besedilo je bilo napisano večinoma leta 1948 in objavljeno 14 let pozneje kot Sanje o nečem. Avtorjevi trije mladi junaki stopajo v življenje na zgodovinski točki, ko se tradicionalno kmetstvo sesipa. Protesti furlanskih dninarjev, zasedba vil bogatih zemljiških posestnikov, praske s policijo so znamenje in tudi upanje novega časa.
Vsakdanje vožnje s kolesi od kraja do kraja, cerkvena proščenja ali pojedine s polento, nacejanja z vinom v toplem hlevu in vdori v skrbno varovane dekliške prostore jim rišejo okvir in vzpostavljajo značilno pasolinijevsko protislovje.
Pier Paolo Pasolini (1922-1975) je kot angažiran režiser, romanopisec, pesnik, prevajalec, dramatik in esejist odpiral bistvena vprašanja Italije po drugi svetovni vojni. Vsestranski ustvarjalec obenem velja za eno tistih osebnosti, ki so v povojnem obdobju naj-izraziteje razburkale družbeno in kulturno življenje v Italiji. Zaradi svoje deklarirane homoseksualnosti je neprestano zbujal ogorčenje katoliško zaznamovanega okolja. (STA)
/
Sobota, 20. julija 2013
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Prsti v prazni steklenički marmelade
Darja Kocbek
O šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), ki je trenutno največji in do zdaj najdražji energetski projekt v Sloveniji, so se v tem tednu ves dan na izredni seji prerekali poslanci državnega zbora. V desetih letih, ko je Slovenija imela štiri vlade, je cena šestega bloka narasla s 650 milijonov na 1,44 milijarde evrov. A to gotovo še ni končna cena. Termoenergetski blok so zagovarjale tako rekoč vse politične stranke: ne glede na politično barvo in ideološki nazor so si, ko je šlo zanj, najhujši politični nasprotniki delili posteljo. Nič nenavadnega, kajti projekt Teša je nastal in bil ves čas voden na podlagi zasebnih interesov vpletenih.
Pogodbo z izvajalcem, francoskim koncernom Alstom, v vrednosti 800 milijonov evrov, ki ne vsebuje protikorup-cijske klavzule, so podpisali v času prve desnosredinske vlade pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše. Levosredinska vlada socialdemokrata Boruta Pahorja je nato poskrbela, da je Alstom na podlagi te pogodbe dobil nakazanih več sto milijonov evrov. S tem nakazilom je bila sprejeta via facti odločitev, da bo projekt izveden, da od njega ni mogoče več odstopiti, čeprav je vlada hkrati od investitorja, državnega energetskega kon-cerna HSE, ves čas zahtevala dodatna poročila o upravičenosti in racionalnosti vodenja projekta ter zamenjala vodstvo tako Teša kot HSE. Druga desno-sredinska vlada Janeza Janše, ki je bila na oblasti leto dni do januarja letos, je decembra lani za posojila za gradnjo šestega bloka Teša holdingu HSE zagotovila državno poroštvo, ki ga je za svoje posojilo 440 milijonov evrov zahtevala Evropska investicijska banka (EIB).
Sedanja levosredinska vlada Alenke Bratušek je na ključnih položajih
TA TEDEN
spet zamenjala ljudi, toda tudi ti so prišli iz tako imenovanega »šaleškega lo-bija«, ki so projekt začeli. To je krog, ki je ves čas imel svoje ljudi v kabinetu predsednika vlade, v ključnih ministrstvih, v poslanskih skupinah, v HSE, ki je lastnik družbe Termoelektrarna Šoštanj, državnih agencijah in družbah za nadzor in upravljanje kapitalskih naložb, »neodvisnih« inštitutih.
V vse hujši javnofinančni krizi, ko vlada ne ve, kako bo zvozila do konca leta, v Šoštanju napovedujejo, da se bo projekt podražil še za 140 milijonov evrov, ker naj bi bile nekatere postavke v preteklosti prenizko ovrednotene. Stroške za urejanje okolice so recimo »morali povečati« z 1,5 na 5 milijonov evrov.
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je na seji državnega zbora po zgledu na predhodnike dejal, da želi imeti pred oblikovanjem stališča, kako s projektom naprej, na mizi presek naložbe. Po njegovih besedah so bile vse ključne odločitve za projekt pripravljene na podlagi napačnih informacij, projekt pa da se ne draži, ampak je »ta projekt toliko stal od samega začetka«. Omerzel želi odločitev o naložbi sprejeti na podlagi pravih podatkov, zato pa potrebuje šesti noveliran investicijski program.
Poslanec največje opozicijske stranke SDS Andrej Vizjak, ki je bil v prvi vladi Janeza Janše, ki je podpisala pogodbo z Alstomom, kot minister za gospodarstvo pristojen za energetiko, se zdaj strinja, da je bil projekt voden katastrofalno, vprašanje po njegovem mnenju pa je, ali so bile informacije o projektu napačne v preteklosti ali danes. SDS je zahtevala sklic izredne seje državnega zbora, Vizjak je v imenu predlagateljev po-
jasnil, da je temeljni namen seje sporočiti, da je državni zbor s poroštveno pogodbo vrednost naložbe omejil na 1,3 milijarde evrov.
V največji vladni stranki Pozitivni Sloveniji pravijo, da je treba investicijo nadaljevati, saj poti nazaj ni več in je pričakovati, da bo poroštvo počrpano. Šesti blok TE Šoštanj bo po njihovem prepričanju dograjen, vse posledice pa so v tem hipu še nejasne. Socialdemokrati, druga največja vladna stranka, ki je imela premierja, ko je Alstom dobil prvo nakazilo, zdaj pravijo, da bi bilo treba dileme glede morebitne netransparentno-sti gradnje Teša 6 razčistiti v okviru pristojnih inštitucij.
Poslanci so po številnih teatralnih zapletih sprejeli priporočilo vlade, ki je računskemu sodišču predlagala, naj v okviru svojih pristojnosti izvede revizijo investicije, državnemu pravobranilstvu pa je naložila pripravo poročila o zakonitosti ravnanj organov Teša in HSE. Poleg tega mora ministrstvo za infrastrukturo in prostor s pomočjo mednarodne neodvisne specializirane družbe pripraviti pregled možnih opcij in predlog nadaljnjih korakov, Teš mora do 30. oktobra pripraviti noveliran investicijski program, HSE pa predstaviti vpliv spremenjenih razmer na likvidnost, poslovanje in poslovne rezultate obeh družb.
Kakršni koli že bodo izsledki teh poročil, komaj kdo dvomi, da se bo projekt v Šoštanju nadaljeval, dokler ga morda ne bo ustavil popolni zlom slovenskih javnih financ. Bodisi kot nedokončani betonski kolos bodisi kot delujoča termoelektrarna pa bo šesti blok v Šoštanju največji posamični spomenik slovenskemu klientelizmu oziroma bolj naravnost - poneverjanju davkoplače-valskega denarja.
EDIN0ST
PRED 100 LETI
Edinost je tokrat postavila pod drobnogled problem zavoda za slovenske sirote. »Kljub vsemu lepemu napredovanju tržaškega Slovenstva na vseh poljih, moramo vendar konstatirati z žalostjo, da na enem mestu, morda najvažnejšem mestu, stoji tržaško Slovenstvo neori-jentirano in celo nehote podpira svoje narodne nasprotnike. Mislimo namreč na stotine in stotine mladoletnih, predvsem nezakonskih otrok, ki polnijo laške sirotišnice in druge zavode, kjer se preparirajo za bodoče janičarje. Poudarjati moramo pa takoj, da temu narod-no-socijalnemu zlu niso toliko krivi tržaški Slovenci, ampak krivda leži skoro izključno na slovenskih primorskih in kranjskih občinah. Kar bi se tržaškim Slovencem moglo očitati, bilo bi morda edino pomanjkanje inicijative, ki pa bi bila gotovo že davno prišla, ako bi tržaški Slovenci razpolagali zadostno z denarjem in z inteligenco, ki bi se hotela posvetiti socijalnemu delu te vrste. Kakor rečeno: glavna krivda zadevlje naše slovenske občine na Kranjskem in Primorskem, ki mesečno plačujejo pri-
spevke za preživljanje mladoletnih, nahajajočih se v Trstu, ki pa se (občine namreč) najmanj brigajo, kam ti dese-taki in stotaki gredo in kako se godi z otrokom, za katere prispevajo?
Gotova polovica mladoletnih otrok in sirot, ki se nahajajo v Tržaških zavodih je slovenske narodnosti. V svrho vzdrževanja teh otrok prispevajo tem italijanskim zavodom slovenske občine, slovenski očetje in slovenski sorodniki vsak mesec znatne vsote. Kljub temu pa ti slovenski otroci ne razumejo in se ne nauče niti trohice slovenski, ampak se s slovenskim denarjem vzgajajo v pristno italijanskem duhu za najhujše in najzagrizenejše Lahe. Vsled malomarnosti z naše strani si na lastnem narodnem telesu vzgajamo najhujše narodne nasprotnike, številne odpalice in janičarje!
Treba bi bilo torej v tem oziru resnega dela, treba bi bilo predvsem kapitala za slovensko sirotišnico in vzgo-jevalnico, namenjeno vsem tem stotinam mladoletnih otrok, sirot slovenske narodnosti!«
TA TEDEN
A PHIHDHSKI DMEVHIK
T	I.II ,1 IIIJLIL . II IJIE-I ■ I k ■ I ■ ■ . ■ I ■ ■ ■ _ ■ I ■ E ■ JriJ.JI
PRED 50 LETI
V	Padričah so proslavili tisoč stoletnico prihoda bratov Cirila in Metoda v te kraje. »Zbralo se je veliko ljudi. Da je bilo slavje prav na Padričah je treba pripisati dejstvu, da je prav v tej vasi edina cerkvica, posvečena Cirilu in Metodu. Padričani so se na to proslavo, ki je bila prav na dan, ko imajo v vasi opasilo, že dolgo pripravljali ter so organizirali tudi lep kulturni spored.
V	dopoldanskih urah je bila v vaški cerkvici, ki je bila za to priložnost povsem obnovljena, slovesna maša, ki jo je imel župnik. Med mašo so peli pevci prosvetnega društva s Padrič slovensko Venturinijevo mašo in pesem »Sv. Cirila in Metoda«, ki je pravtako med zadnjimi skladbami pokojnega Venturinija.
Popoldne se je začel svečani del proslave z mašo na odprtem, ki jo je imel novomašnik iz Rojana gospod Von-čina. Po maši se je začel kulturni program, ki so ga otvo-rili združeni cerkveni pevski zbori s Tržaškega, ki so pod vodstvom dr. Mamola zapeli nekaj pesmi. Sledila je zbor-
na recitacija tržaških dijakov, priložnostni govor je imel prof. Vinko Beličič, vsem prisotnim pa se je zahvalil župnik Živic, ki je proslavo organiziral. Program je obsegal še druge pozdravne govore, nastop slovenskih tržaških skavtov, moškega pevskega zbora z Goriškega in za zaključek še nastop dramske skupine tržaških slovenskih dijakov, ki so prikazali enodejanko prof. Peterlina »Ciril in Metod med Slovani« Vsi so svoje vloge lepo izvedli ter so želi zaslužen aplavz. Zvečer je bil še koncert mladinske godbe na pihala »G. Padovan« iz Trsta.
Župnik je na proslavo povabil vladnega generalnega komisarja dr. Mazzo in tržaškega župana dr. Franzila. Prvi se je opravičil s pismom, s katerim je želel organizatorjem dosti uspeha, župan pa je poslal v svojem imenu odbornika dr. Verzo.
Padričani so lahko s svojo proslavo res zadovoljni, saj se niso trudili zaman. Ljudje so odhajali zadovoljni in z najlepšimi vtisi.«
SKLAD MITJA ČUK SVETUJE
Poletne nevarnosti
Sončno poletno vreme vabi človeka na prosto. Tudi malčkom se razširi življenjski prostor: iz hiše v vrt. Hkrati pa jim grozi veliko več nevarnosti kot prej. V vročini se hladimo v vodi: v bazenu, ob reki, jezeru ali morju. Vsaka voda, četudi plitva, pa je malčku lahko nevarna. Utopitve otrok so po statistikah za prometnimi nesrečami najpogostejši vzrok smrti majhnih otrok. Malčka, ki še ne zna plavati, opremimo z napihljivimi ro-kavčki ali z obročem za plavanje. To pa ne zagotavlja popolne varnosti: če se otrok v vodi prestraši in ga zagrabi panika ti pripomočki ne bodo preprečili utopitve. Tudi otroci, ki že znajo malo plavati lahko napačno reagirajo v vodi, če jih zgrabi panika. Malček se npr. igra v plitvi vodi, naenkrat mu valovanje odnese igračko - brez pomisleka bo šel za njo na globlje in že je nevarnost tu. Najbolj varno je, da ga ne izpustimo izpred oči.
Izvedenci priporočajo tudi, naj močno razgret otrok ne gre tak v vodo, pač pa naj se prej ohladi v senci. Plavanje v vodi svetujejo šele uro po zaužitem obroku. Starši naj bi otroka učili, naj ne skače v vodo, če ne ve, koliko je globoka in če je v vodi veliko plavalcev. Raje naj skače tam, kjer je odrasla oseba preverila, ali je varno in ga pri skakanju nadzoruje. Otrok se lahko utopi že v nekaj centimetrih vode - npr. tudi v majhnem napihljivem vrtnem bazenčku. Otroka v bazenu ne izpustimo z oči. Iz neke ameriške raziskave za obdobje osmih let izhaja, da se vsakih pet dni v majhnem bazenč-ku utopi po en otrok. Bazenček sam po sebi ni nevaren, pomembno pa je, da starši otroka nenehno nadzorujejo.
Med poletne nevarnosti za malčka prištevamo tudi napihljive balone. Če otrok tak balon pogoltne, se ta rad zatakne v grlu in zapre dihalne poti. Do deset let stari otroci naj bi ne napihovali balonov, malčki pa naj se z baloni ne igrajo brez nadzora. Zelo nevarne so tudi gumbne baterije iz sodobnih naprav, glasbenih voščilnic in iz igrač. Zdravniki opozarjajo, da vse več otrok pogoltne tako baterijo, ki je, zasti za še ne petletne malčke, zelo nevarna. Majčkeni svetleči se »gumbek« otrok lahko požre, si ga vtakne v uho ali v nos. V dveh desetletjih so v ZDA morali letno nuditi prvo pomoč 3300 otrokom zaradi nesreč z baterijami, v zadnjih osmih letih pa se je to število podvojilo. Večinoma gre za še ne štiri leta stare malčke, pretežno za dečke (60%) in skoraj vedno za gumbne baterije.
Baterije vsebujejo cink, srebro in mangan. Ko »precurijo« pridejo te snovi na površino. Če malček tako baterijo poliže, lahko pride do lokalnega pordečenja ali otekline. Zelo nevarno pa je, če se gumbna baterija, ki jo je otrok pogoltnil, zatakne v požiralniku, kjer lahko povzroči (tudi zaradi kislin, ki jih izloča), v požiralniku luknjo. Otrok lahko dobi hude poškodbe na požiralniku v manj kot dveh urah. Če otrok pogoltne baterijo sta nujna zdravik in rentgen. Ob sumu, da se je to zgodilo, naj starši najprej dobro pregledajo usta in nos svojega otroka, in že sami odstranijo gumbno baterijo, če je to mogoče. Za tem naj otrok pije vodo in naj ga pregleda otroški zdravnik. Starši pa naj preverjajo, ali so baterije v igračah dobro zaprte in naj nikoli ne puščajo ležati baterij kjerkoli.
Pri dojenčkih naj bodo pazljivi tudi na puder, ki je zelo nevaren, če ga otrok vdihne. Tudi zobna pasta ni neškodljiva, če je malček zaužije večjo količino. Njene sestavine lahko povzročijo resne črevesne težave. Pazljivi je treba biti tudi s sredstvi za razkuževanje, ki vsebujejo veliko etilne-ga alkohola. Vedno jih hranimo v zaprti omarici na otrokom nedosegljivem mestu, ker bi se z njimi otrok lahko zastrupil. Nevarnost so lahko tu-
di nemarno odložene ženske torbice, ki vsebujejo veliko število vseh mogočih predmetov. Bolje bo, če bodo varno spravljene v omaro, do katere malček nima dostopa.
Poletje je torej čas, ki ga preživi-mo v veliki meri na prostem. V svojem vrtu, če ga imamo. Pomembno je, da starši spoznajo, katere rastline so lahko otroku nevarne, ker so strupene. Krasni trobentasti cvetovi na drevesih, katerih različico prodajajo kot drevesa za odganjanje komarjev (catalpa) ali podobne velike privlačne trobente dature (brugmansie ali angelske trobente) so malčkom nevarni, ker so strupeni, in majhnim otrokom, ki bi zaužili rastlinske dele, lahko usodni zaradi zastrupitve in halucinogenosti. Med zelo strupene rastline prištevajo še negnoj (Laburnum anagyroides), naprstec (Digitalis) in navadno trdo-lesko (Euonymus europaeus), ki jo vidimo lahko tudi po kraških gmajnah ji nekateri pravijo »kozji hlebci«, oleander, bršljan in zimzelen. Seveda je strupenih rastlin še več. Ker so strupene jih ne bomo izkoreninili, pač pa je pomembno, da vemo, kje rastejo in da svojega otroka zaščitimo pred naključnim zaužitjem.
Kadarkoli bi bili v dvomu, ali je otrok zaužil kaj takega, kar bi mu lahko škodilo, se ne obotavljajte in pojdite z njim k zdravniku, po možnosti z rastlino, za katero menite, da jo je zaužil!
Tudi če še tako pazimo, se pogosto zgodi, da malček vtakne v usta nekaj, česar bi ne smel. Starejši otroci strupeno rastlino navadno takoj izpljunejo, saj nima dobrega okusa. Zato je potrebno, da se straši informirajo, katere rastline imajo posajene v vrtu in katera bi lahko bila škodljiva otroku (ali domači živali). Do zastrupitve lahko pride, če rastlinska snov dospe skozi usta v prebavni trakt. Nekatere rastline lahko povzročijo kožno vnetje že ob dotiku. Zelo redko se zgodi, da rastlina lahko človeka zastrupi le zaradi dotika z njenimi sokovi in navadno gre za odrevenelost uda, ki se je sokov dotaknil, npr. preobjeda (Aco-nitum). Zelo redke rastline pa lahko človeka zastrupijo le zaradi stika s kožo: npr. ongaonga (Urtica ferox) in »kanadski bršljan« (Toxicodendron radicans).Nekatere strupene rastline postanejo po primerni obdelavi (recimo s kuhanjem) celo jedilne.
Dokler so otroci majhni, jih morajo starši zaščititi pred takimi rastlinskimi nevarnostmi. Kasneje pa bi moralo znanje o strupenih in nevarnih rastlinah postati del splošnega vzgojno izobraževalnega programa.
Primerno je, da v poletnem času preprečimo tudi druge nevarnosti. Denimo sončne žarke. Malčkova koža je tanjša in nežnejša kot koža odraslih. Malčkova koža še ni opremljena s primerno zaščito pred soncem. Izvedenci priporočajo zato svetla oblačila z dolgimi rokavi. Tudi otroške oči prepuščajo kar 70% več ultravijoličnih žarkov kot oči odraslih. Zato je edino primerno otroka ustrezno zaščititi pred soncem z raznimi geli, losjoni in kremami ter s primernimi sončnimi očali in oblačili, ki ne prepuščajo Uv žarkov.
Malčke obvarujmo tudi pred piki komarjev, čebel, os in klopov. Piki so lahko samo srbeči, boleči ali pa povzročijo alergično reakcijo. V tem primeru je obvezen obisk pri zdravniku. V prodaji je veliko odganjalcev mrčesa, ki so primerno izdelani tudi za zelo majhne otroke. Treba jih je uporabljati. Na splošno je preventiva za vse vrste nevarnosti najbolj učinkovita. (jec)
1 0 Sobota, 20. julija 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA - V domovih za starejše občane
Povpraševanje narašča, mest pa vedno premalo
Povprečna starost se viša, vse več je starejših občanov, ki potrebujejo oskrbo v domovih upokojencev. »Vsako leto goriška občina nameni 500.000 evrov za prispevke za poravnavo mesečnih plačil za oskrbo starejših občanov v domovih za upokojence. Prispevek je vezan na dohodke, pri čemer občina poskrbi za plačilo celotnega zneska za številne starejše občane z nizkim dohodkom, ki nimajo nikogar, ki bi jim pomagal,« pravi goriška občinska odbornica Silvana Romano in pojasnjuje, da predstavlja za goriško občino velik finančni zalogaj tudi vzdrževanje občinskega doma za starejše občane Angelo Culot v Ločniku. V njem je trenutno v oskrbi 44 starejših občanov, čeprav bi bilo v njem razpoložljivih mest 127. Pogojnik je vezan na težave, ki so v domu Culot prišle na dan v začetku leta, ko so gasilci potrdili, da poslopje ne ustreza varnostni zakonodaji. Zaradi tega so del poslopja zaprli in postopoma znižali število oskrbovancev, kar je sprožilo negodovanje tako zaposlenih in sindikatov kot levosre-dinske opozicije v občinskem svetu. Po besedah Silvane Romano si na občini prizadevajo, da bi si čim prej zagotovili potrebna finančna sredstva za njegovo obnovo, kar pa ne bo nikakor lahko. Za prenovo poslopja je potrebnih deset milijonov evrov, en milijon evrov pa je potreben za prvi sklop del, s katerimi bi se obnovitveni poseg vsaj začel. Zaenkrat ni na razpolago niti omenjenega milijona evrov, saj ga deželna vlada ni vključila v svoj poletni rebalans proračuna.
Pri oskrbi starejših občanov - predvsem po kirurških operacijah, poškodbah in najrazličnejših zdravstvenih težavah -odigravajo pomembno vlogo tudi zdravstvene rezidence RSA. V Gorici je v njej na voljo trideset mest; oskrbovanci lahko v njej preživijo trideset dni, po katerih se lahko bivanje podaljša za dodatnih šestdeset dni. »Med bivanjem v rezidenci RSA je treba poskrbeti, kje bo starejši občan bival, ko bo čas, da oddelek zapusti. Za nekatere se najde mesto v domovih za starejše občane, za druge poskrbijo družinski člani, spet tretjim pomagajo družinske pomočnice,« pravi Romanova in opozarja, da bo treba v prihodnje oskrbi starejših občanov nameniti še več pozornosti, kar za občine in krajevne uprave nasploh pomeni, da bodo morale v socialo vložiti še več denarja.
GORICA - Za osebe z gibalnimi težavami
Prevoz bo cenejši
Za starejše občane z nizkimi dohodki bo brezplačen, ostali bodo plačali dvajset evrov
Vsak mesec zapusti goriško in tržiško bolnišnico in se vrne domov okrog 190 oseb z gibalnimi težavami; njim je treba prišteti še 35 oskrbovancev zdravstvenih rezidenc RSA, ki jih sprejmejo v domove upokojencev oz. zanje poskrbijo njihove družine. »Osebe z gibalnimi težavami, ki morajo ležati na bolniških posteljah oz. sedeti na invalidskih vozičkih, potrebujejo pomoč za prevoz iz bolnišnice domov, saj se v avtomobilu ne morejo peljati. Prevoz je bilo doslej treba plačati, kar je predvsem za starejše občane z nizkimi dohodki predstavljalo velik problem. Zaradi tega smo se po dogovoru s sindikati upokojencev CIGL, CISL in UIL odločili, da bo zdravstveno podjetje poskrbelo za plačilo omenjenih prevoznih storitev,« pravi direktor goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli in pojasnjuje, da bo za občane z nizkimi dohodki prevoz brezplačen, ostali pa bodo morali plačati dvajset evrov, s čemer bodo krili edino osnovne stroške.
Doslej so za prevoz oseb z gibalnimi težavami skrbele razne ustanove in organizacije prostovoljcev. Vsaka izmed njih je za prevoz zahtevala različno ceno, v glavnem od trideset do petdeset evrov, če je šlo za prevoz iz goriške oz. tržiške bolnišnice v eno izmed okoliških občin. »Štirideset odstotkov starejših občanov, ki so hospitalizirane, je socialno ogroženih. Med njimi jih kar devetdeset odstotkov potrebuje prevoz iz bolnišnice domov, tako je zagotovitev brezplačnega prevoza res pomembna pridobitev,« še opozarja Bertoli in pojasnjuje, da jim je pri zagotovitvi brezplačnih prevozov priskočila na pomoč goriška občina, ki ima vlogo koordinatorja v odnosih do združenj prostovoljcev. Po Bertolijevih besedah potrebujejo zelo pogosto prevoz do doma tudi onkološki in terminalni bolniki, ki jim nato zagotavljajo bolničarsko in zdravni-
ško oskrbo na domu. Nad novo pridobitvijo izražajo zadovoljstvo sindikati upokojencev, po mnenju katerih je treba še marsikaj narediti, da bo kakovost življenja starejših občanov višja. Po njihovem mnenju bi morali družinski zdravniki imeti možnost sprejemanja naročil za specialistične preglede, sploh
pa bi treba skrajšati čakalne dobe. Po besedah goriške občinske odbornice Sil-vane Romano so v zadnjih letih opravili kar nekaj dela na področju teritorialne oskrbe bolnikov, novost pri prevozih pa je nov kamenček v mozaiku zagotavljanja čim boljših zdravstvenih storitev osebam z gibalnimi težavami.
Prevoz osebe z gibalnimi težavami
- TRŽIČ - Sežiganje premoga v termoelektrarni
»Prvotni načrt ste spremenili!«
«v	•	•••
»Ne, ciljamo na znizanje emisij«
Sporni načrt družbe A2A Bonaventura
»Če je to res novi načrt za prenovo tržiške termoelektrarne s sežiganjem izključno premoga, moram povedati, da sem kar razočaran. Jaz sem zelo preprost človek, moj oče je bil mizar in me je naučil, da se je treba držati dane besede: načrt, ki sem ga danes videl, pa je precej različen od tistega, ki so mi ga predstavili pred meseci.« Tako je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta povedal na včerajšnjem javnem srečanju, ki sta ga glede sežiganja premoga v termoelektrarni podjetja A2A priredili združenji Adicon-sum in Fedeconsumatori. Po Gherg-hettovih besedah je v novem načrtu
predvideno sobivanje med starima blokoma in novim, ki bi skupaj proizvedli 676 megavatov električne energije. Gherghetta je predlagal, naj premog sežigajo v dveh sedanjih blokih do leta 2025, potem pa naj njegovo sežiganje popolnoma opustijo.
Predsednik pokrajine je tudi pojasnil, da je njegov odbor pred kratkim imenoval komisijo strokovnjakov, ki se bo poglobila v zadevo, hkrati pa je opozoril, da v termoelektrarni ne pride v poštev sežiganje odpadkov. »V tem primeru bi potrebovali ogromne količine odpadkov, kar je v nasprotju z našim pokrajinskim načrtom za ravnanje z
njimi, v okviru katerega si prizadevamo za čim višjo stopnjo recikliranja,« poudarja Gherghetta. Proti premogu se je izrekla tudi deželna svetnica Gibanja 5 zvezd Ilaria Dal Zovo. »Računam na deželno odbornico Saro Vito, s katero se zavzeti za povečanje izkoriščanja obnovljivih virov energije,« poudarja Dal Zovova.
Srečanja se je udeležil tudi direktor termoelektrarne Massimo Ti-berga, ki je opozoril, da načrta niso nikakor spreminjali in da s prenovo ciljajo na maksimalno znižanje škodljivih emisij, ki uhajajo iz že obstoječih blokov centrale.
NOVA GORICA
pol leta prost pretok pacientov
Leto 2014, ko bodo slovenski bolniki na preglede in operacije, skratka na koriščenje zdravstvenih storitev lahko odhajali v tujino, tuji bolniki pa v Slovenijo, se nezadržno bliža. Po nekaterih napovedih naj bi v tujino odhajalo na zdravljenje med 20 do 25 odstotkov slovenskih bolnikov. Za slovenske zdravstvene ustanove je to lahko slabo - odliv pacientov bi prinesel finančne težave, lahko pa pomeni tudi dobro priložnost, če se bodo nanjo le dobro pripravile in jo znale izkoristiti sebi v prid. In sicer tako, da svoje storitve ponudijo bolnikom iz drugih evropskih držav. V tej luči se še zlasti pričakuje, da bodo za tujce zanimive zdravstvene ustanove v bližini meje. Ena izmed njih je tudi novogo-riški zdravstveni dom, zato smo direktorja Marjana Pintarja povprašali, kaj meni o tovrstni priložnosti.
»Ocenjujem, da je zdravstvena dejavnost lahko priložnost, ki lahko generi-ra tudi kako delovno mesto in ponudi kruh kateri družini iz tega prostora. Skoraj gotovo bomo mi lahko bolj konkurenčni kot izvajalci čez mejo, če ne drugače, zaradi stroškov dela, ki so tam nekoliko višji,« je prepričan direktor Pintar.
V novogoriškem zdravstvenem domu se poleg ambulant splošne medicine nahajajo še pediatrične, ginekološke, očesne ambulante, fiziatrija in fizioterapija, medicina dela, prometa in športa, ultrazvočna diagnostika, ambulanta za bolezni ščitnice in diabetes, dermatovenerološka ambulanta, center za mentalno zdravje, patronažna služba, ambulanta za zdravljenje odvisnosti, laboratorijska diagnostika, reševalna služba in psihiatrija, kot kaže, pa se mu bo kmalu pridružil še novogoriški zobozdravstveni dom, ki trenutno deluje kot samostojna enota. In kaj od naštetega bi lahko bilo zanimivo za paciente iz bližnje Italije? Direktor Pintar odgovarja: »Pri tem se mi zdi pomembno naslednje: če bomo karkoli delali na tem področju, bomo morali poiskati tista področja, na katerih lahko kaj ponudimo. Sam menim, da smo v tem trenutku nekaj korakov naprej na področju pa-tronažne službe, razmislek bi lahko bil celo o organizaciji skupne urgentne službe na območju dveh mest, za katero tudi mislim, da je pri nas veliko bolje organizirana: primeri, ki jih obravnava zdravnik na italijanski strani so redki, pri nas je zdravnik poleg pri vsakem urgentnem primeru. Za paciente iz druge strani meje bi lahko bila zanimiva tudi laboratorijska dejavnost, fizioterapija, zobozdravstvo ...«
Kljub temu, da se vse skupaj dobro sliši, se stvari vseeno ne bodo odvijale tako zlahka. Še zlasti zato ne, ker to niso odločitve, ki bi jih lahko sprejemali samo direktorji zdravstvenih zavodov. »Gre preprosto za to, da je naša naloga, da te priložnosti poiščemo in dobimo zanje soglasje na strani ustanoviteljev in ministrstva za zdravje. Sam menim, da bi bila v primeru, da se te možnosti pokažejo, velika škoda, da jih ne bi izkoristili. Ne nazadnje gre pri tem tudi za delovna mesta, ki so v tem času velika vrednota,« je prepričan direktor novogoriškega zdravstvenega doma Marjan Pintar.
Katja Munih
Marjan Pintar km.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 20. julija 2013
1 1
POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Maturant klasičnega liceja Tadej Pahor
Književnost mu leži, šport ga navdušuje
Vsestranski športnik in odličen dijak. Tako lahko označimo Goričana Tadeja Pahorja, ki je maturiral na klasičnem liceju Primož Trubar z najvišjo oceno.
»Sprva nisem pričakoval te ocene. Ko pa je bil mimo pisni del državnega izpita, sem začel upati, da bom maturo zaključil s stotico. Opravil sem dober ustni del, tako da mi je nazadnje le uspelo,« je zadovoljno povedal Tadej, saj je vendar najvišja ocena zaslužena nagrada za petletne študijske napore. Ocenjevalni komisiji je predstavil referat o požigu tržaškega Narodnega doma v literaturi in medijih. »V svojem delu sem stavbo najprej obdelal iz arhitektonskega vidika, v nadaljevanju pa sem obravnaval odziv italijanskih in slovenskih časopisov na požig. Zanimivo je bilo ugotavljati, kako so na različne načine pisali o krivcih za zločinsko dejanje,« je pojasnil odličnjak, ki mu posebej leži li-
teratura, kar je po svoje pričakovano, saj je vnuk tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Z njim ima Tadej prav poseben odnos, rad sliši, ko se dedek zanima zanj, ko se z njim zaplete v pogovor o preprostih, vsakdanjih stvareh, ki so del mladostnikovega življenja. Ljubezen do književnosti in do jezikov je vsekakor zaznamovala Tadejevo višješolsko pot, saj med najljubšimi predmeti omenja slovenščino, italijanščino in angleščino.
Tadej je obenem ljubitelj najrazličnejših športnih zvrsti. Ukvarja se z atletiko in v prostem času s prijatelji rad igra tako nogomet kot košarko; ko le more, pa se ukvarja tudi s plavanjem ali se odpravlja v gore. Poletne počitnice bodo seveda odraz teh njegovih zanimanj. »Pred kratkim sem se vrnil z maturantskega izleta po Sloveniji. Odpravil se bom še v Dolomite in na morje v slovensko Istro. Septembra pa si bom v živo ogledal Veliko nagrado Italije For-
OSEBNA IZKAZNICA
Zodiakalno znamenje: riba Najljubša hrana: »pašta« s paradižnikom Najljubša pijača: sadni sokovi Knjiga na nočni omarici: knjige dedka Borisa Pahorja in »Tolminci« Ivana Preglja Najljubši film: »Fast & Furious« Najljubša gledališka predstava: »Burun-danga«
Naj osebnost: življenjski vzornik je dedek, v športu pa Leo Messi in Fernando Alonso Življenjsko geslo: »Never give up«
mule 1 v Monzi,« nam je razkril Tadej, ki se je med drugim izkazal za dobrega poznavalca kraljevskega razreda moto-športa in nogometa. Svoj prosti čas posveča tudi branju pustolovskih knjig in zgodovinskih romanov; rad seveda se-
ga po slovenskih avtorjih. Kje pa bo nadaljeval študijsko pot? »Vpisal sem se na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Izbiral bom med slovenistiko, primerjalnim jezikoslovjem, anglistiko in geografijo.« (av)
TRŽIČ - Odredba
Slane globe za pitje iz steklenic
Od 50 do 300 evrov. Tako slane globe bodo tržiški mestni redarji na-solili vsem, ki bodo v mestnem središču pili iz steklenic. Le pred nekaj tedni je tržiška županja Silvia Altran prepovedala prodajo alkoholnih pijač v steklenicah (in pločevinkah) v mestnem središču, zdaj pa nova odredba zadeva še pitje iz steklenic. Odredba bo veljala do 30. novembra na območju med Trgom Republike, ulicami Sant'Am-brogio, Androna del Campanile, Co-mune, Basilica, Pieta, Mura, Carita in Torrione, trgi Unita d'Italia, Falcone-Borsellino, Montes in Cavour ter ulicama Battisti in Blaserna. Med polnočjo in 6. uro zjutraj bo prepovedana celo posest steklenic.
Za pripravo odredbe so se v Tržiču odločili, potem ko so se številni prebivalci mestnega središča pritožili zaradi nočnega pijančevanje v mestnem središču. Mladi in manj mladi se namreč zbirajo v središčnih ulicah, s seboj prinesejo alkoholne pijače in nato cele noči popivajo. Stanovalcem je zaradi tega prekipelo, zdaj pa si na občini prizadevajo, da bi nočno pijančevanje enkrat za vselej preprečili.
GORICA - Festival Amidei
Današnja protagonista bosta Patrice Leconte in Goričan Matteo Oleotto
Po sinočnjem začetku bo program goriškega festivala Amidei stopil danes v živo. Današnja protagonista bosta zlasti letošnji nagrajenec za avtorski opus, francoski filmar Patrice Leconte, ki ima za sabo kakih trideset filmov, in pa goriški režiser mlajše generacije Matteo Oleotto, ki je izdelal svoj prvi celovečerni film. Pred nocojšnjo projekcijo na festivalskem prizorišču v parku dvorca Coronini Cronberg (z začetkom ob 21. uri) bo premierno prikazan promocijski spot Oleottovega celovečerca z naslovom »Zoran, il mio nipote scemo«, ki se pripravlja na distribucijo v filmskih dvoranah, še pred tem pa na festivalske nastope. Ni skrivnost, da avtor računa na to, da se bo s filmom predstavil na prestižni beneški Mostri, kar pa bo znano v prihodnjem tednu, ko bo znan festivalski program.
»Zoran, il mio nipote scemo« (Zoran, moj nečak idiot) bo po značaju in videzu povsem goriški film, po duhu pa izrazito evropski, ker ga je uresničila mednarodna ekipa ljudi in ker gre za slovensko-italijansko ko-produkcijo (za njim stojita produkcijski hiši Transmedia iz Gorice in Staragara iz Slovenije), ki je prejela podporo evropskega filmskega sklada Eurimages. Nastal je po zamisli in scenariju Goričana Mattea Oleotta, ki je filmsko režijo doštudiral v Rimu. O svojem delu pravi: »Film bo ljudska komedija s sivim nebom, kar bo novost za italijansko kinematografijo. Posebno rad imam nordijske filme, v katerih je nebo sivo.« Med igralci sta Giuseppe Battiston, Vi-demčan, ki je svoje ime že vpisal v špice lepega števila italijanskih filmov in je danes napovedan v Gorici, ter Marjuta Slamič, Ajdovka, ki je med najbolj cenjenimi igralkami slovenskega filma in gledališča.
Današnji dan bo potekal v znamenju Patricea Lecon-tea, dobitnika 32. nagrade za avtorski opus, ki jo podeljuje filmski festival Sergio Amidei, in letošnji osrednji festivalski gost. Od 11. ure dalje se bodo v travniškem Kinemaxu zvrstili trije njegovi filmi: »L'insolito caso di Mr. Hire« (ob 11. uri), »Il marito della parrucchiera« (ob 15. uri) in »L'uo-mo del treno« (ob 17. uri); istočasno bodo v drugi dvorani vrteli filme, ki so nastali po scenariju in v režiji Tonina De Bernardija. Leconte, ki je že štirideset let eden izmed najbolj zanimivih francoskih režiserjev, nedosegljiv mojster v pripovedovanju filmskih zgodb z grenko-sladkimi primesmi ter eksperimentator oblik in tehnik, se bo po popoldanski projekciji filma »L'uomo del treno« ob 18.30 v Kinemaxu srečal z občinstvom, nocoj pa bo stopil na oder za prevzem nagrade. Sledila bo projekcija filma Giuseppeja Tornatoreja »La migliore offerta«.
P. Leconte
M. Oleotto
Prišepetavanja za doživljanje domačega prostora
Iz Dola v Log do asfalta
SPREHODI V OKOLICO GORICE
Pripravili smo nekaj spodbud za doživljanje goriške okolice zaradi duševnega sproščanja in bogatenja zavesti o krajih, za katere vemo, a se jim ne posvečamo. Četrto prišepetavanje nas popelje iz Dola do ceste Miren-Opatje selo.
Za sprehod v Log potrebujemo voznika/co. Gremo sicer peš, a do izhodišča in za povratek domov potrebujemo vozilo, sicer se sprehod spremeni v pohod. Pri teh doživljanjih goriške okolice pa se ne nameravamo naprezati.
Pripeljejo nas po državni cesti do Gabrij in do križišča z gozdno cesto, ki se spušča z Vrha in se nadaljuje po drugem pobočju do asfaltnega traku Miren-Opatje selo. Če pridemo iz Gorice mimo Palirja, se napotimo v smer levega pobočja. Po ravnih tleh pridemo do prvega ključa na levo (Me-jice), od koder se začne lagoden vzpon. Na levi je tabla zgodovinske poti Dol-Nad logem-Lokvica, koder obiskovalci obujajo spomine na prvo svetovno vojno; na desni je zaradi poseke lepo razviden vhod v podzemni zaščitni bunker.
Gozdna cesta je tlakovana s kamni in celo odtočne žlebove sestavlja tesno zloženo kraško kamenje: gradiva tod res ne manjka, saj je krog in krog sam apnenec. Po drugem ključu se nad Tre-bežem vzpenjanje rahlo poveča, zato pa pridemo dovolj visoko v Log: nad in pod nami zeleno brezpotje, na drugi strani Dola pa kamnito groblje od Brestovca preko Gmajne do Goličevnika. Pozor: ne sledimo poti spomina in niti stezi št. 79 italijanskega planinskega kluba CAI. Postopoma se v bujnem zelenju (stalno se premikamo v senci dreves) gostijo bori, na tleh je več in več storžev. Ko se naklon nekoliko unese, pridemo do nesimetrične jase: gre za križišče širokih in poraščenih kolovozov.
Nadaljujemo levo in prečkamo (sedaj nevidno) državno mejo. Gozdna cesta se spremeni v kolovoz in nato v stezo. Obmejni nadzor je v desetletjih koristil rastlinju in občutku divjine - kdo
ve, kaj se skriva v globoki in zaraščeni vrtači/dolini na desni?
Po nekaj okljukih smo na asfaltu. Prečkamo ga in že smo na spodnjem parkirišču za obiskovalce Cerja in Fajtovega hriba. Zgoraj desno je nameščena lesena miza s stoli in oglasno desko. Tam nas lahko počaka naš voznik ali voznica, ki je že raz-mestil/a malico s pijačo. Teknilo nam bo, če nismo na sprehod vzeli ničesar razen vode.
Če vas izkušnja očara, jo ponovite ponoči: brez klepeta, s poslušanjem tišine, brez žepne svetilke, ob prvem krajcu ali ščipu. Morda bo kaj za-lomastilo desno ali levo od vas (divji prašiči?), morda boste slišali lajež spredaj ali zadaj (srnjak!); na parkirišču pa obvezno orientiranje po zvezdah: Veliki voz, Mali voz, Severnica, Kasiopeja, Orion, Ve-černica, Mars ... Morda me povabite zraven.
Aldo Rupel
Zaklonišče iz Velike vojne (zgoraj levo) in kažipot zgodovinskega ogleda (zgoraj desno), pod nami zeleno brezpotje, na drugi strani Dola brestovško pobočje (desno)
foto a.r.
HffifCR & ■ -■■■■.'■^i:- ■
__" J ■_i_
12
Nedelja, 21. julija 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
Opravili bodo selekcijo
Pokrajinski uradi za delo bodo v prihodnjih mesecih opravili selekcijo za zaposlitev desetih delavcev v trgovini francoske multinacionalne družbe, ki jo bodo septembra odprli v novem nakupovalnem središču Tiare v Vile-šu. Pokrajina je sicer poslala pismo vsem družbam, ki prihajajo v Vileš, da bi preko pokrajinskih uradov za delo dobili zaposlitev tudi brezposelni, ki so dalj časa brez dela. »Vsak dan si prizadevamo, da bi pomagali ljudem brez službe, pri čemer seveda nočemo ustvarjati prevelikih pričakovanj. Novo nakupovalno središče bo marsikomu pomagalo, ne bo pa rešilo vseh težav,« pravi pokrajinska od-bornica Ilaria Cecot.
Pet dni izobraževanja
Na sedežu Tržaške univerze v Ulici Alviano v Gorici bodo v ponedeljek, 22. julija, opoldne spregovorili o poteku petdnevnega izobraževalnega projekta za mlade »Youth Adrianet«, ki se je ravnokar zaključil. Njegov prireditelj je bila pokrajina.
Mittelfest v Gorici
V	okviru čedajskega festivala Mittelfest bo danes ob 21.30 plesni spektakel »Ritratto di un mito: omaggio a Elisabetta Terrabust«. Prisotna bo tudi sama Terrabustova, ki so jo včeraj sprejeli na goriškem županstvu.
Očistili obelisk
Na Kalvariji so se včeraj poklonili spominu na italijanske vojake, padle med bitko prve svetovne vojne, do katere je prišlo pred 98. leti. Obelisk in spomenik so pred dnevi očistili za-raščajočega rastlinja, uredili so tudi dostopno pot.
Podarijo plakat
V	razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici bodo danes in jutri ob ogledu razstave »Réclame. Manifesti e boz-zetti del primo '900 dal Fondo Pas-sero-Chiesa« na razpolago brezplačne reprodukcije razstavljenega reklamnega plakata v omejenem številu.
Poletni pust v Gradežu
Po gradeških ulicah bo danes ob 21. uri poletni pustni sprevod. Za glasbo bo nato skrbel Stefano Munari.
VIPAVSKA
Fructal bo odkupil breskve
Ajdovski Fructal bo vendarle odkupil letošnjo letino breskev iz Vipavske doline. Kmetijska zadruga Vipava in Fructal sta se namreč v teh dneh dogovorila o odkupu, ki pa bo manjši, saj bodo letos kmetje pobrali le 60 odstotkov običajne letine, okoli 1.300 ton, medtem ko bi običajna letina prinesla okoli 3.000 ton pridelka. K zmanjšanju pridelka je največ prispevala pozeba ob Veliki noči ter dolgotrajno deževno in mokro vreme v času cvetenja dreves. Svoje pa so k nižjemu pridelku dodala vse starejša drevesa, saj se sadovnjakov ne pomlajuje, starejša drevesa pa dajejo vse manj pridelka. V Fructalu načrtujejo, da bodo z odkupom pričeli 25. julija, o ceni pa se s Kmetijsko zadrugo Vipava še niso dokončno dogovorili. Po sedanjih napovedih naj ne bi veliko odstopala od lanske. Tudi v državah zahodne Evrope letos sadje ni obilno obrodilo, zato bodo temu primerno prilagajali tudi cene.
Kot smo poročali, je napoved Fructala, da letos breskev vipavskih kmetov ne bo odkupoval, ker da imajo v skladišču še zaloge lanske sadne kaše, razburila tamkajšnje pridelovalce in nekatere pahnila v obup. Ti že nekaj let tarnajo zaradi nizkih cen odkupa in visokih stroškov, ki jih imajo pri gojenju breskev. V zadnjih letih se zato površine breskovih nasadov manjšajo, saj nekateri dejavnost opuščajo, drugi pa obstoječih nasadov ne pomlajujejo. (km)
GORICA - Tečaj na Ad formandumu
Cvetličarstvo ne privlačuje le predstavnic nežnega spola
Pred kratkim se je na Ad formandumu v Gorici zaključil tečaj o cvetličarskih tehnikah, ki ga je slovenski zavod priredil v sodelovanju s šolo za cvetličarje FJK. Trinajst udeležencev, med temi tudi en predstavnik moškega spola, se je v 100 urah tečaja izobrazilo za opravljanje del v cvetličarskih podjetjih s posebnim poudarkom na delu v garden centrih. Poleg teoretične osnove, skozi katero so udeleženci spoznali tudi različne načine varstva rastlin po načelih trajnostnega razvoja, in osnovnega znanja s področja prodaje in poslovnega komuniciranja je večji del programa slonel na praktičnih vajah, ki so potekale na sedežu šole za cvetličarje FJK v kraju Isola Morosini. Tam so tečajniki izdelovali cvetlične vezave in dekoracije iz različnih vrst rezanega cvetja, zelenja in lončnic, ter pripravljali in izdelovali aranžmaje ter šopke za različne priložnosti.
Tečaj, ki sta ga vodila predsednica šole za cvetličarje Rossella Biasiol, in Giancarlo Biasoni, sodi v sklop programov, ki jih Ad formandum znotraj združenja For.Go izvaja za goriško pokrajino in krajevne zavode za zaposlovanje z namenom, da brezposelnim nudi možnost poklicne prekvalifikacije tudi ob upoštevanju potreb po poklicnih profilih, ki jih izraža teritorij.
Praktične vaje
VIPAVSKA DOLINA
Razstavljajo marelice in recepte iz konca devetnajstega stoletja
Na Planini pri Ajdovščini je novogoriški Kmetijsko gozdarski zavod v sodelovanju z gospodinjami na Planini pripravil razstavo različnih sort marelic z degustacijo, tokrat v okviru projekta »Solum - Skupna pot skozi tradicijo okusov«. Razstava, na kateri si je mogoče ogledati 41 vzorcev 21 sort marelic, je bila odprta včeraj, na ogled pa je še danes med 17. in 20. uro. »Ker je bilo lani veliko zanimanja za razstavo marelic, smo se odločili, da jo letos ponovimo. Letošnje leto je sicer nekoliko problematično zaradi manjše količine marelic. Pozimi so bila drevesa izpostavljena pozebi, potem slabim vremenskim raz-
meram v času cvetenja, predvsem nizkim temperaturam. Le posamezne lege so bile letos primerne, da so marelice dozorele. O kakšnih velikih količinah letos torej ne moremo govoriti,« pravi Marta Koruza iz novogoriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda. Razstava marelic pa je namenjena tudi dodatnemu izobraževanju, sadjarjev, ki se lahko poučijo o različnih sortah, ki so primerne za različne okuse. Vrednost praznika letos povečujejo gospodinje s Planine, ki z raziskovanjem poskušajo najti uporabo marelic v kulinariki. Te dajo jedem sladko-kisel okus. Zanimiv je vsekakor podatek, da so marelice v kulinariki gospodinje uporabljale že pred več kot stotimi leti in to ne le pri sladicah, temveč tudi v omakah, predvsem k belemu mesu. Gospodinje s planine so izbrskale recepte iz leta 1890, jih nekoliko priredile našemu času in včeraj v pokušino ponudile obiskovalcem. (km)
[I] Lekarne
U Kino
□ Obvestila
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
DANES V GORICI
KINEMAX: »Pacific Rim« 18.00 - 21.00. »Now you see me - I maghi del crimine« 20.00 - 22.10. »Nagrada Amidei« 11.00 - 14.00 -15.00 - 17.00. DANES V TRŽIČU
KINEMAX: »Pacific Rim« 17.20 - 19.40 - 22.00.
»Now you see me - I maghi del cri-mine« 17.40 - 20.00 - 22.10. »Pain & Gain - Muscoli e denaro« 17.30 - 19.50 - 22.10. »Facciamola finita« 18.15 - 22.15. »The Lone Ranger« 22.40. »Argo« 17.30 - 19.50. »Il grande orso« 16.45.
Še danes Dobialab	S Mali oglasi	™„ „
V Dobji pri Starancanu se danes za-	"	^ J |^3|2StdVe
V Dobji pri Štarancanu se danes zaključuje festival Dobialab. Ob 21.30 bosta glasbo vrtela Toffo Selektah in Andrew I, za njima pa še kanadski DJ Deadbeat.
Čiščenje v Dolu
Društvo Kras Dol-Poljane poziva krajane in prijatelje, naj se množično udeležijo čistilne akcije na društvenem sedežu, ki bo danes od 7. ure dalje. Poskrbljeno bo za kosilo; udeleženci naj prinesejo s seboj rokavice za čiščenje, lopate, grablje, krpe, metle in vse, kar je potrebno za čiščenje notranjih in zunanjih prostorov. Na programu je tudi postavljanje mreže okrog zemljišča društvenega sedeža, tlakovanje pločnika in stopnic ter postavljanje pulta društvenega bara.
PRODAJAMO na Vrhu zazidljivo zemljišče na lepi lokaciji v zelenju zraven ceste (zaselek Devetaki, blizu centra Danica); tel. 347-2349362.
V ŠTANDREŽU dajamo v najem opremljeno stanovanje z eno spalno sobo, kuhinjo in kopalnico; tel. 3208748084.
M Izleti
Pregled tiska
Pregled tiska italijanskih in tujih časopisov na pobudo Zelenih in Renata Fiorellija bo potekal jutri, 21. julija, med 9.15 in 10.15 pri pokriti tržnici na Verdijevem korzu v Gorici. Vodil ga bo kolumnist Sandro Scandolara, ki bo v pogovoru z udeleženci komentiral novice nedeljskih časopisov.
KRUT vabi na skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 7. do 14. septembra. Informacije in vpisovanje čimprej na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072, tel. 346-3693234, krut.ts@tiscali.it, ker so mesta omejena.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 4. avgusta, piknik, povezan z izletom v Tolmin. V jutranjih urah si bodo udeleženci ogledali muzej, v katerem je letos na ogled razstava ob 300-letnici Tolminskega upora. Popoldne bo druženje v Brjah (Dobra-vlje). Vpisovanje bo do 26. julija oz. do zasedbe mest na avtobusu. Prijave po tel.: 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). Na račun 20 evrov.
ODPRTJE RAZSTAVE »SONCE MIRU 2013« bo v ponedeljek, 22. julija, ob 11. uri v Kulturnem domu v Gorici. Posvečena bo otrokom, ki so žrtve raznih vojnih morij in želi biti tudi spomin in opomin na 6. in 9. avgust 1945, ko sta nad japonskima mestoma Hirošima in Nagasaki počili prvi atomski bombi; na ogled bo do 9. avgusta, od ponedeljka do petka od 9.00-12.30.
4 Koncerti
V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici potekajo do nedelje, 21. julija, simpozij, koncerti in 52. Mednarodno zborovsko tekmovanje Cesare Augusto Seghizzi v sodelovanju z društvom Incontri Culturali Mitteleuropei: danes, 20. julija, ob 9. uri tekmovanje v zvrsti lahke glasbe, jazz, blues, gospel; 20. julija ob 14. uri tekmovanje v ljudski glasbi; 21. julija, ob 9.uri tekmovanje v kategoriji 19. stoletja. V gledališču Verdi v Gorici bo 21. julija ob 12. uri vokalno instrumentalni koncert ob 200-letnici rojstva G. Verdija, ob 16.30 Grand Prix Seghizzi in ob 21.15 zaključni gala koncert in podelitev nagrad.
GLASBENA MATICA GORICA bo do
31. avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtka 11.0012.00, ob petkih zaprto.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo od 1. julija do 31. avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka 8.00-16.00; zaprta bo zaradi dopusta od 5. do 16. avgusta.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta vsi občinski uradi v popoldanskih urah zaprti.
POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih 10.00-19.00 in ob torkih in četrtkih 15.00-19.00. Zaprta bo od 27. julija do 25. avgusta.
URADI OBČINE SOVODNJE bodo v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih popoldne zaprti.
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo dan obiskov na taborjenju v Kredu pri Kobaridu v nedeljo, 21. julija, od 10. do 17. ure. Spominjajo obenem, naj obiskovalci ne prinašajo hrane in pijače.
URAD KROŽKA KRUT v Gorici bo zaprt do 22. julija, nato bo odprt vsak torek od 9. do 12. ure; interesenti lahko kličejo urad v Trstu, tel. 040-360072.
SCGV EMIL KOMEL obvešča, da je taj-nišvo na sedežu v Gorici odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Šola bo zaprta za dopust od 5. do 18. avgusta.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 5. do 25. avgusta, urad v Čedadu pa od 5. do 19. avgusta.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti do 6. septembra po poletnem urniku (9.0013.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do 15. avgusta.
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 14. leta starosti od pone-
deljka, 19., do vključno sobote, 24. avgusta, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje! Vpisovanje in informacije: tel. 339-3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela).
0 Prireditve
»ONDE MEDITERRANEE« V TRŽIČU:
danes, 20. julija, ob 17.30 na plaži v kraju Marina Julia animacija in laboratorij za otroke, ki bodo s pomočjo animatorja Molina Rosenkranza izdelovali papirnate izdelke. V ponedeljek, 22. julija, ob 21.30 na Trgu Falcone e Borsellino projekcija filma »Les Miserables«; več na www.ondemedi-terranee.it.
POLETJE V PARKU ob občinski stavbi na Trgu Municipio 1 v Gorici: v sredo, 24. julija, ob 21. uri koncert glasbene fundacije Mesta Gorice z naslovom »Il Diabolico«.
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v četrtek, 25. julija, ob 20.30 gost »Srečanja pod lipami« slovenski politik in ekonomist Igor Omerza. Večer, ki ga goriški hram prireja v sodelovanju s krožkom za družbena vprašanja Anton Gregorčič, bo vodila časnikarka Erika Jazbar.
Pogrebi
DANES V ŠTANDREŽU: 12.00, Frančiška (Marta) Grahek por. Povsic v cerkvi (ležala bo od 11. ure dalje), sledila bo upepelitev.
DANES V LOČNIKU: 11.00, Gio-vanna Bressan vd. Russian (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na goriškem glavnem pokopališču.
Ob izgubi drage žene in mame MARTE
izrekamo Emilu, Mojci, Sabini, Petru in Veroniki iskreno sožalje.
PD Štandrež
w
/	Sobota, 20. julija 2013	3
Tržačana polfinalista
TALLINN - Italijanska košarkarska reprezentanca mlajših članov se je na evropskem prvenstvu uvrstila v polfinale, potem ko je v četrtfinalu sedem sekund pred koncem rednega dela s trojko izsilila podaljšek in s 75:72 ugnala Litvo (Tržačana Ruzzier 6 in Tonut 4 točke). Italijo v polfinalu čaka Rusija, drugi polfinale je Latvija - Španija. Slovenija pa se bo danes borila za končno deveto mesto, potem ko je včeraj premagala hrvaške vrstnike z 90:78.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Hercegovske zastave na Roccu?
NYON - V 3. predkrogu evropske lige se bo videmski nogometni klub Udinese 8. avgusta na stadionu Rocco v Trstu pomeril s kazahstanskim moštvom Irtysh Pavlodar ali s hercegovskim Širokim Brijegom iz BiH. V prvi tekmi 2. predkroga so Kazahstnaci s 3:2 premagali Široki Brijeg, povratna tekma pa bo 25. julija. Udinese se je izognil dvoboju z beograjsko Crveno zvezdo ali Goterborgu. Če se bo Maribor uvrstil v 3. predkrog lige prvakov bo njegov nasprotnik Nikozija.
KOŠARKA - Slovenija začela s pripravami na evropsko prvenstvo v lastni organizaciji
Bodo presenetili?
LJUBLJANA - Slovenska košarkarska reprezentanca je začela priprave na evropsko prvenstvo, ki ga bo Slovenija gostila od 4. do 22. septembra. Iz Ljubljane v Rogaško Slatino je odpotovalo trinajst igralcev, trije - Boštjan Nachbar, Mirza Begič in Nebojša Joskimovič - pa se ji bodo pridružili naslednji teden. Izbranci selektorja Božidarja Maljkoviča - od najboljših so manjkali le Erazem Lorbek, Beno Udrih in Saša Vujačič - so bili na zboru pred Košarkarsko zvezo Slovenije, kjer jih je pričakal lično poslikan avtobus z napisom Slovenija in «hashtagom» oziroma ključno besedo za Twitter #junaki, dobre volje. V en glas so dejali, da komaj čakajo na začetek priprav, še bolj pa na evropsko prvenstvo pred domačimi gledalci, ki bo za večino igralcev vrhunec njihovih karier.
«Ta mesec in pol priprav, ki je pred nami, moramo čim bolje izkoristiti, saj hočemo na evropskem prvenstvu narediti odmeven rezultat,» pravi kapetan reprezentance Jaka Lakovič.
Podobnega mnenja je tudi prvi zvezdnik ekipe Goran Dragič. «Veselil sem se začetka priprav, saj je tu pri nas to precej drugače kot v ZDA. Tam se igralci držijo bolj zase, mi pa smo kot ena velika družina in skupaj počnemo marsikaj. Pred seboj imamo življenjski projekt, ki ga moramo čim bolje izkoristiti, saj nove priložnosti za dober rezultat pred domačimi gledalci ne bomo imeli.»
Priprave bodo dolge in naporne. Skupno 41 dni ob zgolj šestih prostih dnevih. V tem času bo reprezentanca odigrala dvanajst prijateljskih tekem - od teh deset v Sloveniji - in zamenjala praktično sedem prizorišč. Priprave bo začela v Rogaški Slatini, se nato preselila v Zreče, kasneje v Kranjsko Goro in za nekaj dni v Beograd, ob koncu avgusta pa se bo podala še na slovensko obalo ter preizkusila prizorišči EP v Celju ter Ljubljani.
«Priprave so letos zastavljene nekoliko drugače kot v preteklih reprezentančnih akcijah. Zelo malo bomo v tujini, hkrati pa veliko doma. Za igralce smo pripravili tudi precej postranskih stvari - v sredo na primer nastop 'stand up' komikov, nato posebno sobo z video igricami -, vse v želji, da bi čim bolj zabavno preživeli te priprave in da bi se lahko na igrišču maksimalno zbrali za delo,» pravi direktor reprezentance Matej Avanzo.
Prva prijateljska tekma Slovenijo čaka naslednji petek v Domžalah proti Ukrajini. Dva dni kasneje se bo merila z Makedonijo v Litiji, od 2. do 4. avgusta pa jo v Celju čaka turnir Laško, na katerem bodo nastopile še Latvija, Srbija in Turčija.
Uvodno tekmo eurobasketa 2013 bo Slovenija igrala 4. septembra proti Češki v Celju. Naslednji dan jo čaka Španija, sledi dan premora, nato pa še Gruzija, Hrvaška ter Poljska.
«Čeprav ne bomo nastopili z najmočnejšo reprezentanco, ki jo ima na voljo Slovenija, lahko zagotovim, da bomo na prvenstvu igrali dobro košarko, da se bomo borili in da bomo v ponos prebivalcem Slovenije. Hkrati sem prepričan, da bo prvenstvo odlično organizirano in da bo spomin na ta dogodek še dolgo ostal prisoten v glavah Slovencev,» je poudaril selektor Božidar Maljkovič. (STA)
Selektor Slovenije Božidar Maljkovič (ANSA)
Organizatorji:	Goran Dragič	194	1986	Phoenix Suns (ZDA)
	Jaka Lakovič	186	1978	Sidigas Avellino (Ita)
	Nebojša Joksimovič	193	1981	Igokea (BiH)
Branilci:	Jaka Blažič	196	1990	Crvena zvezda (Srb)
	Zoran Dragič	196	1989	Unicaja Malaga (Špa)
	Klemen Prepelič	191	1992	Union Olimpija (Slo)
Krila:	Edo Murič	203	1991	Krka (Slo)
	Boštjan Nachbar	206	1980	Bamberg (Nem)
	Domen Lorbek	198	1986	Krka (Slo)
	Luka Lapornik	195	1988	Krka (Slo)
Krilni centri:	Jure Balažič	204	1980	Tofaš (Tur)
	Jaka Brodnik	203	1992	Union Olimpija (Slo)
	Gezim Morina	204	1 992	Helios Domžale (Slo)
Centri:	Mirza Begič	216	1985	Real Madrid (Špa)
	Uroš Slokar	210	1983	Gran Canaria (Špa)
	Gašper Vidmar	210	1987	Fenerbahče (Tur)
Strokovni štab reprezentance:
selektor: Božidar Maljkovič; pomočnika selektorja: Aleksander Sekulič in Gašper Potočnik; trener za telesno: TomažBrinec; videokoordinator: Chris Michael Thomas; zdravnika: Slobodan Macura in Branko Cvetičanin; fizioterapevta: Teo Djekič in Martin Klešnik; maser: GregorZdol-šek; podpredsednik KZS in član štaba: Rašo Nesterovič
KOLESARSTVO
Toru: Froome uspešno prestal gorsko etapo
ALBERTVILLE - Za kolesarji na dirki po Franciji je 19., še ena zahtevna gorska etapa s petimi kategoriziranimi vzponi. Nekaj več kot 204 kilometre dolgo razdaljo od Bourg d'Oisansa do Le Grand Bor-nanda je najhitreje premagal Portugalec Alberto Rui Costa (Movi-star), ki si je priboril 48 sekund prednosti pred nemškim veteranom Andreasom Klödnom. Tretje mesto je zasedel Belgijec Jan Bakelants.
Za zmago so se udarili ubežniki, v ozadju pa so svojo dirko vozili najboljši v skupnem seštevku. Ta posebnih razburljivosti ni ponudila, vsi najboljši so v cilj prišli v skupini, ki je zaostala osem minut in 40 sekund. Tako je zanesljivo vodstvo obdržal Christopher Froome (Sky), ki je še za korak bližji končnemu uspehu. Največ težav je imel včeraj pravzaprav z vremenom, saj je konec etape potekal v znamenju naliva.
Skupno: 1. Froome (VBr/Sky) 77.10:00; 2. Contador Velasco (Špa/Saxo-Tinkoff) + 05:11; 3. Quintana (Kol/Movistar) 05:32; 4. Kreuziger (Češ/Saxo-Tinkoff) 05:44; 5. Rodriguez (Špa/Katjuša) 05:58.
APrimorski
~	dnevnik
NOGOMET
Trautmann: od ujetništva do junaštva
BERLIN - V 90. letu starosti je na svojem domu blizu španske Valencie umrl legendarni nogometni vratar Manchester Ci-tyja Bert Trautmann. Najboljši nogometaš leta v Angliji leta 1956 se je v zgodovino vpisal predvsem z zmago v finalu pokala FA proti Birmingham Cityju (1956).Traut-mann si je poškodoval vrat vrat (izpahnil si je pet vretenc, eno se je prelomilo) ob posredovanju v noge napadalca Birmingham Cityja Petra Murphyja 17 minut pred koncem tekme. Kljub hudim bolečinam je nadaljeval igro, saj menjave takrat niso bile dovoljene, in ob koncu ubranil nekaj nevarnih strelov tekmeca. Manchester City je na koncu slavil s 3:1.
Trautmann je bil sicer odlikovan nemški vojak na vzhodni fronti v drugi svetovni vojni, po dnevu D v Normandiji pa so ga zavezniki ujeli in ga držali v ujetništvu v Lancashiru do leta 1948. Tam je tudi začel igrati nogomet. Za City je odigral 545 tekem, kariero pa je končal leta 1964.
Pozneje se je preizkusil tudi kot trener v nemških in angleških nižjeligaših in bil selektor Burme, Tanzanije in Pakistana.
Costantini še trener
Naveza Cergol-Puglia ostaja na čelu Triestine, Maurizio Costantini pa bo še naprej trener Triestine, ki bo lahko izdatneje računala na pomoč lastnika Palerma Maurizia Zamparinija. Novi športni vodja je Roberto Gradella. Upajo, da bodo sprejeti v D-ligo
VSTOPNICE - Vstopnice za svetovno nogometno prvenstvo 2014 v Braziliji bo Fifa prek svoje spletne strani fifa.com začela prodajati 20. avgusta od 12. ure.
ODBOJKA - V prvi tekmi zaključnega dela svetovne lige je Italija s 3:1 (25:18, 18:25, 25:22, 26:24) premagala Bolgarijo in si že na stežaj odprla vrata v polfinale. Presenetila je Kanada z zmago s 3:2 proti Rusiji.
DOPING - Sodišče v Mantovi je obtožilo 27 članov kolesarske ekipe Lampre, da so nakupovali nedovoljena dopinška sredstva.
Med obtoženci so Cunego, nekdanji svetovni prvak Ballan, Ponti, Santabrogio, Bruseghin in direktor ekipe Saronni.
ZADNJA VEST
Baseball: Krečič danes za naslov
PRAGA - Na mladinskem EP v ba-seballu je Italija v polfinalu z 10:9 premagala Nizozemsko in se bo danes borila za zlato kolajno proti Češki, ki je v drugem polfinalu z 8:2 premagala Španijo. Član italijanske reprezentance je tudi tržaški Slovenec Ilja Krečič.
VILANOVA - Španski nogometni trener Tito Vilanova je odstopil kot strateg prvaka španske lige Barcelone. Vila-nova se je za ta korak odločil zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja.Vilanova je lani na klopi Barcelone zamenjal Pepa Guardiolo, do takrat mu je bil tri leta pomočnik. Sredi sezone pa je moral zaradi raka na grlu na zdravljenje v ZDA, zato moštva ni mogel voditi dva meseca.
ATLETIKA - Na mladinskem evropskem prvenstvu v atletiki je 19-letni Furlan iz San Danieleja del Friuli Marco Bortolato osvojil bronasto odličje v metu kladiva z izidom 73,43, ki ga je dosegel v četrtem poskusu. Zlato kolajno je osvojil Rus Pronkin (kar 78.34), srebrno pa Madžar Pasztor (77.35). V troskoku je zmagala Italijanka Ottavia Cetonaro (13,41 m).
EYOF 2013 - V gimnastiki na dvovišinski bradlji
Tea ima medaljo
Tržaška Slovenka Tea Ugrin se z Olimpijskega festivala evropske mladine v Utrechtu na Nizozemskem ne vrača praznih rok. Potem ko je v ekipni konkurenci pristala z Italijo na 5. mestu, v mnogoboju pa je bila deseta, je namreč gimnastičarka društva Artistica '81 zadnji dan iger osvojila bronasto odličje na dvovišinski bradlji. Dosegla je izid 13,7. Prvo mesto je pripadlo Italijanki Martini Rizzelli (14,15), drugo pa Francozinji Louise Vanhille (13,95), Rusinja Victoria Kuzmina pa je za Teo na četrtem mestu zaostala le za desetinko točke. V finalu na orodjih nastopa le osem najboljših udeleženk prvenstva, nastop v finalu pa so si dekleta priborila v sredo med nastopom na ekipni tekmi.
Ugrinova je nastopila tudi v finalu na parterju, česar si pravzaprav pred prvenstvom ni nadejala. V njem je pristala na 7. mestu z izidom 13,2. Zmagala je Rusinja Maria Karenkova (13,95) pred Nemko Kim Janes (13,75) in Romunko Silvio Zarzu (13,75). Na gredi je bila prva Rusinja Maria Bondareva (14,25), na preskoku pa Britanka Elissa Downie (14,475), medtem ko je »az-zurra« Martina Rizzelli pristala na 8. mestu.
V najmočnejši konkurenci vrstnic (letnika 1998 in 1999) se tako italijanska odprava vrača z dvema kolajnama in tremi uvrstitvami v finalu na posamičnih orodjih.
Lani je petnajstletna Ugrinova na evropskem mladinskem prvenstvu v Bruslju osvojila ekipno srebro, nastopila pa je tudi v fi-
nalu na gredi in pristala na 4. mestu. Včerajšnja kolajna je torej v konkurenci posameznic njena prva na mednarodni ravni, kar je seveda velik uspeh.
Na igrah se je z 11 medaljami izkazala tudi Slovenija. Posebno odmeva zlata kolajna odbojkaric.
uinHSnw Aosvwno
nnwiA
01S3W
SV19 IXSA3d IXSON
NINlllOdS MSNflHUA
vazms
VN1S3J
msNvrnvii
XINA3NO INSUOHIUd IU39
VNÍY9V19 VNAVZaO
omn
1IAV1S3S
isnid
IN3S31
HIlSnA X3Í.SVUZI
U1QA39
vravN
VU;iNS3d V93HSN3Z
-sannvznw
3JO
HS3131 W3N1VU1SVA nvNvxi9orA
nrsxoHA v)i;soid
iniVdOIHd
mm
3103 9NIK
33A3d MSIU3HV
inuisis a
H01313A
oxri
1IAV1S3S
VNI301
vxsAoanr
3fN3{ON3Ud 'QNOd
«300 M$nva3i9
(Hdisor) «mus
IXSIU3WV
REŠITVE. Slikovna križanka, vodoravno: cerber, lak, Cadorna, eta, Fulvio, Aspen, Tomizza, takt, Man, Mark, on, gliva, P.M., Ops, Dale, Spal, Einem, Italo Calvino, Dino Buzzati, STA, O.A.R., Č.A., K. E., par, Isar, Armenia, tri, Alo, ska, dlesen, tovor, Astaire, anoraki, ski, Zara, Ann, T.T., tal, uragan, ANAS, olein, Tarantino, randi, Ira, Vilas; na slikah: Fulvio Tomizza, Italo Calvino, Dino Buzzati. Mali slikovni križanki, zgoraj, vodoravno: ¡.i., Eaton, scena, sklad, Eseni, Ob, napa, Nat, Ika; na slikah: Jesse Jackson, napa; spodaj, vodoravno: rafal, Erato, N. B., as, zob, orala, erar, Ita, tim, poni, ANAS; na slikah: Renzo Arbore, poni. Šah, W.Steinitz-M.Čigorin (1892): 24. Hxh7+ <4>xh7; 25. ®h1+ <4>g7; 26. J.h6+ «¿f6 (26. ... ■¿>h8; 27. Jxf8+ +-); 27. Kh4+ <t>e5; 28. #xd4+ 4>f5; 29. g4# 1-0.
(soaiy ipnj) >|jus3d ;>{$j6 = sosild * e^jejBoiiqiq b>|susao|s
= aV?IN3Hd • !lsoupo|d efu|6oq e^suiu = SdO * nsslsJ ujau|ej)se a !|Bue>) ¡6ofA = lOVN • eu!?°l e>|SAopnf= IN3S3 * (uoa paujnog) f|sjepe|>|s ^síüjsab = 1AI3NI3 * e>||ejB! e>|s;o>|s = NVIAIIVD • fiajesid p|sa|6ue = SII/VÍV-(»III ssa ez) »32HVA01S
(t?68L op 9881 po) >|BAjd iuao}3as j>|SAOL|es mpejn !Ajd 'z}ju|3)s w|ai||!M "HV§
i K =(268 L 'bubabh) uuo6q - zjiuisis 'M
(siNvr) XINS3d IM$U9
H3A3GZA A0SISSVN0
NVSIA3U1 3NI1S3N1 ¡V13W090NNI U3N3Si'<l>l3N
tHflNVWWI) J0Z01IJ IHSW3N
Nvaiwso xvsAvn
-AVNOd 3SIX
'nnzuw
(VZOfl) Y«dv«sonaia VXSN3A01S
ÍHJO
M01313A IXJIIMV U3NUni VNI1
0J3USVN VU9I N01NV A0H3J
KIN201 A01VUH0S
qmhw
31AVd
nraoH
W3XSNVU0W A3Q010
01IA31S 0HI1
3NOW3H3ZI
nvaoD muavusii
«aj «jas
oaiso3us 0N1IKVZ 0NZVW3Ud '0113501
/
H33Sm3A vravN
vajms
VN1S33 "IV1I
33A01380N 'MIZIJ '19HV
N3H3NQW IZ0HSVH3«
3WIOXSN3Z 33A01390N '9010IZI3 IÜS319NV
HINQ0A N01NV W31IU VZ »U3W
V3N0S 90fl MSNV)dl93
(0Wa311lll9)
JVSIN31 IHSNI1N39HV irNV(H3N
NVW0U A3rV10Z I11IZ0AVN 3W3>fl
S31d NI V35V19
vwvwvr
3R010
onsivgmaod
mivavus iusnusAV
(A31S9NIX) f131VSId '19NV
H31N33IKS
-uvjnwswv
1I1NVN
vais
V9ldVd vd3ia9ioa H1A18
mivagrwv
Niusva Hinsdoaiaou
0NV8
msiaawv
91VZI YNIÍV13J
3XAOU13A3A ■iriJOW3Hd3N
AOSVP H3SA SV13W090N isnoarvN
asxvavz
XVNZ
Msrimx
01130NVaid i9i ni
NIVM1D31VS -Id IXJIU3WV
(oni—disor) XINAVjnifl IXS -NVA0is09nr
HOS3131 HliSHOJS ;iidnn3A smasas
(VHSVS) 331VU9I INSN1IJ
ixsavNm
3Z3rvmi9oa vxswia
(NI1N3IM0 H3SIJ3H IMSN1IJ ih;i«3wv
3N3100 ao9i
Nmuo'avHiA nsdoai
('1V10 01S3N OXSNIIVWIVQ
nai93 3NI0XS0W Hsaozao OAIM
V10W9 viiNwm VQ3A
Uavw) mnvagi
VHSIS3WV
X3N3WZ H3NV1S3S IXSN3Z39nn
aoxvw HIKSNIUSVa VNIAV1S3S VNAV19
V133aVd
mm
'23130130
ijnwsvz
ZVHZI MSfiaaoN
(03UJ) 331VS31d NI 33A3d u;ia3wv
KINA3N0
roAi 'HINAJNO
ixsaowiad
VNia'" 'vsivuDi VKSN3A01S VAad
0NI13UÍ 0ai3ld
VdlX3
vNrv9*ia VNAVjaa
vmNsa3nvs
■31VX3A30ZA
IJVXSV1 'arann
INUdOZ
v3iNiioaiiad VSVN
inawmonA
JVlNVId HINAVU 3J5I03US
liaOHOlAV iNiaod; MSNvrimi V3ir0A0
N3AH3
13am
WI3N39V VNA0MSI1 VMSN3A01S
v9oaavNivr	qow3n
-MoowiN3a9	aavd03i 'vrao9ii3N
usoNooid	Na; íínvís
VfNIDOaWia	0NA3SD0
viijoaou Z3aa3nx 'VN nisva
avAjNVdn; IKSNIIOO irn»a»3N
(Nvsns) VÜ1VU5I
vmoxs
(0IHVW)
miiiod insiasH» S3d IAV1D0U1
Olivi
1IAV1S3S
ymdzifuwsuDfHDU- VMNVZIU» VNA0)H1S
J*.
IMNVZIdM INA0>II1S I1VIAI
C'IS	0>|B-| Ul Jo6|
* " :ejBÍ|ABjd!Jd UBJJS
£L0Z ef]|nf OS
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 15. julija 2013 1 Q

SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
^ Rai Tre
Rete 4
Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Super partes 10.00 Melaverde - Estate 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.35 Giffoni Film Festival 13.45 Nad.: Hart of Dixie 14.55 Film: Cooper - Un angelo inaspettato 17.00 Film: Rosamunde Pilcher - La tigre che dorme 18.50 Kviz: The Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Pa-nariello non esiste 0.00 Supercinema
O Italia 1
7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Rai Parlamento Setteregioni 8.20 16.15 Quark Atlante 9.10 Dreams road 10.05 Nad.: La casa del guardaboschi 11.40 Nad.: Un ciclo-ne in convento 13.30 Dnevnik 14.00 Linea blu 15.25 Dok.: Road Italy 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A sua immagine 17.45 Nad.: Homicide Hills 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.35 Techetec-hete, vista la rivista 21.15 Film: Il piu bel giorno della mia vita 23.15 Premio Nastri d' argento 2013
7.00 Nan.: Buona fortuna, Charlie! 7.20 Risanke 10.45 Nad.: Merlin 12.10 Giffoni -Il sogno continua 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.45 Kolesarstvo: SP Superbike 2013 14.00 Film: LOL - Il tempo dell'amore (kom., Fr., '08) 16.00 Film: The last song (dram., i. M. Cyrus) 18.30 Dnevnik
7.00 Risanke 9.25 18.30 Voyager Factory 10.10 Sulla Via di Damasco 10.45 Parlamento Punto Europa 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Sereno varia-bile 14.00 Film: Innamorarsi a Manhattan 15.40 Nan.: Squadra Speciale Colonia 16.25 Nan.: Squadra Speciale Stoccarda 18.50 Nan.: Sea Patrol 19.35 Nan.: Una sca-tenata coppia di sbirri 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Film: Corsa contro la morte 22.35 Nan.: Criminal Minds
19.00 Film: Black knight (akc.) 21.00
Archimede - La scienza secondo Italia 1 22.25 Motociklizem: MotoGP, VN ZDA (Laguna Seca), prenos kvalifikacij
7.00 Rai Educational Italia in 4D 8.00 Rai Educational 8.45 Film: La sposa puö atten-dere 10.00 Mini ritratti 10.30 Film: Il de-litto di Giovanni Episcopo 12.00 Dnevnik in šport 12.15 Aktualno: Tgr Il Settimana-le 12.45 Timbuctu - I viaggi di Davide 13.10 Nad.: Kingdom 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.50 Kolesarstvo: Tour de France 17.35 Tour Replay 18.10 Nad.: I misteri di Murdoch 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.25 Nan.: Common Law
La 7
^ Tele 4
21.05 Film: Ballata per un pistolero
22.50 Dnevnik in deželni dnevnik 23.10 Un giorno in pretura
7.40 Nan.: Caro maestro 9.35 Benvenuti a tavola Nord vs. Sud 10.30 Ricette all'italia-na 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nan.: Siska 14.00 Dnevnik, in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Le storie di viaggio a... 16.00 Nad.: Zorro 16.45 Film: Perry Mason - Morte di un editore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nan.: Tempesta d'amore 21.20 Nan.: The mentalist 23.10 Nan.: Rizzoli & Isle
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00
koncert ob otvoritvi 21.45 Glasba brez meja 22.40 Na lepše 23.05 Zabavni infokanal
(t Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 10.25 Žarišče 12.55 Satirično oko 13.30 Prvi Dnevnik 14.05 18.10 Tedenski pregled 16.10 Na tretjem 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.30 Sadovi Evrope 20.00 23.05 Satirično oko 20.55 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip (pon.) 21.30 Žarišče 22.05 Na tretjem... , izbor
Koper
14.00 Čezmejna Tv 14.20 Euronews 14.30 La colpa de inveciar 15.45 Potopisi 16.15 Gli uomini e le montagne 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Na vrtu 18.20 Village folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Avtomobilizem 19.55 Potopisi 20.25 L'appuntamento 21.10 "Q" 22.15 Ri-vedere che piacere
Tv Primorka
11.00 Dnevnik, Tv Primorka, vreme, Kultura, Napovedujemo... 11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostrani 16.30 Tv prodajno okno 17.00 Fens 2012 - festival otroških skladb 18.00 Na kavi z Giannijem 18.30 Žo-garija v Celovcu 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled 20.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 21.15 Med nami 22.15 Tedenski pregled 22.45 Glasbeni večer
pop Pop TV
LA
7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 In Onda - Estate 11.40 Nad.: Mc Bride 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Cuore d'Africa 16.30 Nan.: The District 18.10 Film: La libreria del mistero 20.00 Dnevnik 20.30 In onda estate 21.10 Atlantide - Storie di uo-mini e di mondi 23.40 Nan.: NYPD Blue
7.00 Risane in otr. Serije 10.30 Nad.: Nora Roberts 12.10 Film: Sestrin varuh (dram., ZDA, '02, i. C. Diaz) 14.00 Serija: Opremljevalci za milijon dolarjev 14.55 Nan.: Kamera teče 15.25 Nan.: Očetje pod krinko 16.35 Film: Camp rock 2 18.25 Nad.: Trafika 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Lara Croft - Tomb Raider (i. A. Jolie) 21.45 Film: Anna in kralj
Kanal A
7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.45 Ro-tocalco Adnkronos 7.40 Nad.: Poliziotti con il cuore 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 17.00 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.30 Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 23.30 Trieste in diretta
(t Slovenija 1
7.10 Zgodbe iz školjke 7.45 10.15 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.30 Male sive celice 10.50 Moja soba 11.10 Nad.: Nina 11.50 Nad.: Čudovito potovanje Nilsa Hol-gersona 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.20 Dok. serija: Kako živijo slovenski gradovi 15.50 Dok. odd.: Načrti podzemlja 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Skriti kotiček sveta 18.35 Ozare 18.40 Risanke 18.55 21.50 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Film: Obujeni prvak 22.15 Poletna scena 22.45 Portret: Niko Kralj 23.30 Nad.: Sinovi anarhije
(t Slovenija 2
11.05 Skozi čas 11.30 Poletna scena 11.55 Umetnost igre 12.25 Slovenci v Italiji 13.15 Košarka - evropsko prvenstvo 2011: Slovenija : Rusija, posnetek 14.45 Košarka - evropsko prvenstvo 2011: Slovenija : Grčija, posnetek 16.15 Film: Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev: Pariz 2003 (športni film) 17.10 Nogomet - pokal konfederacij, polfinale: Španija : Italija, posnetek 20.00 Ponovno rojstvo Bolšoj teatra - Slavnostni
8.10 Azijska kuharica 10.00 19.15 Serija: Newyorški gasilci 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Naj posnetki z interneta 13.05 Serija: Nove pustolovščine stare Christine 13.35 Film: Smrtonosni valovi 15.15 Film: Državna varnost 16.55 Serija: Posel mojega življenja 17.50 Pazi, kamera! 18.25 Odklop 20.00 Film: Bolje ne bo nikoli 22.25 Motociklizem: MotoGP, VN ZDA (Laguna Seca), prenos kvalifikacij
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 V kraljestvu samospeva; 10.00 Poročila; 10.15 Kralj čardasa; 11.00 Studio D - Chic; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Otroški kotiček, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Ženitev - radijska igra režija Jože Babič; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežem-odra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik,
Sobota, 20. julija La 7, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
Un tocco di zenzero
Grčija - Turčija 2003 Režija: Tassos Boulmetis Igrajo: Georges Corraface, Ie-roklis Michaelidis, Renia Loui-zidou in Stelios Mainas
Fanis se vrača v kraje svojega otroštva. Rojen v Istanbulu, živi namreč že dolgo v Atenah. Ko mu umira dedek, se astrofizik po 30 letih vrne v staro domovino. Tam ga preplavijo neprijetni spomini na izgon družine iz Istanbula. V dedkovi prodajalni začimb je preživel cele dneve, z nonotom se je pogovarjal o zvezdah in sanjah.
Tisti spomini na Turčijo, so zanj spomini na čas, ko je bil posebno srečen. Leta 1964 so bili iz Turčije izgnani vsi Grki. Njegov oče je kot Grk moral oditi s Fanisom, dedek pa je imel turški potni list in je ostal.
vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 14.35, 19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Glasbena lestvica; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state fresc-hi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Luoghi e sapori; 21.00 Radio Indie music like; 21.30 Sconfinando; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Rock '90; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Glasovi iz soseščine; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 6 Sobota, 20. julija 2013_VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Anticiklon s središčem nad Severnim morjem in ci-klonsko območje nad vzhodno Evropo pripomorejo k dotoku suhih severovzhodnih tokov v vseh plasteh ozračja.V nedeljo bodo ti tokovi nekoliko bolj vlažni.
Po vsej deželi bo jasno do le zmerno oblačno vreme. V hribih bo popoldne nekaj več oblačnosti z možnostjo za kakšno ploho ali posamezno nevihto, ki bo lahko ponoči zajela tudi nižine. Ob morju bo zjutraj in zvečer pihal burin, podnevi pa zmorec.
Danes bo večinoma sončno. Predvsem v hribovitem svetu bo čez dan nastalo nekaj kopaste oblačnosti, tudi posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 27 do 30, na Primorskem do 33 stopinj C.
Jutri bo zmerno oblačno do krajevno spremenljivo vreme. Zlasti v hribovitem svetu bo možna kakšna ploha ali nevihta. Ob morju in v nižinskem pasu bo zjutraj pihala zmerna burja, ki bo čez dan oslabela.
Jutri bo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo, čez dan bo predvsem v hribovitem svetu še možna kakšna nevihta.
¡2 Sonce vzide ob 5.35 in zatone g ob 20.47
Dolžina dneva 15.12
Luna vzide ob 18.33 in zatone ob 2.57
z 1978 - Obalo je okoli 7. § ure zjutraj prizadelo zelo močno neurje z orkanskimi sunki vetra, ki so podrli številna drevesa in odkrivali strehe. Na meteorološki postaji Portorož Beli Križ je najmočnejši sunek vetra dosegel hitrost 200-220 km/h.
Danes: ob 3.48 najnižje -68 cm, ob 10.42 najvišje 33 cm, ob 15.54 najnižje -8 cm, Q ob 21.32 najvišje 51 cm. S Jutri: ob 4.27 najnižje -74 cm, ob 11.20 najvišje 39 cm, ob 16.41 najnižje -12 cm, ob 22.17 najvišje 53 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 25,2 stopinje C.
500 m..........24
1000 m ..........18
1500 m ..........17
2000 m ..........12
2500 m ...........9
2864 m ...........2
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 9 in v gorah do 10.
Pričakovanje za rojstvo britanskega princa
LONDON - Kar 150.000 gledalcev spremlja 24-urni prenos v živo pred vhodom v londonsko bolnišnico, kjer naj bi vojvodinja Cambriška, soproga princa Wil-liama, Kate rodila svojega prvega otroka. Britanski tabloid Sun je namreč v sredo namestil spletno kamero, navdušenje nad prihajajočim porodom pa se širi po državi. 31-letna Kate naj bi rodila na zasebnem oddelku bolnišnice St Mary's Hospital, kjer sta se rodila tudi princ William in njegov brat, princ Harry. Mediji v žgoči vročini pred vhodom v bolnišnico taborijo že od začetka meseca. Minil je tudi že 13. julij, dan, za katerega se je šušljalo, da bo prinesel veliki dogodek. Buckinghamska palača ni želela potrditi natančnejšega datuma predvidenega poroda, povedali so samo, da ima Kate rok v juliju.
Slovenske mobilne hiške za zimsko olimpiado v Sočiju
LJUBLJANA - Soči bo med 7. in 27. februarjem prihodnje leto gostil 22. zimske olimpijske igre, prizorišča v tem olimpijskem ruskem mestu pa bo krasilo tudi petdeset slovenskih mobilnih hiš, ki jih izdeluje podjetje Sun Roller Adriatica iz Črnomlja. Eno vodilnih podjetij na področju karavaninga, ki inovativne bivalne enote izdeluje že več kot 45 let, je izdelalo hiške, ki bodo dolge osem metrov in široke malo več kot tri metre, ob tem pa so posebej prilagojene za ruski trg in vremenske razmere v mestu, ki bo v začetku prihodnjega leta gostilo enega največjih športnih dogodkov na svetu
VATIKAN - Nova pobuda papeža Frančiška
Preiskovalna komisija za finance in upravo
VATIKAN - Papež Frančišek je včeraj ustanovil preiskovalno komisijo za finančne in upravne strukture v Vatikanu. Novo telo, ki ga sestavlja sedem laičnih strokovnjakov in en duhovnik, naj bi odkrilo največje ekonomske težave in z reformami poenostavilo delovanje Vatikana. Gre že za tretjo tovrstno komisijo, ki jo je od začetka pon-tifikata ustanovil Frančišek. Člane nove komisije je izbral sam papež, Vatikan pa jih označuje kot »strokovnjake v pravnih, ekonomskih, finančnih in organizacijskih zadevah«, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na čelu skupine je na Malti rojeni Joseph F.X. Zahra, preostali člani pa so iz Francije, Španije, Nemčije, Italije in Singapurja. Med njimi je tudi španski duhovnik. Njihova naloga bo »poenostaviti in racionalizirati« delovanje obstoječih cerkvenih teles in »bolj previdno načrtovanje ekonomskih dejavnosti vatikanske administracije«, so sporočili iz Vatikana.
Prvo srečanje skupine je predvideno kmalu po papeževi vrnitvi iz Ria de Janeira, kjer se bo med 22. in 28. julijem udeleževal dogodkov v okviru Svetovnega dneva mladih.
Gre za že tretjo tovrstno komisijo, ki jo je papež ustanovil po izvolitvi na položaj marca letos. Osem kardinalov je tako zadolžil za pregled delovanja kurije, štiri visoke cerkvene predstavnike in ameriško pravnico pa za temeljito preiskavo delovanja vatikanske banke.
Prizadevanja za prenovo cerkvenih struktur so se okrepila minulo leto, ko je izbruhnil t.i. Vatileaks škandal, v okviru katerega je v javnost pricurljalo veliko število zaupnih vatikanskih dokumentov. Razkrili so hude finančne nepravilnosti, korupcijo, boj za oblast in nepotizem v cerkveni hierarhiji. (STA)
KAIRO - Več deset tisoč demonstrantov na ulicah
Pripadniki Muslimanske bratovščine zahtevajo vrnitev Mursija na oblast
KAIRO - Več deset tisoč islami-stov je včeraj zasedlo egiptovske ulice in zahtevalo vrnitev odstavljenega predsednika Mohameda Mursija na oblast, vojska pa je že opozorila, da bo ostro ravnala proti nasilnim protestom. Protesti potekajo dan po tem, ko je začasni predsednik Adli Mansur zatrdil, da se bo boril za stabilnost države.Z egiptovskimi zastavami in slogani se je množica protestnikov zbrala pred mošejo Raba al Adavija v predmestju Kaira, kjer so Mursijevi podporniki praktično uta-borjeni, odkar je bil 3. julija odstavljen s položaja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Islamska, islamska!« so vzklikali protestniki v želji po islamski državi. Medtem pa manjši shodi v podporo Mursiju potekajo drugod po Kairu in v številnih mestih po Egiptu, potem ko je Mursijeve Muslimanska bratovščina pozvala k dnevu protestov. »To bo zelo pomemben dan v zgodovini egiptovske revolucije,« je pred pričetkom protestov dejal vidni član bratovščine Farid Ismail.
Mansur, ki so ga po vojaškem udaru postavili za začasnega predsednika, je v četrtek dejal, da se bo boril proti tistim, ki »želijo državo pahniti v kaos. Bitko za varnost bomo bili do konca. Ohranili bomo revolucijo,« je dejal v četrtkovem govoru.
Čeprav so bili doslej protesti Mursijevih podpornikov večinoma miroljubni, je občasno prihajalo do nasilja, ki je doslej zahtevalo že več kot 100 življenj. Vojska je sicer v četrtek opozorila, da bo ostro ravnala proti nasilnim protestom. »Oborožene sile opozarjajo pred kakršnimikoli odkloni od miroljubnega izražanja mnenja in na-
siljem. Kdorkoli se bo na protestih posluževal nasilja, ogroža svoje življenje,« je sporočila vojska. Včeraj so napovedali tudi shodi Mursijevih nasprotnikov, ki naj bi potekali na trgu Tahrir in pred predsedniško palačo v Kairu.
Medtem je Izrael včeraj v bližino meje z Egiptom postavil raketni obrambni sistem Iron Dome, so za AFP povedali predstavniki izraelske vojske.
Protiraketni sistem Iron Dome so postavili blizu mesta Eilat ob Rdečem morju. »Sistem so postavili v več delih države in jih premeščamo glede na spremembe varnostnih razmer,« so povedali predstavniki izraelske vojske. A izraelski mediji poročajo, da postavitev sistema ni povezana z nemiri v Egiptu, kjer se vojska spopada s skrajneži na Si-naju, ki meji na Eilat. (STA)