Stenografiern zapisnik
petnajste seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 16. januarija 1. 1886.
UeiillMphWr seri#
der fünfzehnten Sitzung
des ürainifdißn laniltaps
I« JtatHradjf
am 16, Jicmmr 1886.
Nazoči: P r v o s e cl n i k : Deželni glavar grof Gustav Thurn-Valsassina. — Vladni zastopnik: Deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: Knezoškof dr. Jakob Missia, Luka Robič, dr. Jurij St erb ene c, baron Beno Taufferer.
Dnevni red.:
1.	Branje zapisnika o XIV. deželno-zborni seji dne 14. januarja 1. 1886.
2.	Naznanila deželno-zbornega predsedstva.
3' Priloga 67. — Poročilo gospodarskega odseka o §. 3. A, marg. štev. 8. letnega poročila o nadzorovanji živinskih sejmov.
Priloga 73. — Poročilo gospodarskega odseka o §. 11. marg. štev. 9. letnega poročila o sredstvih proti ciganom.
5. Ustna poročila finančnega odseka:
n) o prošnji Zapletov Marije za podaljšanje in povekšanje miloščine;
D o prošnji Ganglna Ajojzija, učenca na tehnologičnem obrtnem muzeji na Dunaji, za podporo;
c)	o prošnji Kralj-a Jakoba, učenca na obrtni šoli na Dunaji, za podporo;
tf) o prošnji Föderl Ivane, učiteljice za ženska umetna dela, za podporo;
«) o prošnji Marije Hlavka, učenke na obrtni šoli za ženska ročna dela na Dunaji, za podporo;
/) o prošnji županstva v Planini, da bi se bolnišni oskr-
ovalni stroški za dva občinca prevzeli na deželni zaklad;
») o Prošnji pridelovalcev domačih žganih pijač na Dolenjskem za oprostitev užitninskega davka;
) o prošnji Neže Guri glede odpisa BOO gld. oskrbovalnih Stroškov po Osvaldu Guriju;
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Gustav Graf Thurn-Valsassina. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Baron Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Lukas Robič, Dr. Georg Sterbenee, Baron Beno Taufferer.
Tagesoränung:
1.	Lesung des Protokolles der XIV. Landtagssitzung vom 14. Jänner 1886.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiunis.
3.	Beilage 67. — Bericht des volkswirthschastlichen Ausschusses über §. 3, A, Marg. Nr. 8 des Rechenschaftsberichtes betreffend die Überwachung der Viehmärkte.
4.	Beilage 73. — Bericht des volkswirthschastlichen Ausschusses über §. 11, Marg. Nr. 9 des Rechenschaftsberichtes betreffend die Maßregeln gegen das Zigeunerunwesen.
18. Mündliche Berichte des Finanzausschusses:
a)	über die Petition der Sapletov Maria um Verlängerung und Erhöhung der Gnadengabe;
b)	über die Petition des Gangl Alois, Schülers am technologischen Gewerbemuseum in Wien, um Unterstützung;
c)	über die Petition des Kralj Jakob, Schülers an der Gewerbeschule in Wien, um Unterstützung;
d)	über die Petition der Föderl Johanna, Lehrerin für weibliche Kunstarbeiten, um Unterstützung;
e)	über die Petition der Hlavka Maria, Schülerin an der Fachschule für weibliche Handarbeiten in Wien, um Unterstützung;
f)	über die Petition des Gemeindeamtes Planina um Übernahme der Spitalsverpstegskvsten für zwei Gemeindeinsaffen auf den Landesfond;
g)	über die Petition der Erzeuger von gebrannten Flüssig-tvitvn in Unterkraiii um Befreiung von der Verzehrungs-steuer;
h)	über die Petition der Guri Agnes um Abschreibung eines SpitalSverpflegSkostmbetrageS Von 500 fl. hinter Oswald Guri;
256
XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 16. jan. 1886.— XV. Sitzung des kram. Landtages am 16. Jän. 1886.
i) o prošnji občin Bled in Gorje glede podpore 500 gld.
za zgradbo ceste ob Blejskem jezeru;
L) o prošnji nadučitelja Gasparin Gašperja za trimesečno predplačilo;
l)	o prošnji učiteljske vdove Vidmar Filomene za po-vekšanje in podaljšanje miloščine;
m)	o ponudbi glede nakupa prirodninske zbirke farnega oskrbnika na Šenturski Gori gospoda Simona Robič-a.
6.	Ustno poročilo gospodarskega odseka o §. 3. B. letnega poročila: U. „o hipotečnih dolgovih“, IH. o „personalnem kreditu na kmetih“.
7.	Priloga 75. — Finančnega odseka poročilo o dovoljenji deželnega doneska 50.000 gld. za gradnjo lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik (k prilogi 34.).
8.	K prilogi 54. — Ustno poročilo upravnega odseka o Kranjskega mesta prošnji za dovoljenje naklade od pive.
9.	K prilogi 72. — Ustno poročilo upravnega odseka glede privoljenja priklade za občino Kočevsko.
10.	Gospodarskega odseka ustni poročili:
а)	o prošnji občine Col zavolj znižanja vinskega dača;
б)	o ministerskem razpisu zavolj davčnih eksekutorjev.
Obseg:	Glej dnevni red.
Seja se začne ob 15. minuti čez 10. uro.
i) über die Petition der Gemeinden Veldes und Görjach um Subvention für den Ausbau der Veldeser Seestraße;
k)	über die Petition des Oberlehrers Gasparin Kaspar um einen dreimonatlichen Gehaltsvorschuß;
l)	über die Petition der Schullehrerswitwe Vidmar Filomena um Erhöhung und Verlängerung ihrer Gnadengabe;
m)	über den Ankauf der naturwissenschaftlichen Sammlung des Pfarradministrators in Ulrichsberg Herrn Simon Robič.
6.	Mündlicher Bericht des volkswirthschastlichen Ausschusses über den Rechenschaftsbericht §. 3 B. II „über die Hypothekarverschuldung" und III „über den Personalcredit am Lande".
7.	Beilage 75. — Finanzausschußbericht betreffend die Bewilligung eines Landesbeitrages pr. 50.000 fl. für den Bau der Localbahn Laibach-Stein szur Beilage 34).
8.	Zur Beilage 54. — Mündlicher Bericht des Verwalümgs-ausschusses über das Einschreiten der Gemeinde Krainburg um Bewilligung einer Bierauflage.
9.	Zur Beilage 72. — Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses betreffend die Genehmigung einer Gemeindeumlag« für Gottschee.
10.	Mündlicher Bericht des volkswirthschaftlichen Ausschusses:
a)	über die Petition der Gemeinde Col, wegen Ermäßigung der Weinsteuer;
b)	über den Ministerialerlaß betreffend die Steuerexecutorm.
Inhalt: Siehe Tagesordnung.
Deginn der Sitzung um 10 Mr 15 Minuten.

XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 16. jan. 1886. — XV. Sitzung des train. Landtages am 16. Jan. 1886.
257
Landcsßlmptinann:
Ich constatire die Beschlußfähigkeit des hohen Hauses und eröffne die Sitzung.
Ich bitte das Protokoll der letzten Sitzung zu verlesen.
1. Branje zapisnika o XIV. deželno - zborni seji dne 14. januarija 1. 1880.
L Lesung des Protokolles der XIV. Land-tagssißnng vom 14. Jänner 1886.
(Zapisnikar bere zapisnik 14. seje v nemškem jeziku — Der Schriftführer verliest das Protokoll der 14. Sitzung in deutscher Sprache.)
Landeshauptmann:
Wird zum vernommenen Protokolle etwas bemerkt? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Nachdem dies nicht der Fall ist, erkläre ich das Protokoll für genehmiget.
2. Naznanila deželno-zbornega predsedstva.
2, Mittheilungen des Landtagspräsidimns.
Usojam se predlagati sledeče peticije:
Gospod Klun izroča prošnjo srenje Brezje, Dober-levo, Čemšenik in Jesenovo za pomoč glede ceste od Trojan proti Čemšeniku. (Izroča se gospodarskemu odseku — Wird dem volkswirthschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.)
Gospod Klun izroča prošnjo srenje Trojana, Hrastnik, Brezje in čemšenik za izločitev od županije St. Ožbaldske in ustanove kot samostalna občina. (Izroča se gospodarskemu odseku — Wird dem volkswirthschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.)
3. Priloga 67. — Poročilo gospodarskega odseka o g. 3. A, marg. št. 8. letnega poročila o nadzorovanji živinskih sejmov.
B. Beilage 67. — Bericht des volkswirthschaftlichen Ansschnsses über g. 3, A, «pistrg, Nr. 8 des Rechenschaftsberichtes betreffend die Überwachung der Vieh-märkte.
Poročevalec dr. Samec:
Slavni zbor!
rmvn-. OoLpodarskemn odseku se je izročila iz letnega 1 " na t). Z. A, marg. št. 8. v pregled in poročanje.
V 4. seji predlanskega leta, dne 23. septembra je slavni dež. zbor sklenil prošnjo do c. kr. vlade, da odpravi nadzorovanje živinskih sejmov po deželi po c. kr. okr. živinozdravnikih celo pa tedaj, ako ni nikjer niti v deželi niti zunaj dežele živinske kuge.
Poročilo deželnega odbora pravi, da se je do-tični sklep naznanil slavni vladi, ali da ona dosle ni nič odgovorila. V teku zasedanja letošnjega zbora pa je prišla nota dež. vlade od 24. decembra 1885, in gospodarski odsek je smatral za važno, da se ob-sežek te note natisne v posebnem poročilu v ta namen, da more deželni odbor to občinam naznaniti. Olajšava, dana občinam pri nadzorovanji živinskih sejmov, je velika in bode še večja postala, kadar okrajna glavarstva poročila pošljejo, kateri sejmi so važni in kateri ne. Ker je poročilo v rokah gospodov poslancev, usojam se samo predlog gospodarskega odseka prečitati, kateri se glasi (bere — liest):
Slavni deželni zbor naj sklene:
Marg. štev. 8. §. 3. A, letnega poročila in nota visokega deželnega predsedstva iz dne 15. decembra 1885 se z zadovoljstvom vzame na znanje in se deželnemu odboru naroči, da obsežek tega dopisa udeleženim občinam naznani.
(Obvelja. — Angenommen.)
4. Priloga 73. — Poročilo gospodarskega odseka o g. 11. marg. štev. 9. letnega poročila o sredstvih proti ciganom.
4. Beilage 73. — Bericht des volkswirthschaftlichen Ausschusses über g. 11, Marg. Nr. 9. des Rechenschaftsberichtes, betreffend die Maßregeln gegen das Zigen-nernnwesen.
Poročevalec dr. Samec:
Tudi v tej zadevi je gospodarski odsek izdal poročilo, katero je že več dni v rokah g. poslancev. Tedaj menim, da sem oproščen to poročilo še enkrat prečitati in da preberem samo nasveta gospodarskega odseka. Izmed 5. sklepov sl. dež. zbora dne 18. oktobra 1884. 1. glede pomoči zoper cigane so se izvršili trije, dva pa sta ostala neizvršena, namreč ona dva, katera se ozirata na prošnjo do justičnega mi-nisterstva, da bi izdalo odredjenje na justična oblastva, da izrekajo pri obsodbah ciganov tudi to, da se iz-ročujejo prisilni delalnici in da se spremene odgonske postaje v hranilne postaje ter da se napravijo delavske kolonije. Ta nasveta se imata ponoviti, ker je znano, da se dosle ni noben cigan izročil prisilni delavnici. Lansko leto se je bil naredil sklep, da se domovinstvo ciganov določi. Domovinstvo ciganov pa še zdaj ni dognano. Z nekega poročila deželnega žan-darmerijskega poveljniška je pač razvidno, koliko ciganov bi znalo biti v občinah kranjske dežele pristojnih. V tistem poročilu so tudi zaznamovane rodbine ciganov, kateri po deželi pohajkujejo, in občine, katerim pripadajo. Ali to poročilo ni avtentično, tudi ni povedano, na kateri podlagi so dobili domovinsko
42*
258
XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 16. jan. 1886. — XV. Sitzung des kram. Landtages am 16. Jän. 1886.
pravico. Dokler pa domovinstvo prijetega cigana ni dognano, se nimajo občine na kaj upirati pri odganjanji ciganov, ker bi se jim po postavi naložili odgonski stroški, če niso cigani v pravo občino instradirani. Zaradi tega je gospodarski odsek sklenil, da se slavna vlada vnovič naprosi, da sestavi imenik ciganskih rodovin in posameznih ciganov in dožene njih domovinstvo.
Nasvetujem torej v imenu gospodarskega odseka (bere — liest):
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Marg. št. 9. §. 11. se vzame na znanje; visoko pravosodno ministerstvo pa se vnovič naprosi, da blagovoli pri podredjenih sodiščih vplivati na to, da ona pri obsojanji ciganov izrekajo tudi to, da se izročajo prisilnim delavnicam.
2.	Visoka vlada se vnovič naprosi, da konskri-bira vse po deželi se nahajajoče ciganske rodovine in posamezne cigane in dožene njih domovinstvo.
Deželni glavar:
Otvorim generalno debato.
Želi kdo govoriti?
Poslanec Hren:
Prosim besede! Slavni deželni zbor! Kdor je na kmetih živel ter pozna razmere po deželi, ve, da je vlačugarstvo ciganov zares velika in prevelika nadloga za vsako občino, kjer se je ta izvržek človeštva vgnjezdil, velika nadloga za vsako deželo, kjer se je to, žalibog, preplodno pleme zaredilo in vdomačilo, ker, kakor vemo, se ti pustolovci kar v celih trumah širijo po deželi, in čeravno niso niti orali niti sejali, vender žanjejo povsod kamor pridejo. Deloma z beračenjem, deloma s špekulacijo na neumnost in lahkovernost našega kmeta, vlačijo se po deželi, in naš ubogi kmet da od malega kar ima, samo da se tega mrčesa znebi.
To se godi posebno na skrajnem vzhodnjem obrobji naše dežele, namreč na Dolenjskem, ker je tam ciganom Tožj e kakor drugod, za časa pete odnesti čez mejo na Hrovaško. — Ravno tako nadlegovanje dalo je povod Brusniški občini, da se je do deželnega zbora obrnila s prošnjo zarad pomoči zoper cigane. — Da pa to prošnjo kulantno, kolikor je mogoče, rešimo, je treba, da iščemo po sredstvih, s kojim bi se vlačugarstvu ciganov kolikor mogoče v okom prišlo. Že lansko leto v seji dne 14. oktobra 1884 se je slavni zbor s to stvarjo pečal ter sklenil v petih točkah, ki so tudi v poročilu gospodarskega odseka ponatisnene, o pripomočkih in sredstvih, katera bi pripravna bila, da se zahtevam prebivalstva kolikor toliko pomaga. Kakor je že gosp. poročevalec po-vdarjal, je troje onih toček rešenih, dve pa še ne; zatorej je gospodarski odsek priporočil, da glede teh toček deželni zbor zopet sklene, kakor je lani sklepal. Tudi jaz se s tem popolnoma strinjam in bodem glasoval za ta predloga; nasvetoval bi samo, da se ena onih toček nekoliko spremeni in da se še novi dve točki dodasti sklepu, katerega je gospodarski odsek predlagal, in to glede na postavo dne 24. maja leta 1885. drž. zak. št. 89., oziroma 90., to je namreč postava proti vlačugarstvu. Omenjena postava raz-
deluje delovanje zoper vlačugarstvo med različna oblastva, in sicer: 1. med občinske, 2. med politične in 3. med sodne oblasti. — Kar se tiče delokroga občin pri zatiranji potepuštva pravi §. 4., da ima vsaka občina, na katere tleh biva ali se zateče oseba za delo sposobna, ki nima niti ob čem živeti, niti poštenega zaslužka, pravico, za mezdo ali za prehrano odkazati ji delo, kakoršno se prilega njenim sposobnostim; če se taka oseba dela brani, jo ima sodnik kaznovati z ostrim zaporom od 8 dni do 1 meseca, da, celo do 3 in 6 mesecev.
Prva skrb zoper vlačugarijo lenuhov in torej tudi ciganov izročena je po omenjeni novi postavi občinam samim; zato naj bi one ta posel vestno opravljale, ono določbo postave strogo izvrševale in vstrajno postopale; ker se namreč vlačugar dela najbolj boji, ga bode silenje k delu gotovo najpred od hiše spravilo, ali pa ga sodu izročilo. — Dovolite, gospoda, da Vam tu povem, kako se ve neki moj prijatelj takih delomrznih potepuhov odkrižati, kakor to vem iz lastnega njegovega poročila. — če mu pride kakšen tak vlačugar v hišo, mu da sekiro v roke ter ga pelje na dvorišče, naj drva cepa, in da potlej dobi zaslužene hrane. Redno pa, kakor mi je pravil, se dogodi, da tak delomrzneš sekiro odloži ter rajše praznega želodca hišo zapusti, nego da bi si z delom hrano služil, in tudi za naprej se taka oseba raz-upite hiše ogiblje.
Ker je torej delomržje prvi vzrok razširjanja vlačustva po našej deželi, je treba natanjlco držati se določil, katere omenjena postava z 25. maja 1885 ustanovlja; zatorej bi bilo pač želeti, da bi v prvi vrsti občine svoje dotične dolžnosti točno izpolnovale ter take delu se ogibajoče osebe sodu izročile.
Druga naloga je dodelena sodom, kajti §. 1. navedene postave pravi:	„Kdor se brez opravka,
posla ali dela okoli potepa ter ne more izkazati, da ima o čem živeti itd., tak človek je vlačugar; in §§. 7. in 8. odkazujeta, naj sodi s takimi vlačugi strogo postopajo, jih ostro kaznujejo, in da smejo v sodbi tudi izreči, da je dopuščeno, oddati tacega kaznenca v prisilno delalnico, ali, če bi še ne bil dorasel, to je, ako bi še ne bil vsaj 18 let star, v po-pravnico ali poboljševalnico.
To nasvetuje tudi gospodarski odsek ter priporoča prositi pravosodno ministerstvo za ukaz, naj bi sodi v tem delokrogu strogo in vstrajno^ postopali in storili, kar postava veleva. In šele, če se tako dovrši sodni posel, potem nastopi dalje naloga političnega oblastva v tem oziru, da na podlagi pravokrepne sodne razsodbe izreče, da taki lenuhi in vlačugarji se imajo v prisilni delalnici pripreti. To določuje §. 7. omenjene druge postave drž. zak. št. 90; pri tem poslu ima pa tudi dežela sama nekoliko vpliva, ker v dotični komisiji, ki se sestavlja pri političnem deželnem oblastvu, sodeluje tudi eden član deželnega odbora.
Torej iz tega vidimo, da so trije faktorji, katerim postava sodelovanje pri zatiranji vlačiigarstva izročuje, namreč v prvi vrsti občine, v drugi sodi in v tretji politična oblastva. če se ti trije faktoiji zjedinijo in svojo dolžnost vestno, brezozirno > strogo izpolnujejo, mislim, bode mnogo pomagano i bode to izdatna ovira proti takemu delopustvu. Ma cikata predloga, katera je gospodarski odsek sta
XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 16. jan. 1886. — XV. Sitzung des kram. Landtages am 16. Jän. 1886.
259
in katerih namen je prav v prvi številki označen. Samo mislim, da bi se ta predlog imel nekoliko drugače stilizirati in v tem oziru si pridržujem, predlagati neko premembo v specijalni debati. V obče pa mislim, da bi se tudi one druge točke lanskega sklepa ponovile, katere, kakor gospod poročevalec sam pravi, gospodarski odsek le zarad tega ni letos vnovič predlagal, ker je dotično mnenje že z lanskim de-želozborskim sklepom zadosti označeno in vladi prijavljeno. — To so namreč lanski deželnozborski sklepi glede odgonskih postaj in delavskih kolonij. Kar se tiče prve točke, se popolnoma strinjam z nazori, katere je gospodarski odsek v svojem poročilu že označil, ker kažejo skušnje po drugih deželah, da je to prav izdaten pripomoček zoper potepuštvo. Zato se mi čudno zdi, da gospodarski odsek lanskih sklepov ni vnovič sprejel in nasvetoval, vnovič kar je lani za koristno spoznal, Zatorej bodem jaz predlagal v specijalni debati, da bi se točka glede odgonskih postaj vnovič sprejela, kakor lani.
Kar se pa tiče druge točke, namreč o napravi delavskih kolonij, mislim, da to bi ne bilo lahko vresničiti, in sicer zarad tega ne, ker, ako se misli na zunajne delavske kolonije, to je, ki bi se imele zunaj naše dežele napraviti, bi to ne spadalo v delokrog deželnega, ampak v delokrog državnega zbora, oziroma unanjega ministerstva. Če pa je slavni deželni zbor mislil na kolonije v tem smisli, da bi se prisiljene! poslali delati tudi zunaj zavoda, kakor na priliko pri delanji cest, pri vjezevanji hudournikov, pri zgradbi železnic itd., ni za to treba nobene posebne postave, ker določa že §. 11. druge poprej omenjenih postav drž. zak. št. 90, da imajo ustanovna pravila in hišni red prisilnih delalnic določevati o načinu, kako je prisiljencem baviti se z delom, da se prisiljene! smejo uporabljati za kako delo tudi zunaj zavoda. Zato bi jaz ne priporočal 5. točke lanskega sklepa, pač pa prvo točko. Sicer pa, kar se tiče štiliziranja prvega nasveta gospodarskega odseka, pridržujem si predlaganje za specijalno debato. Ravno tako bodem v specijalni debati predlagal, da bi se temu nasvetu gospodarskega odseka dodal še drug nasvet, ki cika na to, da bi se tudi po županstvih nekoliko vplivalo, da bi se poprej omenjena postava
Poslanec Pfeifer:
Slavni deželni zbor! Mnogo se je že govorilo ugibalo in^ sklepalo po raznih zborih, kako se zne-. uadležnih ciganov, — do sedaj je vse prizade-vanje prazno ostalo; vedno še zdihuje naše mirne prebivalstvo pod ciganskim jarmom.
.Največ ciganov, — kakor razvidno iz izkaze ukajšnjega žandarmerijsitega poveljništva in kar znan uu iz lastnega opazovanja, — nahaja se v mojen meni okraji, zlasti v Novomeškem, ki je pravi »eldorado ciganov. (Čujte, čujte! Dobro!) m v . omenjenem izkazu so sicer cigani brez pre-ohvt l--a’ im,aj° Pa »patente“ za nekoliko izmišljene ,, 'Hj°! s katero si vsaj navidezno prislužijo kruha, seve(la ne delajo nič. Po tem izkazu so: go-knt o-ni™ ^otranjski cigani muzikalični, potikajo se a °1. sela d° sela, med tem ko dolenjski cigani movib n V10 konjsko kupčijo, ki jim zlasti ob sej-ra hrvaški meji napolnuje prazne bisage; te
vrste cigani so najbolj nevarni kmetskemu imetju; kar cela tropa jih pride s sestradanimi konji vred, ki ubogemu kmetu vrtove in košenice popasejo; med tem pa lazijo ciganski otroci od hiše do hiše mole-dovaje kruha, krompirja, Špeha itd.; nad vse nadležne so pa črno-rujave ciganke, ki se ne puste z lepo odpraviti, — nikdar nimajo dosti, prej so se še zado-volile s kakšnim čikom, sedaj so že bolj razvajene, zahtevajo cvenk in groš; tudi vedeževajo lahkovernim ljudem, katere na ta način opeharijo za marsikatero srebrno petico.
Tako nadlegujejo cigani na deželi ubogega kmeta, katerega položaj, zlasti v samotnem kraji, je silno težaven, odkupiti si mora cigana z vsem, kar ima pri hiši, — ako bi ga odgnal, bati se je maščevanja, katero neugasljivo tli ciganu v srcu.
Pa tudi prve vrste cigani — muzikalični — niso tako pohlevni, tako nedolžni, kakor utegne marsikdo misliti; pod varnim krilom potnega lista (legitimacije) stikajo in ovohajo vse, kjer bi za cigansko mavho kaj pripravnega bilo, — nič ni varno pred njim.
Po mojem mnenji se ne bi smel dati potni list nobenemu ciganu, ker ga zlorabijo, da beračijo in vse oblazijo ter na ta način raznašajo nalezljive bolezni, — kakor se je to zgodilo pred par leti v Krški občini, po kateri so s slamo zatrosili cigani bolezen med živino; iz tega obzira in ker so nepoboljšljivi „uzmoviči“, treba je ciganom brez izjeme tudi strogo zabraniti obiskovanje sejmov.
Sedaj nastane vprašanje, kaj hočemo s cigani pristojnimi v našo deželo ? Kakor proti trtni uši, tako tudi proti ciganski sedaj ni prave pomoči — razun če bi se rabilo radikalno sredstvo, vse cigane iztirati iz naše dežele, kakor se je to zgodilo 1. 1744. ob času Marije Terezije in leta 1782. pod cesarjem Jožefom II.
Take temeljite rešitve ciganskega vprašanja sicer danes ne nasvetuje gospodarski odsek, vender pa nekoliko olajšati namerava cigansko breme s tem, da cigane potakne v prisilno delavnico. Jest sicer a priori nisem proti taki naredbi, imam pa pomislek, da bi se našim poštenim obrtnikom na ta način krajšal zaslužek, na drugi strani pa naši deželi naložilo preveč stroškov, ker so po mojem mnenji vsi cigani zreli za prisilno delavnico — cigan ostane cigan. (Veselost — Heiterkeit.)
Morebiti bi bilo bolje, če se v prisilni delalnici, v zavodu Marianom ali Vincentinum odredi in pripravi poseben prostor, poseben oddelek, kamor bi se oddali ciganski otroci, da se tam poduče v vero-nauku in drugih potrebnih znanostih, ker pri svojih stariših ne najdejo dobrega izgleda, ampak se le navadijo postavati in lenobo pasti; odraščeni cigani pa naj bi se poslali v Bosno in Hercegovino (Veselost — Heiterkeit) — (kakor se je nasvetovalo, če se ne motim, v Nižjeavstrijskem dež. zboru) — da bi tam namesto hrabrih sinov naše zveste armade nadelavali in popravljali ceste. (Dobro!)
8 postavami, kakor so se sklenile leta 1871, 1873. in 1885. proti delomrzlim ljudem, katerim pripadajo tudi cigani, bo težko doseči zaželjenega uspeha, zlasti ciganom nasproti; sicer v §. 4. poslednje postave se lahko in lepo bere, da treba takim postopačem odkazati primernega dela — to ni povsod lahko —
260
XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 16. jan. 1886. — XV. Sitzung des kram. Landtages am 16. Jan. 1886.
kdo bo odkazal primerno delo ciganu na deželi, kje v samotnem kraji, kdo se prepiral z lenim ciganom, ki se bode vedno izgovarjal, da ne umeje tega ali on ega v dela itd.
Če bi se pa posrečilo po nasvetu gospodarskega odseka, prisiliti cigane k delu na prostem v naši deželi, katerega se nikdar ne zmanjka, — imamo uravnavati deroče reke, pogojzdevati kras, osušiti močvirja, graditi in vzdržavati ceste itd., — potem bodo naši volilci nekoliko lahkeje dihali, kar jaz želim iz vsega srca in gotovo vsi moji tovariši. (Dobro!)
Deželni glavar:
Želi še kdo govoriti v generalni debati?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Predno sklenem generalno debato, podelim še besedo gosp. poročevalcu.
Poročevalec dr. Samec:
V generalni debati nimam kaj posebnega povedati , ker nisem nobenega protivnega predloga slišal. Pridržujem si besedo, kedar bodem slišal utemeljevanje predlogov, kateri so se mi obljubili.
Deželni glavar:
Generalna debata je končana in preidemo v specijalno debato.
K besedi se je oglasil gosp. poslanec Hren,
Poslanec Hren:
Kar se tiče mojega stališča, se mi najprvo ugodno dozdeva, da bi se prva točka predloga gospodarskega odseka razdelila v dve točki. Prva točka bi se glasila: Mar g. št. 9. §. 11. letnega poročila — se vzame naznanje. Drugi oddelek, ki zadeva prošnjo do justičnega ministerstva, pa naj bi se formuliral za posebno drugo točko, le da bi se ta nekoliko predrugačila.
Odsek predlaga namreč, naj se pravosodno mi-nisterstvo naprosi, da ono pri podredjenih sodih vpliva na to, da se pri obsojanji ciganov izreka, da se izročijo prisilnim delavnicam. Tudi moj predlog cika na isto, samo mislim, da bode moj predlog nekoliko natančneje odkazal stališče, k oje zamore justično ministerstvo pri tem vprašanji zavzemati. Kakor je tukaj stavljena ta točka, bi se zamoglo misliti, da ima pravosodno ministerstvo morda kaki vpliv na meritorične razsodbe sodov; temu pa ni tako, kajti sodi so neodvisni in ne morejo dobivati ni-kakih ukazov od justičnega ministerstva ; popolna sa-mostalnost in neodgovornost je neoskrunljivi paladijum, na katerem stoječ, sodi opravljajo svoj posel. Ministerstvo se torej ne sme po naši ustavi, po naših osnovnih zakonih nikakor utikati v sodenje samo, in le po drugih potih, namreč po državnem pravdništvu zamore za izpolnitev zakonov toliko vplivati, da se zoper nepovoljne razsodbe v kazenskih zadevah išče pomoči pri višjem sodu na potu pritožbe ali priziva. Zatorej predlagam, da bi se precizno izreklo , v kosem smislu je deželni zbor hotel svojo prošnjo spro-
žiti do pravosodnega ministerstva, namreč, da bi ono blagovolilo, državnim pravdništvom zaukazati, da s porabo pravnih sredstev naj vplivajo na to, da se od strani sodov zadostuje zahtevam omenjenih postav glede oddaje delomrznih lenuhov in torej tudi ciganov v prisilne delavnice, oziroma v poboljševal-nice. Zatorej predlagam, da bi se ta točka nasveta gospodarskega odseka primerno spremenila, in da bi se glasila tako:
2.	„Deželnemu odboru se naloži, naj se v imenu dež. zbora obrne do visokega pravosodnega ministerstva s prošnjo, da ono blagovoli po državnih pravdništvih in s porabo pravnega sredstva priziva vplivati na to, da sodi postavo od 24. maja 18 8 5 drž. z a k. št. 8 9. tudi glede ciganov strogo uporabljajo ter da pri vsa-kej obsodbi z ar a d vlačuga rit v a v smislu §§. 7. in 8. omenjene postave izrekajo, da se smejo cigan j e po dovršeni kazni izročiti prisilnim delavnicam in oziroma oddati jih v poboljševalnice.“
Dalje bom stavil predlog, naj bi se ravno dosledno temu, kar sem povdarjal poprej glede delokroga občin, gledalo na to, da bi tudi občinski uradi svojo dolžnost storili in da bi torej občine, katere se morebiti še niso same pečale z ono postavo, se na njo opozarjale. Čeravno moj gosp. naslednik v govoru pri generalni debati misli, da dotična postavna določba nema dejanske, aktuelne vrednosti, ker občine nimajo za to potrebne eksekutivne moči, in da deželni zaklad ni tako bogat, da bi naredil n vse cigane delavnice, bi se vender vsaj nekoliko po-plašili, ker ciganom je vsako delo nad vse zoperno, in oni rajši lakoto trpe, kakor da bi se prostovoljno dela lotili. Nalog občine je izvršen s tem, da malo-marnežu in vlačugi kakoršno koli delo ponudi, na priliko: naj gre žagati drva, kidati gnoj, izprazniti luže, in če on njemu odkazanega dela ne stori, naj ga župan ovadi sodu. To je prvi korak, s katerim se postava vrši, ker dokler sodu ni naznanjeno, da se kdo dela ogiblje, ga tudi on soditi ne more. Torej mislim, da bi se občine na to opozarjale, da to j ni samo njihova pravica, ampak tudi njihova dolžnost, in zatorej jaz predlagam, da bi se k drugi točki, katero gospodarski odsek priporoča, dodal še sledeči dostavek:
3.	„Deželnemu odboru se nalaga, naj on o p oz or uj e občine na določbo §. 4. gori omenjene postave s primernim poukom.
Daljni predlog je oni, katerega je že lani deželni zbor za svojega sprejel, namreč sklep dne 14. oktobra 1884, ki se glasi, da bi se glede spremembe odgonskih postaj v hranilne postaje (Nahm»-verpflegsstationen) in o napravi delavskih kolonij potrebno ukrenilo.
Kakor sem že poprej povdarjal, je tudi gospodarski odsek in ravno tako že lani deželni zbor o premembo za prav izdatni pomoček spoznal, in skušnje po drugih deželah so ravno to potrdile.
Zato mislim, da bi se dotični lanski deželno-zborski sklep, ki ga ne najdem v sedanjem porom gospodarskega odseka, vnovič sprejel. Predlaga torej sledeče:
XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 16. jan. 1886. — XV. Sitzung des train. Landtages am 16. Jan. 1886.
261
4.	Deželnemu odboru se naroča, da se vnovič obrne do dež. vlade zarad spremembe odgonskih postaj v hranilne postaje (Natural - Verpflegsstationen). To se je sicer že lani storilo, ali, ker je g. poročevalec sam rekel, da se ni glede tega od strani vlade menda še nič ukrenilo, zatorej mislim, da, kar smo vlani spoznali n koristno, to tudi letos ponavljamo.
Ravno tako sprejmem lanski sklep dež. zbora zaradi domovinstva ciganov za svoj predlog, ki se z istimi besedami glasi:
5.	„Visoka vlada se vnovič naprosi, da konskribira vse po deželi se nahajajoče ciganske rodbine in posamezne cigane in dožene njih postavno domovinstvo“.
To pa je zarad tega potrebno, ker, kakor smo slišali iz ust g. poročevalca, se po zakonu domovin-stvo vsili ciganov še ni dognalo; treba pa je, da politična oblastva sodom dado stalneje podlage, in da toraj domovinske pravice ciganov natanko preiščejo. Vem, da se pač tudi s tem veliko ne bode doseglo, ali deželni zbor bode vsaj to svoje storil, in ne dvomim, da se bode z ustrajnostjo vsaj nekoliko na bolje obrnilo, in mi bodemo smeli reči, da smo si za pomoč prizadevali in svojo dolžnost spolnili. Se ve, da ono sredstvo, kojeje g. poslanec Pfeifer omenjal, namreč vse cigane v zapor dati na vse žive dni, bi bilo korenito in edina pomoč, ali mi moramo držati se samo tega, kar spada v naš delokrog, in se držati faktorjev, s kojimi zamoremo razpolagati. Torej priporočam, naj bi moje nasvete slavni zbor sprejel blagovoljno.
(Predlogi se podpirajo. — Die Anträge werden unterstützt.)
Poročevalec dr. Samec:
drž. zak. št. 89 tudi glede ciganov strogo uporabljajo in da pri vsalcej obsodbi zarad vlačugarstva v smislu §§. 7. in 8. omenjene postave izrekajo, da se smejo cigan j e po dovršenej kazni izročiti prisilnim delavnicam in oziroma oddati jih v poboljševalnice“.
(Obvelja. — Angenommen.)
Tretji predlog gosp. poslanca Hrena se glasi:
„Deželnemu odboru se naroča, da se vnovič obrne do deželne vlade zarad spremembe odgonskih postaj v hranilne postaje (Natural - Verpflegs - Stationen)."
Gosp. poročevalec ima besedo.
Poročevalec dr. Samec:
Jaz v imenu gospodarskega odseka zarad tega nisem sprejel nobenega naročila, ker smo mislili, da sklepi lanskega deželnega zbora še tudi za naprej veljajo. Da se ta stvar še ni izvršila, ima v tem svoj vzrok, da se je vlada obrnila do deželnega odbora, da pove, kako si misli take postaje. Deželni odbor nam ni nič poročal; zaradi tega je gospodarski odsek izrekel o tem vprašanji v tem poročilu svoje mnenje. Deželni odbor, mislim jaz, je ravno tako vezan z lanskim sklepom, da stopi v dogovor z deželno vlado zastran spremembe odgonskih postaj v hranilne postaje in zarad tega je opustil gospodarski odsek vnovič priporočati ta sklep, kar, mislim, da je tudi popolnoma pravilno. Zarad tega se izrekam zoper ta nasvet gosp. poslanca Hrena, ker se mi zdi nepotrebno ponavljanje.
Deželni glavar:
Gosp. poslanec Hren predlaga, da bi se 1. nasvet gospodarskega odseka razdelil v dva oddelka, katerih prvi bi se glasil: „Marg. št. 9. §. 11. letnega poročila se vzame na znanje“. Jaz proti tej razdelitvi nimam nič ugovarjati.
Drugič predlaga gosp. poslanec Hren, da bi se spremenila — rekel bi samo formalno različna v po-— št. 2. po njegovih nasvetih. Jaz sem mislil, . 1® mogoče justičnemu ministerstvu potom nekega razglasa, ali potom kakega miglaja to doseči, kar g°sp. predlagatelj tudi namerava; ali če to mogoče 111. se tudi jaz temu udam in ne ugovarjam nasvetu, kakor ga je on stiliziral.
Deželni glavar:
Oosp. poročevalec se strinja s predlogoma 1. in • gospoda poslanca Hrena, bodemo toraj glasovali. lm Predlog se glasi:
m znanje“”" ^	8- H. letnega poročila vzame se
(Obvelja — Angenommen.)
Drugi predlog se glasi:
»Deželnemu odboru se naloži,
pravosod
Pravdništvik	T uuo »mgovoli po državnih
vplivnti n.m s porabo pravnega sredstva priziva na to, da sodi postavo od 24. maja 1885
naj se v imenu
z^ora obrne do visokega pravosodnega mi-
55Sl$ e**. * -»tin „„
Prosim gospode, kateri se strinjajo s tretjim predlogom gosp. poslanca Hrena, naj blagovolijo se vzdigniti.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
Četrti predlog g. poslanca Hrena slove:
„Deželnemu odboru se nalaga, naj on opozoruje vse občine na določbo §. 4. gori omenjene postave s primernim poukom.“
Želi kdo besede?
Poročevalec dr. Samec:
Jaz sem pač tudi mislil, iz svoje strani staviti gospodarskemu odseku enaki nasvet; ali mislil sem si, da občine, katere vejo svojo dolžnost, ni treba več opominjati na to; tiste pa, katere ne vejo svoje dolžnosti, opominjati, nič ne pomaga. Velike občine storijo ali skušajo storiti, kar je mogoče, da odrasle delomrzneže in cigane silijo k delu; ali, gospoda moja, bojijo se, to storiti, druge. Eden cigan dela, drugim 15 ali 16 pa se mora zastonj jesti dati; torej vsaka občina gleda na to, da cigane brž odpravi. Kajti če delo da enemu ali dvema je gotovo, da ima take stroške s tistimi cigani, katere mora zastonj rediti, da se raj še zahvali za delo, ako je tudi še tako priden. Ravno zarad tega, ker je to dolžnost občine, nisem nasveta stavil v odseku, sicer pa prepuščam slavnemu zboru, da po svojem mnenji sklepa.
262
XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 16. jan. 1886. — XV. Sitzung des kram. Landtages am 16. Jän. 1886-
Deželni glavar:
Prosim gospode, kateri sprejmö 4. predlog gosp. poslanca Hrena, naj blagovolijo se vzdigniti.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
5. predlog g. poslanca Hrena je od besede do besede enak gospodarskega odseka nasvetu 2., ki slove: „Visoka vlada se vnovič naprosi, da konskribira vse po deželi se nahajajoče ciganske rodovine in posamezne cigane in dožene njih domovinstvo“.
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Prosim gospode, ki se strinjajo toraj s predlogom 2. gospodarskega odseka, naj blagovolijo se vzdigniti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Ako ni govora, glasovali bodemo o sprejetih nasvetih še v 3. branji.
(Pritrjuje se. — Zustimmung.)
Prosim gospode, kateri pritrde sklepom v 3. branji, naj blagovolijo se vzdigniti.
(Obvelja. — Angenommen.)
5. Ustna poročila finančnega odseka:
a)	o prošnji Zapletov Marije za podaljšanje in povekšanje miloščine;
5. Mündliche Berichte des Finanzausschusses:
a) über die Petition der Sapletov Maria um Verlängerung und Erhöhung der Gnadengabe.
Poročevalec Murnik:
Slavni zbor!
Finančnemu odseku izročila se je prošnja Marije Zapletov, hčeri stanovskega kancelista, da bi se ji podaljšala miloščina od 18. marca 1886 naprej in če mogoče, da bi se jej tudi povekšala. Slavni zbor je tej siroti že mnogo let dovoljeval na leto po 31 gl. 50 kr. miloščine. Ker je iz predloženih spričeval razvidno, da se mora reči, da je prosilka res uboga in se tudi vidi, da je vedno bolna, in ni pričakovati, da bi si mogla se zaslužkom sama živež preskrbeti, zaradi tega je bil finančni odsek mnenja, priporočati slavnemu zboru, da se v tem smislu prošnja usliši in jej podaljša miloščina na 3 leta. Zarad tega nasvetujem v imenu finančnega odseka: „Slavni deželni zbor naj sklene: Miloščina letnih 31 gl. 50 kr. se Mariji Zapletov, hčeri stanovskega kancelista, vnovič za 3 leta od 18. marca 1886 do 18. marca 1889 iz deželnega zaklada dovoli“.
(Obvelja. — Angenommen.)
6) O prošnji G-anglna Alojzija, učenca v šoli c. k. avst. muzeja za umetnost in industrijo na Dunaji, za podporo.
b)	Über die Petition des Gang! Alois, Schülers am k. k. österr. Museum für Kunst und Industrie in Wien, um Unterstützung.
Poročevalec Murnik:
Izročila se je finančnemu odseku tudi prošnja Alojzija Ganglna, učenca na umetniško-obrtni šoli na Dunaji, rojenega v Metliki. Kakor je gospodom že iz lanskega zborovanja znano, dovolila se je temu prosilcu že lani podpora 100 gld., da bi mogel svoje študije na Dunaji v šoli c. kr. avst. muzeja za umetnost in industrijo nadaljevati. Jaz se zaradi tega sklicujem na poročilo, katero je lansko leto bil deželni zbor na znanje vzel, in dodam le to, da slavni zbor lansko leto, ko je povdarjal, da je to nadarjen mladenič, se ni motil; kajti spričevala, katera je priložil prošnji, so res taka, da se lahko reče, da skoraj bolja ne morejo biti. Vodstvo umetniško-obrtne šole na c. kr. avst. muzeji spričuje v dveh spričevalih prosilcu, da je v obeh polletih ali kurzih šolo pridno obiskoval in se zadržaval popolnoma po predpisih, ter da je dobro napredoval. Ob enem lahko naznanim, da je pri razstavi, katero so učenci napravili, dobil 3. premijo. Glede na to je bil finančni odsek tudi mnenja, daje v resnici potreba, tega nadarjenega mladenča tudi dalje podpirati, in z ozirom na to, da je praktično pokazal, kar zna, ker je tukaj nekoliko dni razložil bil delo, katero je dokazalo, da je res napredoval. Zarad tega predlaga finančni odsek:
„Slavni dež. zbor naj sklene: Alojziju Ganglnu, izvanrednemu učencu na umetniško-obrtni šoli c. kr. avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo na Dunaji, dovoli se za nadaljevanje študij iz deželnega zaklada od 1. novembra 1885 do konec oktobra 1886 na mesec 20 gl. podpore“.
(Obvelja. — Angenommen.)
c)	O prošnji Kralj-a Jakoba, učenca na obrtni šoli na Dunaji, za podporo.
c) Über die Petition des Kralj Jakob, Schülers an der Gewerbeschule in Wien, um Unterstützung.
Poročevalec Murnik:
Dne 2. decembra 1885 izročila se je finančnemu odseku tudi prošnja učenca Jakoba Kralja na c. kr. državni obrtnijski šoli na Dunaji, doma iz fare Mošnje, okraja Radoljškega. On se je pričel praktično učiti 1. 1876., in spričevala, katera je priložil svoji prošnji, kažejo, da je v praktičnem delu dobil najboljša spričevala, zlasti je dobil vKölnu izvrstno spn-čevalo. Potem je delal v Kašaviin v Dijakovem, st to se je obrnil na umetnijsko-obrtno šolo na Dunaji, in spričevala, katera je tam dobil od c. kr. avst. muzeja za umetnost in industrijo 1. 1884. in 188»., s tudi ne le, kar se tiče zadržanja, ampak tudi kar s napredka tiče, izvrstna, tako, da lahko rečem, da more vsak veseliti, kateri se more s takimi spriceva l/käzäti	,
Ta prosilec bi se pa rad tudi v stavbarskih vedah poučil, da bi mogel biti stavbeni mojs ^ Zarad tega je pretečeno jesen na obrtnijsko solo Dunaji vstopil, kjer je redni učenec.
XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 15. jan. 1886. —XV. Sitzung des train. Landtages am 15. Jan. 1886.
263
Glede na to, da je prositelj res zelo nadarjen, da pri nas primanjkuje stavbenih mojstrov, predlaga finančni odsek:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Jakobu Kralju, učencu c. kr. drž. obrtne šoie na Dunaji, se dovoli iz deželnega zaklada 150 gld. podpore, katere naj se 50 gld. izplača iz kredita za 1. 1885. za strokovne šole dovoljenega, 100 gld. pa na račun 1. 1886.“ (Obvelja. — Angenommen.)
Ker je res potrebna, in ker kaže spričevalo, da je tudi vredna podpore, torej nasvetuje finančni odsek:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Mariji Hlavkovi, učenki v c. kr. strokovni šoli za umetno vezenje in v c. kr. centralni čipkarski šoli na Dunaji, dovoli se iz deželnega zaklada 150 gld, podpore, katere naj se 50 gld. izplača iz kredita za 1, 1885. za strokovne šole dovoljenega, 100 gld. pa na račun 1. 1886.
(Obvelja. •— Angenommen.)
d)	O prošnji Föderl Ivane, učiteljice za ženska umetna dela, za podporo.
d)	Über die Petition der Föderl Johanna, Lehrerin für weibliche Kunstarbeiten, unt Unterstützung;
Poročevalec Murnik:
Ivanka Föderl se je tudi obrnila do deželnega odbora, da bi dosegla nekako podporo. Slavnemu deželnemu zboru se je že lansko leto poročalo, da je prositeljica vodila privatno šolo za umetna ročna dela, posebno za čipke ali špice. Da bi se še v drugih ženskih umetnih delih izurila, podala se je na Dunaj in se tam uči vezenja na c. kr. šoli za vezenje in čipkarijo. Dokazala je s spričevalom, da je ta kurz z najboljim uspehom obiskovala. Ker se je nadjati, da se bode v Ljubljani ustanovila šola za umetno vezenje, in čipkarijo in ker je finančni odsek zadobil ■prepričanje, da bi ta prosilka dobra učiteljica bila na tej šoli, in ker je želeti, da se še izuri v nekaterih strokah, predlaga, da bi se jej podpora dovolila. Zarad tega nasvetujem:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Ivanki Föderl-ovi, učiteljici umetnih ženskih del, se dovoli iz deželnega zaklada 150 gld. podpore, katere naj se 50 gld. izplača iz kredita za 1. 1885. za strokovne šole dovoljenega, 100 gld. pa na račun 1. 1886.“
(Obvelja. — Angenommen.)
e)	O prošnji Marije Hlavka, učenke na obrtni šoli za ženska ročna dela na Dunaji, za podporo.
e)	Über die Petition der Hlavka Maria, Schülerin an der Fachschule für weibliche Handarbeiten in Wien, um Unterstützung.
Poročevalec Murnik:
Marija Hlavka, učenka c. kr. strokovne šole na Ounaji, je enako prošnjo vložila. Slavni deželni zbor •le z® v svoji seji dne 4. oktobra 1884 prositeljici covoiil za 1. 1884. in 1885. nekoliko podpore. Ona ch ztlaJ zadnje leto na dveh šolah, namreč v c. kr. s.rokovni šoli za umetno vezenje in v c. kr. centralni čipkarski šoli na Dunaji. Tudi ona izvrstno napre-je nadjati, da bode o tem, kar se nauči, uu lahko na šoli, katera se najbrže še letošnje leto ustanovi, podučevala.
f)	O prošnji županstva v Planini, da bi se bolnišni oskrbovalni stroški za dva občinca prevzeli na deželni zaklad.
f)	Über die Petition des Gemeindeamtes Planina mn Übernahme der Shitals-verhstegskosten für zwei Gemeindeinsassen ans den Landesfond.
Poročevalec dr. vit. Bleiweis:
Županstvo občine Planina, Logaškega okraja, prosi visoki deželni zbor, da bi oskrbovalnino za dva občana, katerih se jeden nahaja v Ljubljanski hiralnici, drugi pa se doma oskrbuje, prevzelo na deželni zaklad. Ti stroški znašali bi za vsacega po 50 kr. na dan, kadar se oskrbujeta v hiralnici. Podpira se prošnja s tem, da ima občina vsled povodenj, katere že 10 let vsako leto po več mesecev preplavlja polje in travnike, slabe letine, in dalje s tem, da ima tudi za zidanje šole veliko in visoko doklado plačevati, in dalje tudi s tem, da ima za rodbino enega teh hiralcev, za nekega Štefana Fajdigo, že stroškov nad 1500 gld., da občina torej ni v stanu te hiralnične stroške plačati. Torej prosi, da bi deželni zbor dovolil, da se smejo ti stroški prevzeti na deželni zaklad.
Z ozirom na to, da so občine dolžne skrbeti za svoje hiralce in da bi bil to nevaren prejudic, kateri bi bil le v veliko škodo deželnemu zakladu, ker bi se potem vsi stroški za hirajoče morali prevzeti na deželni zaklad, torej finančni odsek ne more priporočati, da se usliši ta prošnja, pač pa, da se odstopi deželnemu odboru, da se o priliki podelitve hiralničnih ustanov ozira na njo. Torej v imenu finančnega odseka predlagam sledeče:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja županstva občine Planina se izroči v rešitev deželnemu odboru z naročilom, da se o priliki podelitve hiralničnih ustanov ozira na to prošnjo.“
(Obvelja. — Angenommen.)
g)	O prošnji pridelovalcev domačih žganih pijač na Dolenjskem za oprostitev užit-ninskega davka.
g)	Über die Petition der Erzeuger von gebrannten Flüssigkeiten in Ünterkrain um Befreiung von der Verzehrungssteuer.
43
264
XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 15. jan. 1886. — XV. Sitzung des train. Landtages am 15. Jan. 1886.
Poročevalec Kersnik:
Pridelale! naravnih domačih žganih pijač na Dolenjskem vložili so prošnjo, kakor pravijo v rubrumu „za oprostitev od užitninskega davka oziroma za olajšavo istega ter za zdatno povišanje davka na v deželo vpeljani špirit“. V prošnji sami pa je vse to zahtevanje nekako temno, tako, da finančni odsek ni bil v položaji sprevideti, kaj prav za prav želijo ti prosilci. Ako hočejo biti prosti užitninskega davka, kateri se je vpeljal z državnim zakonom dne 27. junija 1878 št. 72. drž. zak. in po zakonu dne 19. maja 1884 štev. 63. drž. zak., potem se mora prošnja odbiti, ker deželni zbor nikakor ni kompetenten, jo rešiti. Ravno isto velja, ako hočejo biti prosti davka od točenja, ki se je vpeljal po zakonu dne 23. junija 1883 št. 62. Ako hočejo biti prosti pa deželne naklade na točenje žganja, katero je vpeljal slavni deželni zbor lansko leto s 3 kr. na liter, potem je finančni odsek bil mnenja, da je prvič ta naklada tako mala, da bi ne mogla škodovati pridelovanju domačih dobrih žganih pijač, s katerih ceno ni v primeri, pač pa lehko ponarejenim večinoma iz Ogerskega vpeljanim, ki imajo tako nizko ceno, da se naklada 3, — eventuelno 6 krajcarjev na liter pač čuti. Na drugi strani, pa bi bila tudi kontrola jako težavna. Zato je finančni odsek mnenja, da se ta prošnja ne usliši in nasvetuje:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja pridelovalcev naravnih domačih žganih pijač na Dolenjskem se odbije“.
(Obvelja. — Angenommen.)
h) O prošnji Neže (duri glede odpisa 500 gld. oskrbovalnih stroškov po Ožbaldu G-uriju.
h) Über die Petition der Guri Agnes mn Abschreibung eines Spitalsverpflegskosten-betrages von 500 fl. hinter Oswald Guri.
Poročevalec Kersnik:
Lansko leto že je bila predložena prošnja Neže Guri, udove Oswalda Gurija, da bi se primerna svota oskrbovalnih stroškov, katere je prouzročilo njegovo bivanje v deželni blaznici in katero je trajalo skorej 20 let, odpisala. Deželni zbor je bil sklenil lani, odpisati od dolžnih oskrbovalnih stroškov 2152 gl. 46 kr., znesek 1152 gl. 46 kr. tako, da je ostalo samo še 1000 gold, plačati. Udova ni plačala nobenega krajcarja, tudi zamudnih obresti ne, ampak prišla je zopet s prošnjo, da se ji odpiše še 500 gl. in tudi zamudne obresti, tako da bi ostalo le še golih 500 gl. na dolgu.
Finančni odsek je z ozirom na to, da se položaj zapuščine ni spremenil, da stvar stoji tako, kakor lansko leto, bil mnenja, da se prošnja odbije.
Toraj nasvetujem:
„Slavni dež. zbor naj sklene: Prošnja Neže Gu-ri-jeve se odkloni“.
(Obvelja. — Angenommen.)
i) O prošnji občin Bled in Gorje glede podpore 500 gold, za zgradbo ceste ob Blejskem jezeru.
i) Über die Petition der Gemeinden Beldes und Görjach um Subvention für den Ausbau der Beldeser Seestraße.
Poročevalec Šuklje:
Finančnemu odseku se je izročila prošnja občinskih predstojništev Blejske in Gorjanske občine za deželno podporo 500 gold., s katero bi se imela podpirati naprava cestne zveze med okrajno cesto v Javornik in med cesto, katera pelje okoli Blejskega jezera. Prošnji teh občinskih predstojništev je priložen operat Radeljskega civilnega inženirja Sittiga, iz katerega se razvidi, da bodo znašali stroški 2085 gl. Razun tega- bi občine pripeljavo in odvažanje potrebnega materijala prevzele.
Finančni odsek se je pri rešitvi te prošnje o-ziral zlasti na dva momenta. Prvič na to, da je raz-videti, da se po tej nameravani cesti promet povzdigne. Kajti ta cesta, katera bi zvezala okrajno cesto na Rečico , in bi se stekala v cesto okolo jezera nad „Bibičem“ skrajšala bi pot med Javorško cesto in Bohinsko dolino tako izdatno, da bodo imeli vozniki, kateri oglje z Bohinske doline v Javornik vozijo in zopet drugo blago nazaj v Bohinjo, krajšo pot za 2 uri. Drugič je finančni odsek uvaževal, da bode ta nova cestna zveza koristila tudi Bledu in bil je tega mnenja, da je res čas, kaj storiti v povzdigo našega Bleda. Saj vidimo, koliko dobička dežela dobiva od tujcev. Vidimo pa tudi z druge strani, da se mi v tem oziru ne moremo meriti z drugimi deželami navzlic pri-rodni lepoti našega planinskega sveta. Bled bode pa ravno po tej cestni zvezi z nameravanim sprehajališčem veliko pridobil. Vsled tega je bil finančni odsek tega mnenja, da se je ozirati na to prošnjo, in v imenu finančnega odseka imam čast predlagati:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
а)	občinskemu predstojništvu Blejskemu in Gorjanskemu dovoli se podpora 500 gold, iz deželnega zaklada za nameravano cestno zvezo med Rečico in med cesto okoli Blejskega jezera;
б)	ta svota izroči se okrajnemu glavarstvu Ba-doljškemu s priporočilom, da jo porabi njenemu namenu primerno.“
(Obvelja. — Angenommen.)
h) O prošnji nadučitelja Gasparina Gašperja za trimesečno predplačilo.
k) Über die Petition des Oberlehrers Gasparin Kaspar um einen Monatlichen Gehalts Vorschuß.
Poročevalec Šuklje:
O tej prošnji bodem prav kratko govoril; ker se je stvar principijelno že rešila. Nadučitelj ha-
XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 15. jan. 1886.— XV. Sitzung des train. Landtages am 15. Jan. 1886.
265
špar Gasparin v Vipavi prosi, naj se mu dovoli trimesečna predplača, ali že tekom lanskega zasedanja in z nova tekom letošnjega je deželni zbor enkrat za vselej izjavil, da se taki predujem! učiteljem dati ne morejo. S to razsodbo rešena je tudi ta prošnja, in vsled tega moram nasvetovati:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
Nadučitelja Gašpara Gasparina prošnja za trimesečno predplačo se odbije.“
Poslanec Stegnar:
Gospod poročevalec ni na podlagi dosedanjih razmer glede šolskega fonda mogel priporočati te prošnje. Usojam se vsaj dostaviti predlog, da bi se odstopila ta prošnja deželnemu šolskemu svetu s toplim priporočilom, da bi se visoko deželno šolsko oblastvo oziralo na njo in naklonilo prositelju nekoliko podpore. Prosilec je v zadrego prišel vsled hude bolezni, in morala je celo njegova šola za ta čas zaprta biti. Vsi njegovi lastni otroci so bili bolni, kar mu je prouzročilo nepričakovano mnogo troškov, tako da se v silni zadregi nahaja, zarad katere bi bil usmiljenja vreden. Torej bi toplo priporočal, da se ta prošnja odstopi deželnemu šolskemu svetu s priporočilom, naj se milostno ozira na njo pri podelitvi kake podpore. (Se podpira. — Wird unterstützt.)
Poročevalec Šultlje:
Ne bi imel nič proti amendementu, katerega je stavil g. poslanec Stegnar. Omenjal bi le, da se potom deželnega odbora Gašperinova prošnja lehko odstopi deželnemu šolskemu svetu. Vender mislim, da deželni šolski svet s tako slabo inštruirano prošnjo ne bode se mogel pečati. Tu se govori o bolezni, ali ni priloženo nobeno spričalo, nobena svedočba, iz katere bi se dalo razvideti, da so istiniti ti razlogi, na katere se ta prošnja naslanja. Jaz sicer za svojo osebo nimam povoda ustavljati se temu amendementu, vender kot poročevalec finančnega odseka moram vzdrževati njegov nasvet.
(Predlog gosp. poslanca Stegnarja se odkloni in odsekov nasvet sprejme. — Antrag Stegnar wird ab-Ulehnt und der Ausschußantrag angenommen.)
I) O prošnji učiteljske vdove Vidmar Filomene za povekšanje in podaljšanje miloščine.
1) Über die Petition der Schullehrerswitwe Vidmar Filomena um Erhöhung und Verlängerung ihrer Gnadengabe.
Poročevalec Šultlje:
Učiteljska vdova Filomeua Vidmar prosi prvič, ua se ji povekša zdanja miloščina, katera ji je dovoljena še za 1. 1886. od 60 gld. na 100 gld. in j lugl.c; ela se ji miloščina podaljša. Finančni odsek se je oziral na to prošnjo in zares obupne so razmere, nfi r *h ta učiteljska vdova. Mož njen je bil citelj v Krškem, in sicer potem, ko je bil ostavil
mornarsko službo. V c. kr. mornarstvu je služboval 5 let, kar je iz svedočeb razvidno. Kot c. kr. mornarskega častnika ga je bolezen prisilila, da se je podal v učiteljski stan. Leta 1879. je umrl zapustivši vdovo z dvema otrokoma. Vdova je potem na očeh zbolela vsled koz, tako da zdaj ni sposobna za nobeno delo. Vender ni bil finančni odsek tega mnenja, da bi kazalo predrugačiti sklep, ki je veljaven za 1. 1886., in vsled tega moram staviti najprecl nasvet:
„Slavni deželni zbor naj sklene: a) Prošnja učiteljske vdove Filomene Vidmarjeve za povekšanje miloščine za 1. 1886. se odbije.
Ker se pa iz druge strani je vender le oziralo na dejanski položaj te učiteljske vdove, stavi finančni odsek nasvet: b) Od 1. januarija 1887 se ji dovoli miloščina letnih 100 gld. na tri leta iz učiteljskega penzijskega zaklada.“
Obvelja. — Angenommen.)
m) O ponudbi glede nakupa prirodninske zbirke farnega oskrbnika na Senturski Gori gospoda Simona Robič-a.
m) Über den Ankauf der naturwissenschaftlichen Sammlung des Pfarradministra-tors in Ulrichsberg Herrn Simon Robič.
Poročevalec Kersnik:
Profesor Josip Hubad v Kranji priporoča in nasvetuje : naj slavni deželni zbor kupi prirodninsko zbirko farnega oskrbnika na Senturski Gori gospoda Simona Robiča.
Finančni odsek je sicer uvaževal priznano imenitnost te zbirke in sklepal, da bi bilo dobro in u-mestno: tak herbarij, v katerem je zastopana zlasti kranjska flora, pridobiti za Rudolfinum. Ker pa ni bil v položaji, da bi bil poznal popolno to zbirko, na drugi strani pa tudi ni vedel, kako sodi gospod Robič o nasvetu gosp. Hubada in je li pripravljen prodati jo, zato nasvetuje finančni odsek:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Nasvet profesorja Hubada izroči se deželnemu odboru v pre-vdarek in rešitev.“
(Obvelja. — Angenommen.)
6. a. Gospodarskega odseka ustno porodilo o §. 3. B. letnega poročila : II. „o hipotečnih dolgovih“.
6. a. Mündlicher Bericht des volkswirth-schaftlichen Ausschusses über 8. 3 B. des Rechenschaftsberichtes: II „über die Hy-polhekarverschnldnttg".
Berichterstatter Dr. Kitter von Gutriiansthak:
(Prebere najpred le pisano, pozneje pa, in sicer v prilogi št. 82. tiskano poročilo sledečimi nasveti:
43 *
266	XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 15. jan. 1886. — XV. Sitzung des krain. Landtages am 15. Jän. 1886.
Verliest den vorerst nur geschriebenen, später aber, und zwar in der Beilage Nr. 82 abgedruckten Bericht mit folgenden Anträgen:)
Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	In Anerkennung der vom Landesausschusse angeführten Motive findet der Landtag für jetzt von der Errichtung einer Landeshypothekenbank abzusehen, beauftragt jedoch den Landesausschuß, die Zinsfußverhältnisse für Hypothekar - Darlehen sowohl int Lande, als bei den vorzüglichsten Creditanstalten der Monarchie fortwährend im Auge zu behalten, um bei eintretender Nothwendigkeit die den jeweiligen Zeitverhältnissen entsprechenden Anträge zu stellen.
2.	Der Landtag nimmt die von der krainischen Sparkasse ertheilten Zusicherungen, dass sic der Ermässigung des Zinsfußes für Hypothekardarlehen ihre fortwährende Aufmerksamkeit zuwendet, und dass sie die Ausdehnung der bereits gewährten Concession eines 4F Zinsfußes für Darlehen auf Bauerngüter bis zu höheren, 300 fl. übersteigenden Betrügen in Erwägung ziehen wolle, zur erfreulichen Kenntnis und spricht die Erwartung aus, dass insbesondere die letztgedachte Begünstigung — als besonders humane und gemeinnützige Maßregel — ehebaldigst zur Ausführung gelangen möge.
3.	Bei Mittheilung des unter Absatz 2 gefaßten Beschlusses wird der Landesausschuß beauftragt, der Direction der krainischen Sparkasse den Wunsch des Landtages zu erkennen zu geben, dass wohldieselbe die Amortisirungsfrage in weiteres eingehendes Studium nehmen und in Erwägung ziehen wolle, ob und wie es möglich wäre, zu dem endlichen Resultate zu gelangen, den krainischen Grundbesitz mittelst fortlaufender, zusammen mit den Zinsen zu entrichtender Annuitäten nach und nach von der Last seiner Hypothekarschulden befreit und einer bessern Lebens- und Existenzfähigkeit zugeführt zu sehen.
4.	Der Landesausschuß wird beauftragt, in seiner eifrigen Evidenzhältung der Gesammtbelastung des krainischen Grundbesitzes fortzufahren, die Ergänzung und Richtigstellung der bisher gesammelten Daten in verläßlicher Weise anzustreben und die Resultate seiner Erhebungen den künftigen Landtagen mittelst der Rechenschaftsberichte vorzulegen.
Was den ersten Antrag betrifft, so ergibt sich derselbe von selbst aus der vorausgehenden Begründung; der zweite Antrag bezieht sich auf die Zusicherungen, welche wir aus der Note der krainischen Sparkasse entnommen haben; der dritte Antrag hat zum Zwecke, dass sich die krainische Sparkasse mit der Amortisirungsfrage beschäftige, sie studiere und Anträge erstatte, weil wirklich nur sie allein in der Lage ist, den Gegenstand gründlich zu beurtheilen und in Erwägung zu ziehen; der vierte Antrag bezieht sich auf die statistischen Daten, die wirklich sehr wichtig find, da wir bis jetzt nichts Genaues darüber wissen, wie hoch sich die Belastung des Landes beläuft, und da die verschiedenen Angaben darüber noch sehr bedeutend von einander variiren.
Poslanec dr. Vošnjak:
Obžalujem, da se tako poročilo, ki obravnava tako važne stvari, ni tiskalo. Zlasti ker je toliko predlogov, je tistemu, ki ni bil v gospodarskemu odseku, težavno odgovarjati na tako dolgo motivacijo.
Torej jaz za svojo osebo se ne morem zdaj spuščati v debato in želim ter tudi nasvetujem, da se ta predmet odstavi iz dnevnega reda (Dobro!) in še posebno zarad tega, ker je dopis kranjske hranilnice vmes, katerega niso mnogi poslanci poznali.
Berichterstatter Ir. Witter von Gutrnanstl-al:
Ich erlaube mir zu bemerken, dass ich auch Bereit war, den Bericht in Druck legen zu lassen, denn die Mühe wäre für mich dieselbe gewesen. Allein wegen Kürze der Zeit ist im Ausschüsse beschlossen worden, davon abzusehen, da ja ohnehin keine neuen nieritori-schen Anträge vorliegen, sondern nur die Anträge des Landesausschusses genehmiget werden. Daher wurde beschlossen, dass nur die Note, sowie die ganze Motivi-rung zur Verlesung gelange, damit das Ganze in das stenographische Protokoll aufgenommen werde. Übrigens bitte ich den Herrn Obmann des volkswirthschaftlichen Ausschusses zu bestätigen, dass sich die Sache wirklich so verhält.
Poslanec dr. Poklukar:
Kar se tiče tega, je res, da se nismo upali že tako obširno gradivo dati v tisek. Razprava bi se bila preveč zakasnila, ker nam s časom itak kratko hodi. Ker pa se ne ve, kateri predlogi bodo dali priliko obširnejemu razgovoru, in vender gg. poslanci nimajo vednosti pred, se je potem zelo težko razgo-varjati. Ne nasprotujem torej, da pride ta stvar drugo pot v razgovor, da bomo vsi vedeli, kaki so razlogi, Pri važnih stvareh smejo poslanci povsod zahtevati, da se jim tiskane razdele. In to je tudi popolnoma opravičeno po našem opravilnem redu; sicer pa se ni strogo zahtevalo, da bi manj pomenljive predloge gg. poslanci imeli tiskane v svojih rokah.
Abgeordneter Ieschinann:
Ich bitte urn's Wort. Es hat der Herr Abgeordnete Dr. Bošnjak den Wunsch ausgesprochen, dass die Drucklegung der Anträge erfolgen sollte. Nun aber bin ich der Anschauung, dass die Drucklegung der Anträge allein den betreffenden Herren, welche andere Anträge stellen wollen, durchaus nicht genügen würde, denn die Anträge beziehen sich zum größten Theile auch ans die Antwort der krainischen Sparkasse, und diese ist ziemlich umfangreich. Als dieselbe dem Landcsausschusse zugekommen ist, habe ich im Landesausschusse den Antrag gestellt, sie möge jedenfalls dem Berichte an den hohen Landtag beigegeben werden, um wenigstens in den stenographischen Berichten Aufnahme zu finden. F>» das letztere ist jetzt durch die Vorlesung gesorgt. Allein ich glaube, es wird kaum möglich sein, sich gegen den Bericht der Sparkasse in eine Polemik einzulassen, indem das alles Thatsachen sind, die aus der Gebarung der Sparkasse hervorgehen. Manche Anwürfe, welche diesfalls gegen das Vorgehen der krainischen SparW erhoben worden waren, sind ganz unbegründet. wäre also eine Polemik nicht möglich und hätte nn eine weitere Verschleppung der Angelegenheit zur Die Anträge des volkswirthschaftlichen Ausschusses fcfietm’i mir so wohldurchdacht zu sein, dass ich nicht emW warum sie nicht gleich acceptirt werden sollten. 6l)t mit Rücksicht auf die vielen und wichtigen Verhandlungen,
XV.seja deželnega zbora kranjskega dne' 15. jan. 1886. —XV. Sitzung des train. Landtages am 15. Jan. 1886.
267
bie noch der Erledigung warten, möchte ich die Herren ersuchen, über die uns vorliegenden Anträge abzustimmen mid nicht eine weitere Verschleppung der Sache zu veranlassen.
Landeshauptmann:
Ich glaube den richtigen Weg einzuschlagen, wenn ich darüber abstimmen lasse, ob der Bericht in Druck gelegt werden soll oder nicht.
Ich bitte diejenigen Herren, welche mit dem Antrage des Herrn Abgeordneten Dr. Bošnjak einverstanden sind, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
6. h. Ustno poročilo gospodarskega odseka o 3. Ji. letnega poročila, III. „o personalnem kreditu na kmetih.
6. b. Mündlicher Bericht des volkswirth-schaftlichen Ausschusses über §. 3 B, des Rechenschaftsberichtes, III „über den Personalcredit am Laude."
Berichterstatter Dr. Witter von Gntmansthat:
Der zweite Gegenstand, über den ich im Namen des volkswirthschaftlichen Ausschusses zu referiren habe, betrifft „den Personalcredit am Lande". Um nicht den Bericht abermals vergeblich lesen zu müssen, würde ich mir die Frage erlauben, ob auch dieser Bericht gedruckt werden soll?
(Nihče se ne oglasi. — Nimand meldet sich.)
Ich schreite somit zur Berichterstattung.
Der hohe Landtag hat in der IX. Sitzung vom 9. Oktober 1884 den Laudesausschuß beauftragt, mit Rücksicht auf den Übelstand, dass es in Krain nur wenige Geldinstitute gibt, wie Spar- und Vorschuß-Vereine, bei welchen der Bauer gegen Personalcredit kleinere Darlehen auf kurze Zeit erhalten könnte, die bäuerliche Bevölkerung auf die Vortheile solcher localer Geldinstitute aufmerksam zu machen.
Indem der Landesausschuß diesem Aufträge durch Erlaß eiltet^ entsprechenden Verlautbarung an die kraini-schen Gemeinde- und Pfarrämter nachkam, erklärte er sich zugleich bereit, allen denjenigen, die ihre Kräfte einem solchen nützlichen und patriotischen Werke widmen wollen, die etwa nöthigen Aufklärungen zu ertheilen, zufolge dieses Aufrufes ist nur das Gemeindeamt Na-^^ivk Krainburg, um nähere Aufklärungen beim !oandesausschusse eingeschritten, welche demselben auch gegeben wurden und infolge welcher daselbst die erste ob e r k r a i n i s ch e Vors ch u ß k a s s e ins Leben gerufen wurde. Außerdem bestehen nach Angabe des Landesausschusses in Krain noch 6 solche Institute, nämlich: Tisf gewerbliche Vorschußkasse und der Spar- und Aus-yussverein in Laibach, die bäuerliche Vorschußkasse Um-Laibach, daun die Vvrschußkassen in Adelsberg, -Nwttlmg und Oberlaibach. Bekanntermaßen ist aber im fö-w.Ts ®Q^rc Qucl ein Spar- und Vorschußverein in mtseld ins Leben getreten, und wenn noch der ge-
werbliche Aushilfsverein in Rudolfswert und der neue eben erwähnte Creditverein in Naklas dazu gerechnet werden, so bestünden dermalen in Krain mt Ganzen 9 solcher Geldinstitute.
Die 6 obgeuanuten Spar- und Vorschußvereine hatten laut Nachweisung des Landesausschusses zuletzt einen jährlichen Geldverkehr von im Ganzen 2,046.854 fl., mit 50.630 fl. eingezahlten Antheilen, 351.906 fl. Spareinlagen und 436.766 fl. an gegebenen Darlehen.
Die krainische Sparkasse ist nun allerdings in der Lage, solchen Spar- und Vorschußkassen mittelst Darleihen aus ihrem Reservefonde unter die Arme zu greifen und sie wäre auch den eingeholten Auskünften zufolge vollkommen dazu bereit, jedoch nur für solche Vereine, welche als registrirte Genossenschaften mit unbeschränkter Haftung bestehen, und gerade diese Eigenschaften haben nur die wenigsten dieser Vereine im Lande, und die Bildung neuer solcher Vereine mit unbeschränkter Haftung macht keine Fortschritte.
In zwei Fällen liegen bezüglich der Unterstützung seitens der krainischen Sparkasse ausdrückliche Regierungserlässe vor, deren Anführung ihres Interesses wegen ich mir erlauben werde.
Als nämlich die Sparkasse in ihrer Generalversammlung vom 27. Dezember 1881 beschlossen hatte, oent gewerblichen Aushilfsfonde in Rndolfswert aus ihrem Reservefonde einen Credit von 1000 ft. zu gewähren, fand die k. k. Landesregierung mit ihrem Erlasse vom 28. Februar 1882 Z. 10002 diesen Beschluß mit Hinweisung auf einen Erlaß des Ministeriums des Innern vom 30. Jänner 1880 Z. 14196 nicht zu genehmigen, weil der erwähnte Verein nur eine Genossenschaft mit beschränkter Haftung bildet, und im §. 17 der Sparkassa-Statnten eine solche Ver-wendnngsart nicht vorgesehen ist.
Dagegen fand die k. k. Landesregierung mit ihrem Erlasse vom 1. April 1883 Z. 2115 zu bewilligen, dass der ersten unterkrainischen Vorschußkassa in Möttling als registrirter Genossenschaft mit unbeschränkter Haftung über ihr Ansuchen auf Grund des Beschlusses der Sparcasse-Generalversammlung vom 30. Dezember 1882 ein Darlehen von 2000 fl. aus dem Sparkassa-Reservefonde gegen seinerzeitige Feststellung der Modalitäten gewährt werden dürfe.
Hiedurch ist also einerseits die Bereitwilligkeit der krainischen Sparkassa zur Ertheilung solcher Unterstützungen, andererseits aber auch das Normativ, unter welchem selbe gegeben werden dürfen, deutlich constatirt.
Es bleibt daher zu wünschen, dass, wenn sich fernerhin im Lande derlei Geldinstitute bilden, dieselben als registrirte Genossenschaften mit unbeschränkter Haftung, beruhend ans dem Principe der Solidarhaftung aller Veremsmitglieder, errichtet werden.
Um nun für die Zukunft die Gründung solcher, insbesondere für den kleinen Bauernstand nützlicher Geldinstitute im Lande thunlichst zu befördern, stellt der volkswirthschaftliche Ausschuß folgende Anträge:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
1. Der Landesausschnß wird beauftragt, den im Lande bestehenden Spar- und Vorschußvereinen mit Rath und Aufklärung an die Hand zu gehen, zugleich aber auch, insoweit es sein Wirkungskreis gestattet, die Gründung neuer solcher Creditvereine in Orten, wo
268
XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 15. jan. 1886. — XV. Sitzung des kram. Landtages am 15. Jan. 1886.
selbe entschiedenen Nutzen gewähren, und wenn selbe als registrirte Genossenschaften mit unbeschränkter Solidarhaftung aller ihrer Theilnehmer errichtet werden, thun-lichst zu fördern.
2.	Der Landesausschuß hat über die Thätigkeit und Gebarung der im Lande bestehenden oder allenfalls neu sich bildenden Spar- und Creditvereine alljährlich verläßliche summarische Ausweise mittelst der Rechenschaftsberichte den Landtagen vorzulegen.
(Predloga obveljata v 2. in 3. branji. — Die Anträge werden in 2. und 3. Lesung angenommen.)
7. Priloga 75. — Finančnega odseka poročilo o dovoljenji deželnega doneska 50.000 gld. za gradnjo lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik (k prilogi 34.).
7. Beilage 75. — Finanzausschußbericht, betreffend die Bewilligung eines Landesbeitrages pr. 50.000 fl. für den Ban der Localbahn Laibach - Stein (zur Beilage 34).
Poročevalec Kersnik:
Ker ste obe prilogi 74. in 75. že clelj časa v rokah gosp. poslancev, bodem tako prost, izprositi si dovoljenje, da preberem samo dotične predloge.
Finančni odsek predlaga v soglasji z deželnim odborom:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Kranjska dežela zagotavlja za gradnjo lokalne železnice od Ljubljanske postaje cesarjevič Rudolfove železnice v Kamnik z dovlačnico k ondotni erami prahami donesek za petdeset tisoč (50.000) goldinarjev avstr, veljave v notah.
2.	S tem doneskom vdeležila se bode dežela pri dobavi glavnice, namenjene za gradnjo navedene lokalne železnice s tem, da prevzame za 50.000 gold, avstr. velj. v notah glavinskih delnic delničarske družbe, katera se osnuje za to lokalno železnico. Ta vdeležba je odvisna od pogoja, da bodoči koncesijonar dobavo ostale od državnega zaklada in od dežele nepokrite glavnice zagotovi v znesku, ki ga določi državna uprava z izdatbo prioritetnih in glavinskih delnic družbe, katera se ima osnovati na ta način, da prevzame bodoči koncesijonar poroštvo za to in glede izhajanja z glavnico, ki jo določi državna u-prava za gradnjo.
3.	Dividenda, katera pristoji prioritetnim delnicam, ki se izdadö, ne sme se, predno nastane gla-vinskim delnicam pravica do prejemanja dividende, izmeriti više nego s pet odstotki.
Glavinske delnice, ki jih dežela prevzame, morajo uživati jednake pravice, kakor one, ki jih prevzame država in kakor glavinske delnice delničarske družbe, katera se osnuje.
4.	Vplačila za glavinske delnice, ki jih prevzame dežela, naj se zvrše v dveh letnih zneskih, ki se
začneta od leta 1887. dalje v onih rokih, katere določi državna uprava za vplačevanje glavinskih delnic, ki jih prevzame država.
Prvi vplačilni obrok naj se nikakor ne vplača prej, dokler se do celega ne izkaže, da je vplačana in uporabljena še ostala glavnica za gradnjo, katere nima pokriti ne državni zaklad in ne" dežela, ter da je omenjena lokalna železnica po določilih koncesije dodelana in javnemu prometu izročena.
5.	Deželnemu odboru se naroča, da stavi v prihodnjem letu deželnemu zboru primerne nasvete, kako bode preskrbeti sklenjeni donesek.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	Vom Lande Krain wird eine Beitragsleistuug zum Baue einer Loealbahn von der Station Laibach der Kronprinz - Rudolf - Bahn nach Stein mit einer Schleppkahn zur dortigen ärarischen Pulverfabrik im Betrage von fünfzigtausend (50.000) Gulden öftere. Währung in Noten zugesichert.
2.	Mit diesem Betrage wird sich das Land an der Capitalsbeschaffung zum Zwecke des Baues der ebenerwähnten Localbahn durch Uebernahme von ©lamm« action der für diese Localbahn zu bildenden Actienge-sellschaft im Betrage von 50.000 fl. ö. W. in Noten betheiligen. Diese Betheiligung ist an die Bedingung geknüpft, dass die Beschaffung des restlichen, vom Staatsschätze und vom Lande nicht gedeckten Baucapitales in dem von der Staatsverwaltung festzusetzenden Betrage durch Ausgabe von Prioritäts- und Stammactien der zu bildenden Gesellschaft durch den künftigen Concessio-när derart sichergestellt wird, dass hiefür, sowie für das Auslangen mit dem von der Staatsverwaltung festzusetzenden Baucapitale der künftige Concessionär die Haftung zu übernehmen hat.
3.	Die Dividende, welche den auszugebenden Prio-ritätsactien gebührt, bevor für die Stammactien ein Anspruch auf den Dividendenbezug eintritt, darf nicht höher als mit fünf Percent bemessen werden.
Die vom Lande zu übernehmenden Stammactieii müssen gleiche Rechte mit den vom Staate zu übernehmenden und mit den übrigen Stammactien der zu bildenden Actiengesellschaft genießen.
4.	Die Einzahlungen auf die vom Lande zu übernehmenden Stammactien haben in zwei, vom Jahre 1887 an beginnenden Jahresraten zu jenen Terminen zu erfolgen, welche die Staatsverwaltung für die Einzahlungen auf die vom Staate zu übernehmenden Stammacüen bestimmen wird.
Die erste Ratenzahlung ist keinesfalls früher zu leisten, als bis nach vorausgegangener und gehörig nachgewiesener Einzahlung und Verwendung des restlichen, nicht vom Staatsschätze und vom Lande zu deckenden Baucapitales die bezeichnete Localbahn concessionsinäßig vollendet und dem öffentlichen Verkehre übergeben wird.
5.	Der Landesausschuß wird beauftragt, wegen Beschaffung des beschlossenen Betrages int nächsten u«F an den Landtag die geeigneten Anträge zu stellen."
Deželni glavar:
Otvorim generalno debato
Želi kdo govoriti ?
XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 15. jan. 1886. — XV. Sitzung des train. Landtages am 15. Jan. 1886.
269
Poslanec Šuklje:
Slavni zbor! Nihče ne more zameriti zastopniku dolenjskih pokrajin, ako se le težko, le s prav tehtnimi pomisleki in pridržki pridruži nasvetu finančnega odseka. Uvaževati mora, da se po tem nasvetu zahteva deželni donesek 50.000 gld. za progo, katera je komaj 22 Tem dolga. Tudi tega mu ne gre prezirati, da so vsi kraji, katerih se bode tikala ta lokalna železnica, itak po jako dobrih, skoraj popolnoma ravnih cestah zvezani med seboj in z ljubljanskim mestom. Smelo trdim, da Dolenjec v svoji prirojeni skromnosti in ponižnosti se niti ne bi upal, glasno tirjati železnično zvezo z drugim svetom, da bi mestu svojih strmin in klancev razpolagal s takimi občili, kakor jih že uživajo kraji med Kamnikom in Ljubljano. Saj govore številke dovelj jasno! Leta 1884. bilo je cestnemu okraju Kamniškemu, kateri glede imovitosti sigurno daleč presega vsak okraj na Dolenjskem, za okrajni cestni zaklad plačati le 6% pri-Uad, in troški znašali so skupaj le 2041 gld. 44 */„v kr., dobim so bili cestni okraji Krški, Žuženperški in Črnomaljski obremenjeni z 15A, okraj Ribniški celo z 20A cestno priklado, in je okraj Črnomaljski sam tekom jednegaleta za svoje okrajne ceste potrosil 11.501 gld. 83 kr., tedaj petkrat toliko, nego oni, kateremu je v prvi vrsti zdaj namenjena dobrota nameravane in od dežele podpirane železnične zgradbe.
Nečem se postavljati na tesnosrčno lokalno stališče, nečem zavidati Kamničanom njihove pridobitve, ali dolžan sem svojim volilcem, da vsaj v neki obliki izjavljam svoje pogoje in pridržke, predno dovolim onih 50.000 gld., katerih finančni odsek nasvetuje za prevzetje glavinskih — ne predstvenih delnic Kamniške lokalne železnice.
Glasoval bodem namreč za predlog, kojega danes zastopa prijatelj moj, gospod poslanec Kersnik, zlasti iz tega razloga, ker se mi pripravljenost vlade, podpirati to zgradbo z doneskom 200.000 gld., prvo znamenje vidi, iz katerega se da sklepati, da bode centralna vlada odslej nekako bolj obzirno postopala nasproti hrepenenju naše dežele po novih železničnih zvezah. Doslej so dunajske vlade zaporedoma druga zadrugo, brez razločka politične barve, ravnale z deželo Kranjsko in njenimi komunikacijami, kakor trdosrčna mačeha z milo vanj a vredno pastorko. In britko smo čutili to nebrižnost!
Prehodna dežela smo, na našem ozemlji križati se dve veliki svetovni progi, jedna, ki iz nemškega morja drži proti Adriji, druga, katera zapadni kontinent evropski veže z balkanskim poluotokom in s pristaniščem Solunskim, s katerim se vsaj meni dozdeva,
, Je emporij bodočnosti in da bode kmalu v trgovskem oziru ravno tako nadkrilovalo Carigrad, kakor Uarseille že nadkriljuje dandanes nekdanje trgovinske epublike italijanske. Lega naša je svetovne važnosti, \ poleg tega treba pomisliti, da je priroda z raznimi ruginn prednostmi obdarovala naše ozemlje, da imamo ini.11 na.izbero, lesa v izobilji, premoga, železa urugih koristnih kopanin, ne glede na to, da med - uvankami in Kolpo prebiva narod tako odličen po ■ Ji ročni spretnosti, tako ustvarjen za vsako obrt, ieni;101 v?°i ^ snažnosti dosedanjih vlad in zanemar-dolln * . omunikacij pripisavati, ako kranjska dežela 1 naijnJega dne pogreša količkaj znamenito obrtnost.
Mnogo se je grešilo z nami, zato se mi vidi pripravljenost visoke vlade, zgradbi Kamniške lokalne železnice priskočiti z doneskom 200.000 gld. kot prvo znamenje, da se bode vender le tudi na Dunaji enkrat opustila ona kvarna pasivnost, s koj o so se dosihmal prezirale najbolj opravičene naše želje o vprašanjih železnične in prometne politike. Jaz argumentujem tako: Za Kamniško progo, ki ima vendar le lokalen pomen za Kamniško mesto in za en del Kamniškega okraja, dovolila je vlada 200.000 gld. za prevzetje glavinskih delnic, tem bolj mora biti pripravljena, da nam vender enkrat omogoči dolenjsko železnico, o kateri je očividno, da je znamenita ne le za vso deželo, temveč za državo, da, celo za svetovni promet. In le v tej trdni nadi, ker smatram državni zakon dne 1. majnika 1885 (štev. 67.) in v njem izraženo koncesijo za Kamniško železnico kot simptom, da seje sploh začela tajati ledena skorja, da eksistujemo vender tudi mi na Kranjskem, kedar se na državne stroške ali z državnimi podporami zidajo železnice in ker trdno pričakujem vladne predloge za dolenjsko železnico, dal sem slovo svojim utemeljenim pomislekom in glasoval bodem za donesek, koj ega nasvetuje predlog finančnega odseka izražen v prilogi 75.
In še drug motiv uplival je name. Vidite, slavna gospoda! ko smo bili voljeni na Dolenjskem leta 1883. v deželni in nekateri izmed nas leta 1885. v državni zbor, obetali smo svečano svojim volilcem, da se bodemo potezah za njih gmotne koristi, da se bodemo trudili za zboljšanje njihovega materijalnega položaja. Čisto naravno, gospoda moja! To ni bil volilen manever dvojljive moralične vrednosti, temveč vsak izmed nas je moral biti do duše uverjen, da smo Dolenjci tudi od strani deželnega zastopa doslej bili nekako v stran potisnem, zanemarjeni v marsikaterem oziru — (dr. Papež: dobro! dr. Poklukar: ni res!) — In sedaj, gospoda moja, kaj se sedaj zahteva od nas? Da prav veliko investicijo tega deželnega zbora hladnokrvno žrtvujemo j e d n e m u samemu gorenjskemu okraju!
Ne bodem ugovarjal, opetno izrekam, da takih vprašanj ne presojam z lokalnega, temveč z deželnega in narodnega stališča. Ali če bode finančnega odseka predlog danes sprejet, sprejet tudi z glasovi dolenjskih poslancev, potem, gospoda moja! poživljam Vas, ozirajte se tudi na naše bedno stanje, na želje in težnje dolenjske ter priskočite na pomoč dolenjskim svojim rojakom. Povoda bodete imeli v izobilji; pri ustanovitvi dolenjske vinarske šole in pri njeni dotaciji, pri naši železnici in pri uravnavi naših voda, ravno tako pa tudi pri novem zakonu o cestah in njih kategorizaciji pokazalo se bode, če smo pravo ukrenili dolenjski poslanci glasujoči za to, da dežela z doneskom 50.000 gld. podpira Kamniško lokalno železnico.
Poslanec dr. Samec:
Slavni zbor! Jaz sem le svojemu predgovorniku hvaležen, da ni samo v svojem imenu, ampak tudi v imenu drugih Dolenjskih poslancev obljubil, da bodo glasovali za nasvet finančnega odseka. Jaz se teh nasvetov in tudi tega zatrdila g. predgovornika veselim ker je s tem sploh priznavana potreba, da dobi enkrat
270
XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 15. jan. 1886.— XV. Sitzung des train. Landtages am 15. Jän. 1886.
vender naša dežela po 15. letih novo železnico, ki sicer ne bode premirila velikega dela naše dežele, ki pa je, vsaj meni se to dozdeva, oznanovalka one železniške proge, za katero že dolgo let moleduje naša dežela, za železnico Trst-Loka podaljšana do Celja.
Da ima ravno en del Gorenjske upanje dobiti kos železnice, to ni samo sreča za naš okraj, sreča je za vso deželo. Ako je dandanes morda Gorenjska materijalno na boljšem, nego n. pr. Dolenjska, je oni železnico že zaradi tega privoščiti, da tudi ona ne opeša, da pomaga nositi deželna bremena, pod katerimi Dolenjska morda omaguje. Da je ta železnica namenjena ravno nam čez en kos Gorenjskih krajev, to je, gospčda moja! mislim tudi ravno tako koristno in mogoče, da, še bolj, kakor, da bi se graditi imela. Jaz bi pa bil enak nasvet finančnega odseka ravno tako toplo pozdravil, ko bi bilo šlo za kos železnice na Dolenjskem. Gorenjska železnica nam daje upanje, da se reši popolnega propada naša trgovina in naše obrtstvo, da ostane naš del Gorenjske močna zaslomba za druge ubožnejše, ki že nimajo dosti več zgubiti.
Ravno tako, kakor sem slišal žago to vijati poslanca iz Dolenskega, da bode glasoval za nasvet finančnega odseka, sem prepričan, da bota isto storila poslanca mesta Ljubljanskega; kajti vem, da vesta ceniti to, da, čim več potov pelje v Ljubljano, tim bolj se bo razcvitala. Razcvit Ljubljane pa je zopet sreča in ponos vse dežele. Poslanci onih krajev, skozi katere že železnične ceste peljejo, vejo ceniti to vrednost, in prepričan sem, da bodo tudi nam privoščili to, kar sami že uživajo. Prepričan sem pa tudi, da bodo tudi gospodje naše desnice glasovali za to, kajti oni vejo ceniti koristi dežele ravno tako, kakor mi drugi. Slavni zbor! Ne bodem nadalje navajal koristi, katere ima ta železnica. Nečem na dolgo in široko razkladati koristi, ki je pričakuje ves del Gorenjske od projektirane železnice. Omenil bi samo, kako je opešala naša industrija z železnim orodjem. Nekdaj je šlo železno orodje daleč doli po jugu notri do Balkana, danes obstoje samo še iz-delovalnice železnega orodja. Kupčija je jenjala. Nekdaj smo imeli vsak teden po en živinski sejm, danes tega več ni, kajti za isti denar, ^kakor iz Ljubljane v Kamnik, se kupec pripelje v Čakaturn in še dalje. Izdelovanje cementa, apna, kaolina je v nevarnosti, da poneha, ker skorej že ne moremo s temi tvarinami vsled visoke voznine konkurirati z drugimi producenti.
Omenil bi samo veliko industrijo se železnim orodjem, katera je popolnem nehala. Naši sejmi so prejenjali, poprej smo imeli vsaki teden živinski sejmen, danes jih ni več. Kupčija je nehala z lesom, ogljem, cementom itd. Jaz ne bodem nadalje razkladal koristi železnice; hočem pa omeniti, da nam visoki erar ni dovolil prav za prav 200.000 gl., ampak le 125.000 gl. Erar si je namreč zagotovil dolžnost družbe, da izdela poseben tir od Kamnika do pra-harne, in stroški tega tira so preračunjeui na 85.000 gl. Ta del železnice pride v korist samo erarju za odvažanje in privažanje blaga od te fabrilce na kolodvor v Kamniku. Ker je torej država pristrigla morebiti proti svojemu namenu tisto svoto, katera je bila v to namenjena, pričakujem, da nas bode na drugem mestu podpirala. Eno tako željo izrekam in bodem nasvetu finančnega odseka pridjal posebno resolucijo.
Slavni zbor! Država je odgovorna za življenje in premoženje svojih državljanov. Ona ima v Kamniku edino tovarno za prah, in, kdor se spominja na pri-godek lanske jeseni, ta bode vedel ceniti mojo željo, katera je izrečena v tem, da želimo, da se smodnik’ kakor hitro se pridela, tudi brž izvaža iz tovarne.
Da je to mogoče, treba je dobre ceste in dobrih mostov. Naš geografični položaj je tak, da za-more sovražnik od laške meje v 24 urah do nas, da razruši tovarno in pokonča vse zaloge smodnika. Nerazumljiva škoda zadene v takem nesrečnem slučaji državo, in kako osodopolno zamore postati to za njo, ni treba razlagati. Naše mesto in vsa okolica postane lahko razvalina zaradi prevelike varčnosti erara.
Zaradi tega je treba, da se vsaka množina smodnika kolikor mogoče hitro odpravi. Država pa ima na svoji državni cesti most, katerega zamore prižgana žveplenka uničiti. Most je pa tudi že tak, da je slednji čas, da se resno misli na temeljito pre-ustrojstvo. Vsako leto potrebuje 2910 gld. vzdrževalnih stroškov, ki bodo pa vedno veči, ako premislimo, da že zdaj treba hraste od Višnje Gore voziti za popravljanje. Prepričan sein, da se bo ta most enkrat moral nadomestiti z drugim, s trdnim mostom. Ako se pa to zgodi, naj država postavi nov most nižje, kakor je zdaj, v progo projektirane železnice. 8 tem bode ob enem pod ramo segla železnocestnemu podjetju, na drugi strani pa nadomestila, kar mu je odvzela z določbo, da se jej ima napraviti tir od kolodvora v Kamniku do fabrike za smodnik.
Usojam se nasvetovati kot dodatek nasvetom finančnega odseka sledečo resolucijo:
„Visoka vlada se naprosi, da preloži državno cesto med Ježico in Černučami v traso projektirane železnice v Kamnik in naredi stabilen, sedanjemu času primeren most čez Savo, ki bi služil tudi železnici, eventualno, da stopi z družbo za gradenje Kamniške železnice v dogovor o zgradbi skupnega mostu.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Poslanec dr. Poklukar:
Nisem bil namenjen spregovoriti pri tej točki, pa neke opazke prvega govornika v tej zadevi silijo me odgovoriti mu kolikor moč na kratko.
Danes imamo prvič priliko, pečati se z železnico, katero nam je dovolila sedanja prijaznejša vlada v korist naše dežele, in poglavitno čutilo, katero gotovo navdaja vso slavno zbornico, je čutje hvale-nosti do slavne vlade, da se je vender enkrat ozi tudi na našo deželo.
Drugo čutje pa je gotovo neka tesnoba, kare nas navdaja glede prihodnosti, ako bi naša uvog dežela morala za vse prihodnje zgradbe v dežen ldadati v tej razmeri, kakoršno nam je vlada po 1 stavi sprejeti v državnem zboru — naložila glede železnice. Ako pri tej železnici država priporno1 200.000 gld., dežela pa 50.000 gld., torej to go ni prava razmera, in vsaj bi bil to sila nevaren 1 judic za prihodnost, ako ne prezremo revščine dežele. — Tedaj se mi zdi, da nikdar ne b° I zgodaj naglašati stališča, da naša dežela ne
XV, seja deželnega zbora kranjskega dne 15. jan. 1886. — XV. Sitzung des train. Landtages am 15. Jan. 1886.
271
nikakor tudi v prihodnje v tej razmeri vdeleževati se pri zgradbah železnic v taki razmeri, kakoršno imamo hote ali nehote pri Kamniški. Kar pa me je prisililo danes besedo poprijeti, je dvojno, kar je naglasa! prvi govornik in to: naglašanje dolenjske svoje izvolitve in pa očitanje, da je deželni zbor do sedaj zanemarjal Dolenjsko.
Gospoda moja! Kadar se gre za eminentno gospodarsko vprašanje, naj že bo to v korist temu ali onemu delu naše dežele, tedaj vender nikakor ne gre, naglašati tesnosrčne okoliščine, je li je kdo izmed nas izvoljen v tem ali drugem kotu naše dežele, — torej smo vsi samo poslanci vse naše dežele, in moramo biti edini v tem, storiti vse, kar more služiti v povzdigo njenega blagostanja.
Ako pa gospod poslanec očita deželnemu zboru, da je do sedaj zanemarjal Dolenjsko, moram pa vender nekoliko na pomoč priti njegovemu spominu. Opozarjam samo na Dolenjsko železnico, naj gospod govornik malo pregleda stareje in no vej e naše steno-grafične zapisnike in tii bo našel, kako živo se je ves čas naš deželni zbor brigal za to železnico. — Ako do sedaj to prizadevanje ni še imelo povolj-nega uspeha, temu prav gotovo ni kriv deželni zbor kranjski.
Dalje pa opozarjam na stareje razprave v naši zbornici v zadevah kmetijske šole za Dolenjsko, prosim pogledati stenografične zapisnike pred 10. do 12. leti in tam bodete našli, kolike borbe smo imeli že v tej zadevi v naši zbornici in koliko se je že tedaj preiskavah in pripravljalo za ustanovitev te Dolenjski potrebne šole.
Ako bi se torej samo le na dve reči oziralo, je očitanje, katero se je storilo našemu deželnemu zboru, neopravičeno.
Oprostimo se torej vsaj v takih vprašanjih one tesnosrčnosti, katera našo deželo vedno hoče trgati v različne dele, temveč imejmo pred očmi vedno korist vse naše dežele.
Glasoval bom tedaj iz tega stališča za predlog finančnega odseka in dostavek gospoda dra. Samca.
Poslanec Šuklje:
Ne morem se prečuditi neutemeljenim besedam, s katerimi me je ravnokar napadal g. predgovornik. Kdor je pazno poslušal moj govor, me je tudi razumeti moral; kajti jaz sem izrecno povdarjal, da se ne postavljam na lokalno stališče kojo se mi očita, temveč da smatram tudi to vprašanje s stališča deželnih interes. Tolmačiti moj govor tako, kakor se je zjubilo gosp. Poklukarju, to se pravi, meni na jezik polagati, kar mi nikoli v mislih ni bilo. Kar se pa tiče druge moje trditvi, da se je dozdaj za L menjsko premalo zgodilo, nisem jaz izjavil samo svoje subjektivno prepričanje, ampak tega uverjena ■'e dolenjska stran sploh. Res je sicer, kar pravi 'j1'- Poklukar, da se je tudi o prejšnjih letih dolgo »ovonlo o Dolenjski kmetijski, oziroma vinarski in ■aujarski šoli in o Dolenjski železnici. Res je, da
to stoji zabilježeno v stenografičnih zapisnikih.
1 0 nam Dolenjcem ne zadostuje; mi hočemo enkrat,
da iz stenografičnih zapisnikov stopi v dejansko istino, da se uživotvori. 8 tega stališča sem govoril in se ne bojim nobene kritike. Nisem pa stal na lokalnem stališči, temveč na stališči vse dežele. Jaz mislim, da sem vsakemu, kateri me je hotel razumeti, govoril dovolj jasno.
Poročevalec Kersnik:
Dovolite mi le par kratkih besed. Kar se tiče predloga častitega prijatelja gosp. dr. Sameca, mislim, da že poročilo finančnega odseka govori v obče o današnjem njegovem nasvetu, ko omenja, da se bode eventuelna sprememba sedanje trase na korist posameznim lokalnim interesom, če bode nadzorstvu državnih železnic oziroma ministerstvu ugajal, lahko dosegla. Sicer pa podpiram njegovo resolucijo.
Glede druzih razgovorov pa moram reči, da je bila želja finančnega odseka, da bi se današnji nasveti sprejeli jednoglasno, kar bi jasno svedočilo, tako prepričan je slavni zbor o važnosti tega koraka. Zato bi jako obžaloval, ko bi se to posvetovanje zvršilo z neko disonanco, glede katere se mi vidi, da sta grešila oba dela. Ni umestno očitati, da se 50.000 gl. kot darilo da le malemu delu Gorenjske in da se drugi deli naše domovine zanemarjajo. Gorenjska plačuje skoro dve tretjini davka na Kranjskem, in že zato se ne sme o darilu govoriti. Na drugi strani pa nikakor ni opravičeno očitanje separatnega krajevnega stališča onemu, kdor danes glasuje za dovoljenje 50.000 gl. za prvo lokalno železnico na Kranjskem. Priporočam toraj nasvete finančnega odseka in prosim, da se preide v specijalno debato.
Deželni glavar:
Ker ni nobenega predloga, da bi se ta predmet odložil iz dnevnega reda, prehajamo v specijalno debato.
Želi kdo govoriti?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
(Po tem se sprejmejo vsi predlogi finančnega odseka in resolucija g. poslanca dr. Sameca v 2. in 3. branji. — Sohin werden alle Anträge des Finanz-Ausschusses und die Resolution des Herrn Abgeordneten Dr. Samec in 2. und 3. Lesung angenommen.)
8. K prilogi 54. — Ustno poročilo upravnega odseka o Kranjskega mesta prošnji za dovoljenje naklade od pive.
8. Zur Beilage 54, — Mündlicher Bericht des Verwaltnngsansschnsses über das Ein-schreiterr der Gemeinde Krainbnrg nur Bewilligung einer Bierauflage.
Berichterstatter Dr. Waiter:
Hoher Landtag! Im Namen des Verwaltungs-ausschusses habe ich über Beilage 54 betreffend das
44
272
XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 15. jan. 18S<6.— XV. Sitzung des kram. Landtages am 15. Jän. 1886.
Einschreiten der Gemeinde Krainburg um Bewilligung einer Bierauflage zu berichten. Nachdem die Beilage schon seit längerer Zeit dem hohen Hause vorliegt, glaube ich mich von der Vorlesung derselben enthoben. Der Verwaltungsausschuß hat den Bericht geprüft und beantragt conform mit dem Landesausschusse:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	„Der Stadtgemeinde Krainburg wird die Bewilligung ertheilt, dass im Jahre 1886 eine Auflage von 60 kr. von jedem Hektoliter verbrauchten, in der Gemeinde erzeugten oder in dieselbe eingeführten Bieres eingehoben werde.
2.	Der Landesausschuß wird beauftragt, für diesen Beschluß die Allerhöchste Sanction zu erwirken".
Landeshauptmann:
Ich eröffne die Generaldebatte.
Abgeordneter Luckmann:
Hoher Landtag! Bei Votirung jeder Steuer muß man gewissermaßen einen leitenden Grundsatz, ein Prinzip vor Augen haben, und nicht allein auf die fiscalischen, sondern auch auf die volkswirthschaftlichen Interessen Rücksicht nehmen. Dieses Prinzip hat uns hauptsächlich geleitet, als wir die Umlage auf den Branntwein beschlossen haben, welche Steuer vielleicht noch einem Antrage auf Erhöhung entgegensieht. Aber dasselbe Prinzip, das wir daselbst vor Augen hatten, spricht dafür, dass wir andere Getränke, Bier, Wein, sowie unentbehrliche Nahrungsmittel, nicht mit Steuern belegen und auch von den Gemeinden nicht belegen lassen, damit diese wichtigen Lebensbedürfnisse nicht vertheuert und dem Volke entzogen werden. Die Stadtgemeinde Krainburg sagt zwar, dass durch „die Einhebung der Bierauflage die Steuerzahler nicht belastet werden, weil in Folge dessen das Bier nicht theuerer wird". Meine Herren! das wäre ja ein Unicum, dass ein Artikel durch die Besteuerung nicht theuerer wird. Ich glaube, das wäre ganz neu, bedürfe aber übrigens keiner Widerlegung. Es wäre nur zu wünschen, dass der Bierconsum eine Hebung erfahre und das Bier billiger werde. Nun wird aber das Bier ohnehin vom Staate schon ziemlich hoch getroffen, indem 1 Sacharometer Grad mit 17 kr. bei der Erzeugung besteuert wird. Rechnen wir dazu die Verzehrungssteuer mit 7 kr., so würde ein 10° Bier schon mit 2 fl. 40 kr., ein 15° Bier mit 3 fl. 60 kr. per Hektoliter besteuert werden, und das ist schon eine so hohe Besteuerung, dass wir das Bier rein nur um des Geldes willen nicht noch theuerer machen dürfen. Es würde diese Auflage allerdings leicht einzuheben und zu controliren sein; aber rein vom fiscalischen Standpunkte, ohne die volkswirthschaftlichen Interessen zu berücksichtigen, diese Auflage zu beschließen, wäre ein Fehler. Wie ich gehört habe, wird die Steuer von der Stadtgemeinde Krainburg schon seit längerer Zeit, per nefas eingehoben, und da vom Jahre 1886 schon einige Wochen verflossen sind, so möchte ich nicht pro 1886 mit einem gegentheiligen Antrage kommen und damit die Stadt in die Verlegenheit bringen, das Präliminare für das laufende Jähr abändern zu müssen. Aber ich bin der Meinung, das hohe Haus möge die Steuer für heuer, und zwar ausdrücklich nur für heuer
bewilligen, weshalb ich mir erlaube, folgende Resolution zu beantragen:
Der Landesausschuß wird beauftragt, der Stadtgemeinde Krainburg zu bedeuten, dass die Bierauflage nur Ein Jahr vom hohen Landtage bewilliget wird und dass sisie Stadtgemeinde für die folgenden Jahre durch anderweitige Bedeckung ihres Erfordernffses zu sorgen habe.
(Se podpira, — Wird unterstützt.)
Poslanec Detela:
Slavni zbor! Jaz mGi'am gosp. predgovorniku le omeniti, da to ni nov naMad, katerega pobirajo v Kranji, ampak prav stari obstoječ že mnogo let. Deželni odbor je zdaj opozarjal županstvo, da je za taki naklad treba postave, ali vsaj sklepa deželnega zbora, kateri se predloži vladi, da zkdobi potrebno Najvišjo sankcijo. Pivo v Kranji ima nižjo' ceno, kakor drugod, akoravno se ta naklad pobira. ZaK° sem popolnoma prepričan, da se pivo v Kranji podražilo ne bode, kakor gosp. Luckmann trdi, ako sklene deželni zbor pobiranje tega naklada.
Če se računi, da se okoli 900 lil piva v Kranji porabi, znese to v denarjih okoli 12.000 gl., in naklad 60 kr. od vsakega hektolitra v obče porabljenega domačega ali pa tujega piva znaša 540 gl. Ta mali znesek gotovo ne bo povekšal ceno pive, in mislim, da lconsument ne bode V2 kr. več za liter pive plačal, ker plačuje pivarna ta naklad, in zaradi tega vendar pivo nič dražje ne prodaja gostilnicam, kakor drugod; znano je, da je pivo v Kranji cenejše, kakor v mnogih drugih krajih na Kranjskem.
Opozarjati moram pa tudi na to, da občina v Kranji potrebuje teh dohodkov, kajti Kranj je edino mesto na Kranjskem, katero ima še posebno breme nositi, ker mora državi za vzdrževanje gimnazije 1000 gl. vsako leto doplačevati. Kaj tacega ni v Ljubljani, ne v Novemmestu in ne v Kočevji. Tu pa plačuje edino dotična mestna občina to svoto, akoravno je gimnazija za celo Gorenjsko. — Jaz mislim, da je torej opravičeno, da se dovoli občini ta naklad in da občini tega pripomočka ne smemo odreči.
Iz teh ozirov se ne morem strinjati s predlogom g. poslanca Luckmanna, ampak prosim, da se nasveta upravnega odseka sprejmeta brez dostavka, katerega nasvetuje g. poslanec Luckmann.
Abgeordneter Krcessenz Waron Schwegel:
Ich bitte ums Wort! Ich möchte den Ausführungen des verehrten Herrn Abgeordneten Luckmann nur ein paar Bemerkungen hinzufügen, die ich Sj)m Berücksichtigung empfehle. Es handelt sich in seinem Antrage nicht darum, der Stadt Krainburg, welche ohnehin sehr belastet ist, eine Einnahme zu entziehen, sondern ich möchte darauf aufmerksam machen, dass diese firm Hebung der Umlage, so wie sie besteht, eine Ungehorig-keit ist. Es handelt sich um eine Abfindung zwischen ^ dortigen Bräuerei und der Stadt. Diese Abfindung bezieht sich bloß auf dieses Object. Wenn aber heute vo auswärts Bier eingeführt werden würde, so besteht reu Verfügung darüber, wie dieses zu behandeln wäre. U 1 ist das eine ungleichmäßige Behandlung eines und de»-
XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 15. jan. 1886. — XV. Sitzung des sram. Landtages am 15. Jan. 1886.
273
fetten Produktes; dies ist eine Unmöglichkeit, und ich glaube, dass es nothwendig wäre, hierin eine Änderung ju treffen. Aus diesem Grunde würde ich die Anträge des Herrn Abgeordneten Luckmänn sehr zur Annahme empfehlen.
Poslanec Detela:
Jaz moram konštatirati, da se ne samo pivo, katero se v Kranji producira, ampak, da tudi tako pivo, katero se vvaža, ravno tako obdači, kakor je iz nasveta deželnega odbora razvidno. Sicer se pa iz drugih krajev vpeljano pivo v Kranji ne konzumira veliko, — tamošnje gostilne jemljejo pivo večji del le iz domače pivarne.
Abgeordneter Luckmanu:
Ich werde nur wenige Worte dem verehrten Herrn Vorredner zu erwidern mir erlauben. Bezüglich des Preises gebe ich zu, dass derselbe in Laibach wegen der Verzehrungssteuer ein höherer ist, in anderen Orten am Lande aber ist das Bier nirgends theuerer, als in Krainburg. Wenn die Steuer früher schon eingehobeu wurde, so ist dadurch, dass wir den Branntwein besteuert haben, ein Novum eingetreten, welches uns veranlassen muß, den Bier- und Weinconsum zu erleichtern und zwar aus volkswirthschaftlichen und sanitären Gründen; deshalb, glaube id), wäre dieser Grundsatz bei dieser ersten Gelegenheit, die uns Krainburg bietet, zu bethätigen, und ich werde bei jeder Gelegenheit anstreben , dass Bier und Wein geringer besteuert und dadurch dessen Consum für das Volk erleichtert werde.
Berichterstatter Ar. Mauer:
Nachdem der Zusatzantrag des Herrn Abgeordneten Luckmann wesentlich identisch ist mit dem Antrage des Verwaltungsausschusses, nachdem er jedoch noch den Wunsch äußert, dass für künftige Jahre die Stadt-gemeinde Krainburg auf eine andere Art für die Bedeckung der Auslagen zu sorgen habe, glaube ich nicht viele Worte verlieren zu sollen und halte den Antrag des Verwaltungsausschusses vollkommen aufrecht.
Landeshauptmann:
Ich eröffne die Specialdebatte.
Berichterstatter Ar. Mauer:
(Bere predlog 1. — Liest den Antrag 1.)
(Obvelja. — Angenommen.)
Landeshauptmann:
Tch bringe nun den Zusatzautrag des Herrn Abgeordneten Luckmann zur Abstimmung und bitte die-jentgen Herren, die mit demselben einverstanden sind, sich zu erheben.
(Se zgodi. — Geschieht.)
.. >sch constatire, dass dieser Antrag mit 15 gegen
Stimmen angenommen wurde.
Berichterstatter Ar. Mauer:
(Bere predlog 2. — Liest den Antrag 2.) (Obvelja. — Angenommen.)
Ich beantrage die dritte Lesung.
Landeshauptmann:
Ich bitte diejenigen Herren, die mit diesen Anträgen in dritter Lesung einverstanden sind, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
9. K prilogi 72. — Ustno porodilo upravnega odseka glede privoljenja pri-klade za občino Kočevsko.
9. Zur Beilage 72. — Mündlicher Bericht des Verwaltnngsausschuffes, betreffend die Genehmigung einer Gemeindeumlage für Gottschee.
Poročevalec Grasselli:
Slavni zbor! V 72. prilogi je deželni odbor deželnemu zboru predložil poročilo, ki se tiče priklade za Kočevsko občino, oziroma za šolsko občino, katera spada k občini Kočevje. Upravni odsek je to poročilo, katero je toliko časa že gospodom na razpolaganje, kar mislim, da se umeje samo ob sebi, da ga ni treba čitati — natanko pretresal in se prepričal, da vse, kar je v tem poročilu navedeno, je resnično, da so se izpolnile vse zakonske formalitete, da so se do-tični sklepi občinski razglasili, da zoper te sklepe ni bilo nobenega ugovora in da je v resnici občinska priklada potrebna. Iz teh razlogov se upravni odsek strinja z nasvetom deželnega odbora in toraj predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	) Občini Kočevje dovoli se za šolsko občino Onek, obstoječo iz vasi Onek in Mačkova vas, razun od deželnega odbora v poplačanje še nepokritih stroškov za šolsko stavbo za leto 1886. dovoljene 50L priklade še 23$ občinska priklada, toraj vsega skupaj 73$ priklada od vsili predpisanih neposred-njih davkov šolske občine Onek-a.
2.	) Deželnemu odboru se naroča, da zadobi Najvišje potrjenje temu sklepu.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	Der Gemeinde Gottschee wird für die aus den Ortschaften Hohenegg und Katzendorf bestehende Schulgemeinde Hohenegg für das Jahr 1886 außer der vom Landesausschusse für die nicht bedeckten Schulhausbauko-stcn bewilligten 50$ Umlage noch eine 23$ Gemeindeumlage, sohin eine 73$ Umlage von der Gesammtvor-schreibung aller direkten Steuern der Schulgemeinde Hohenegg bewilliget.
2.	Der Landcsausschuß wird beauftragt, die Allerhöchste Sanktion dieses Beschlusses zu erwirken.
(Nasveta v 2. in 3. branji obveljata. — Die Anträge werden in 2. und 3. Lesung angenommen.)
374
XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 15. jan. 1686. — XV. Sitzung des srnin. Landtages am 15. Jän. 1886.
10. Gospodarskega oseka ustni poročili:
a) o prošnji občine Col zavolj znižanja vinskega dača.
10. Mündliche Berichte des volkswirthschaft-lichen Ausschusses:
a) über die Petition der Gemeinde Col, wegen Ermäßigung der Weinsteuer.
Poročevalec dr. Papež:
Slavni zbor! V imenu gospodarskega odseka imam poročati o prošnji občine Col zavolj znižanja vinske tarife.
Peticija gre na to, in o njej je omenjeno, da se prideluje v vaseh Orešje in Col 350 7d vina na leto in da se porabi od tega pridelka le blizu do 130 hi; razun tega je omenjeno, da je ta davkarska občina v Postojinskem okraji in da njej gre tako, kakor sosednim občinam, pravica do nižjega tarifa. Kar se te prošnje tiče, moram priznati v imenu gospodarskega odseka, da je popolnoma utemeljena in sicer na postavni podlagi. Pobira se sedaj po višji tarifi užit-ninski davek in sicer samo za to, ker v dekretu dvorne komore dne 25. januarija, oziroma 30. maja 1834 štev. 4013 oziroma 9384, s katerim se je vpeljala nižja tarifa za vina, v pri tem dekretu priloženem imeniku ni ime „davkarske občine Col“ brati, to ime ni notri vpisano v dotični dekretni prilogi. Vprašanje je le to, ali bi se dalo to popraviti administrativnim potom, to je, ali bi se dala vpeljati upravnim potom nižja tarifa. Jaz mislim, da je to mogoče, ker imamo že prejudic in sicer v davkarskih občinah Trnovo, (Dorneggj in Jasen. Komorni dekret 1. 1838. štev. 7988. zvezek 20., zbirke provincialnih postav dovoljuje tema dvema občinama, da se sprejmeta v oni poprej omenjeni imenik od 1. 1834., to se pravi z drugimi besedami, da se je dovolilo tema dvema občinama plačati za naprej užitnino po nižji tarifi za vina nižje vrste. Kavno tako se je dovolila davkarski občini Vinice kasneje, v letu 1840., in sicer samo po dekretu dvorne komore — nekdanje finančno minister-stvo — ista pravica, kakor je razvidno iz provincialne zbirke zakonov od 1. 1840. št. 48. zvezek 22. stran 122. To je dokaz, da Najvišja volja, katera je izražena bila 1. 1834. v Naj višjem reskriptu, še ni bila že 1. 1834. v vseh občinah izpeljana po dotičnem dekretu dvorne komore, marveč, da je nekaj ostalo izvršiti in se je izvršilo 1. 1838. po poprej navedenem dekretu in sicer popolnoma navadnem dekretu in v tem je to priznano, ker je rečeno „In Vollziehung des Allerhöchsten Willens kundgemacht in dem Hofkammerdekrete vom Jahre 1834". Zato mislim, da se Najvišja volja od 1. 1834. še zmirom izvršiti da političnim potom in da se posebno to za občino Col doseči da, kar ona želi, namreč vpeljanje izrednega ali nižjega tarifa za vina najnižje vrste. Ravno to se je že letos obravnavalo v našem zboru glede prošnje davkarske občine Bistrica, ki spada pod glavno občino St. Rupretsko na Dolenjskem. Jaz mislim, da bi se, kakor tam, tudi tukaj ustreglo želji občine, ne da bi bilo treba, novo postavo vpeljati. V imenu gospodarskega odseka stavim torej predlog:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Visoka c, kr dež. vlada se nujno prosi, naj bi blagovolila, kakor hitro mogoče določiti, kar je potrebno, da se’v davkarski občini Col v Postojinskem okraji za vina najnižje vrste vpelje izredni tarif po 2 gl. 23 kr. M. ninskega davka v izvršitvi dekreta dvorne komore dne 25. januarija 1834 št. 4013 zbirke provincialnih postav za Ljubljanski gouvernement 16. zvezek 1.1834.“
Poslanec Lavrenčič:
Slavni zbor! V dolžnost si štejem, da tudi jest nekoliko spregovorim o tej prošnji, kajti mnogokrat sem že slišal Golce se pritoževati, da imajo veči tarifo, kakor drugi Vipavci, dasiravno tudi oni pridelujejo vino, kakor njih sosedje Sanaborci, ki pa imajo malo tarifo.
Vinogradov vpisanih v kataster sicer Colska občina nima, ima pa po njivah nasajene trte, kakor j drugod po Vipavskem. Tudi je neka krčma, katere j posestnik spada k občini Col, hiša pa stoji na Bu-I danjskim katastru, in zato plača malo tarifo, proti kateri pa Colski krčmarji ne morejo konkurirati.
Ker se Colska občina sme šteti med vinske kraje, kakor vsaka druga Vipavska občina, toraj je zahtevanje znižanja tarife popolnoma opravičeno. Ker je pa gospod poročevalec dobro povdarjal in navel tudi druge občine, katere so bile ravno v tem položaji, pa so bile uslišane, toraj priporočam, da se sprejme predlog gospodarskega odseka, da c. k. vlada to prošnjo usliši.
Deželni glavar:
Želi še kdo besedo?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Prosim toraj gospode, kateri pri trd e odsekovemu nasvetu, naj blagovolijo, se vzdigniti.
(Obvelja. — Angenommen.)
h) O ministerskem razpisu zavolj davčnih eksekutorjev.
b) Über den Ministen alerlaß, betreffend die Steuerexecutoren.
Poročevalec Obreza:
Slavni zbor! Vsled deželno-zborskega sklepa z dne 11. oktobra 1883 obrnil se je deželni odbor z dopisom dne 12. februarja 1884 št. 6678 do slavne vlade, kakor se razvidi iz priloge 44. našega zasedanja leta 1884.: a) da se opusti vplačevanje m eksekutivno izterjevanje zemljiščnega in hišnega davka v drugem, to je v onem četrtletji, katero spada v mesec maj; in h) da se instrukcija davkarskih eksekutorjev, kakor tudi odmera eksekutivnih stroškov na ta način spremeni, da bi morale finančne oblasti izterjevati le one stroške, katere eksekucija v resnici napravi, in da bi se ne smel pridobivati z eksekucijskimi stroški kak dobiček, kakor je bila "O zdaj navada. Z noto dne 12. decembra 1885 s • 9024 naznanil je g. deželni predsednik deželnem11
XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 15. jan. 1886. — XV. Sitzung des train. Landtages am 15. Jan. 1886.
275
odboru, da je c. k. finančno ministerstvo z dopisom due 28. marca 1885 št. 28306 1. 1884 v tej stvari odgovorilo sledeče, in sicer ad a)
Das hohe k. k. Finanzministerium hat laut Erlasses vom 28. März d. J. Z. 28306 de 1884 bezüglich der mit der geschätzten Note vom 12. Februar v. I. Z. 6678 anher mitgetheilten und dem hohen k. k. Finanzministerium zur thunlichsten Berücksichtigung empfohlenen Beschlüsse des hohen krainischen Landtages aus der X. Sitzung am 11. Oktober 1883, belangend: a) Die Auflassung des Zahlungstermines vom 15. Mai hinsichtlich der Grund- und Hausclassensteuer und b) die Änderung der Instruction für die Steuerexecu-toren in der Weise, dass bei Steuerexecutionen die Execution nicht über die wirklichen Kosten,, belastet werden, — „zunächst im Gegenstände der Änderung der Steuer-Einzahlungstermine anher eröffnet, dass dasselbe nicht unterläßt, die vom hohen krainischen Landtage angeregte diesbezügliche Frage in reifliche Erwägung zu ziehen."
To so besede ministerstva.
Temu je pa gosp. deželni predsednik še pristavil sledeče vrste:
Im Gegenstände der Steuer-Einzahlungstermine beehre ich mich übrigens, an die vom hohen krainischen Landtage in der obgedachten Sitzung geführte Discnsion und Beschlußfassung anknüpfend, auf die im Landesgesetzblatte für das Herzogthum Krain, Jahrgang 1870 sub Nr. 18, veröffentlichte Kundmachung der k. k. Fi-nanzdirection für Krain vom 25. Mai 1870 Z. 5336 diensthöflichst hinzuweisen, welche die in Krain bestimmten Einzahlungstermine für die verschiedenen l. f. Steuern in Erinnerung bringt und nach welcher die Grund- und Hausclassensteuer allmonatlich bis zum letzten des Monates zu entrichten ist, daher der vom hohen krainischen Landtage in der gedachten Landtagssitzung gefaßte Beschluß wegen Auflassung des nach den Ausführungen des dermaligen Herrn Berichterstatters von der Finanzverwaltung für den 15. Mai normirten Einzahlungstermines für die Grund- und Hausclassensteuer und Belastung des 15. Februar, 15. August und 15. November als Zahlungstermin für diese Steuergattungen auf einer irrigen Annahme beruhte.
Na to je omeniti, da je poročevalec g. baron Apfaltrern dobro vedel, da je za poberanje davkov 12 obrokov, in sicer do zadnjega dne vsacega meseca odločenih; neopravičeno je bilo le to, daje rabil v svojem govoru izraz Zahlungstermin, mesto Executionstermin. Gosp. poročevalec in ves zbor m mwlil na onih 12 obrokov, na katere se navadno itak nihče ne ozira in celo tudi vlada ne. On je mislil na tiste 4 obroke, o katerih se tirjajo davki z ekse-Kireij0, in je predlagal, da bi se trimesečni „Zahlungs-termm‘‘ meseca maja opustil in da bi se o tistem tiasuv davki z eksekucijo ne iztirjevali. Pomota gosp. poročevalca bila je toraj le malenkost, ki nič ne šteje, m tudi ministerstvo je prav dobro razumelo, kaj de-zelni zbor hoče, in je tudi v tem smislu odgovorilo. t k j zndevi prošnje b) glasi se dopis ministerstva
. ^ezüglich beg vom hohen krainischen Landtage eiterg gefaßten Beschlusses ad b) wegen Herabsetzung av §^ieuer-Execiltionsgebühren auf das zur factischen e ung der Steuer-Executionskosten erforderliche Maß
hat das hohe k. k. Finanzministerium bemerkt, dass es wiederholt erklärt hat, dass die Steuer-Executions-gebühren keine Einnahmsquelle für den Staat bilden sollen und dass infolge der Erleichterungen im Execntions-verfahren gegen kleine Steuerträger, zu deren Gewährung die Finanzdirection in Laibach mit den Finanz-ministerial-Erlässen vom 25. März 1881 Z. 17196, 4. März 1882 Z. 29020, 17. März 1883 Z. 8975, 6. März 1884 Z. 3506 und 23. Jänner 1885 Z. 91 ermächtiget wurde, die Eingänge an Steuer-Executions-gebühren, wie auch die Executionskosten von 1881 auf 1884 in erheblicher Weise, und zwar die Executions-gebühren-Eingänge von 61.479 fl. auf 34.336 fl. und die Executionskosten von 33.431 fl. cuts 26.350 fl. gesunken sind, wornach die kleinen Steuerträger eine nicht unbedeutende Erleichterung erfahren haben.
To dokaže, da je prizadevanje deželnega zbora imelo uspeh. Toda, akoravno pravi ministerstvo, da so se zmanjšali eksekucijski stroški, se vender nahaja o proračunu 1. 1886. pod to rubriko 35.000 gl. kot dohodki in le 30.000 gl. kot stroški tako, da je 5.000 gl. več dohodkov, kakor stroškov, in to je vender le dobiček za vlado. Razloček ni velik, ali vender je razloček, in iz tega je razvidno, da se mora sedanja organizacija eksekutorjev preosnovati, in gospodarski odsek stavi z ozirom na to sledeči predlog:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Dopis gosp. deželnega predsednika dne 12. decembra 1885 št. 924 z odgovorom c. k. ministerstva dne 28. marca 1. 1885. št. 28306 jemlje se na znanje, ter naroča se deželnemu odboru, staviti prošnjo do visoke vlade, naj pretresa vprašanje, kako bi bilo mogoče preosnovati institucijo eksekutorjev v tem smislu, da bi davkoplačevalca ne zadevali večji eksekutivni troski, kakor oni, katere eksekucija v resnici stane.“
(Obvelja. — Angenommen.)
Landeshauptmann:
Ich bitte den Herrn Schriftführer die Einladung zur Besichtigung des Rudolstnums vorzulesen.
(Zapisnikar Pfeifer bere. — Schriftführer Pfeifer
liest):
Einladung.
Die innere Einrichtung des Rudolstnums, für welchen Neubau der hohe Landtag in so hochherziger Weise bedeutende Summen votirt hat, ist zwar noch nicht fertig, und es wird die Aufstellung der Sammlungen, sowie die Vollendung der entsprechenden Adap-tirung der Umgebung des Bauplatzes noch einige Zeit in Anspruch nehmen, daher die feierliche Eröffnung des Rudolstnums einem späteren Zeitpunkte vorbehalten bleiben muß. Demungeachtet dürfte es die Herren Landtagsabgeordneten interessiren, die gelungen ausgeführten inneren Räume dieses Neubaues und seine mit allgemeinem Beifall aufgenommene malerische Ausschmückung durch die beiden vaterländischen Künstler Johann und Georg Šubic zu besichtigen; ich lade daher die Herren Abgeordneten zum Besuche des Rudolstnums auf morgen, d. i. Sonntag den 17. Jänner, um 11 Uhr vormittags eilt. Eine gleiche Einladung habe ich auch an die Mitglieder des krainischen Sparkassa-Vereines ergehen lassen.
Landtags-Präsidium.
Laibach am 16. Jänner 1886.
276	XV. seja deželnega zbora kranjskega dne 15. jan. 18
Deželni glavar:
Dnevni red smo dokončali.
Prihodnjo sejo določujem na vtorek 19. januarija t. 1. in sicer iz tega ozira, da imajo odseki čas, dela, katera so jim do zdaj izročena, izvršiti, ter prosim še posebno gosp. načelnike, na to paziti, da odseki njih naloge dodelajo. Opozarjam tudi na to, da je skorej gotovo, da se bode državni zbor sešel že 26. januarija, in da potrebujejo naši državni poslanci nekaj dni, malo prostosti, predno grej o v državni zbor; kajti vsak ima popred svoje privatne zadeve uravnati. Vsled tega se tudi razume, da se moramo mi pred raziti, kakor se državni zbor prične. Tedaj še enkrat gospodom načelnikom na srce pokladam, da kmalu iz-
:. — XV. Sitzung des kram. Landtages am 15. Jan. 1886.
vrše vsa dela, katera imajo v odsekih, tako da bodemo zamogli od torka naprej zaporedoma seje držati.
Z dovoljenjem visokega zbora stavim na dnevni red prihodnje seje sledeče reči. (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe die Tagesordnung der nächsten Sitzung).
Nadalje naznanjam: Upravni odsek ima danes ob 5. uri sejo, pomnoženi gospodarski odsek zboruje ob 4. uri in gospodarski odsek ob 3. uri. Specijalni odsek za razdelitev skupnih zemljišč zboruje jutri ob Val ° uri. Finančni odsek zboruje ponedeljek 18. januarija ob 9. uri zjutraj.
Sklenem sejo.
Seja se konča ob 30. minutah po 2. uri popoludne. — Schluß der Sitzung 2 Uhr 30 Minuten Nad,mittags.