OMIPIK msw Pozno ponoči j« bilo. Vsi smo že spali. Kar nenadoma nekdo potrka na okno. Krrr-krrr-kra, ali je tu uredništvo »Slovenskega Pionirja44? Kar prestrašili smo se Kaj ntki bi to moglo biti. Še večkrat je potrkaio in še večkrat je vprašalo: „Krrr-krrr-kra, ali j« tu ured- ništvo Pionirja44? Tedaj smo vprašali; „Kdo pa je?" „Sem jastreb Hitrolet z vrha Karavank, sin Jastreba Dolgokrilca. Ko so pionirji pod Karavankami zvedeli, da se bo vršil II. kongres ZSM, so me prosili, da bi poletel v Beograd in pogledal, kaj tam delajo pionirji. Radi bi to vedeli, da bi se tudi sami čim bolje pripravljali na kongres. Jaz sem njihovi želji rad ugodil, ker so pionirji moji najboljši prijatelji. Očka Jastreb Dolgokrilec mi je povedal za pot in odletel sem proti BeQgradu. In kaj sem videl? Vse beograjske ulice so bile polne ljudi. Tudi malih pionirjev je bilo veliko. Vzklikali so: »Živel tovariš Tito! Živel tovari* Stalin! Živela Rdeča armada!44 Kar donelo je: Tito, Tito, Stalin! Živela Rdeča armada! Videl sem kako je mala pionirka objela rdečearmejca, stisnil jo je k sebi in jo poljubil. Borci Rdeče armade ljubijo naše pionirje. Čudil sem se, kaj naj to vse pomeni! Potem pa sem se domislil, da je danes 23. februar, ko praznuje Rdeča armada 27. letnico svoje ustanovitve. Ko so se ulice malo izpraznile, sem zletel do Stenskega časopisa. Velika deska, vsa polna dopisov. Bral sem. Koliko mladih junakov je v Beogradu! Poslušajte, kaj je naredila pionirka Sava. Ko te naša vojska skupno z borci Rdeče armade podila švabe iz naše prestolnice, se je neki Nemec izgubil od ostalih in sam bežal po ulici. Sava ga je ugledala, pa brž za njim. Videla je, ko se je skril v klet podrte hiše. Stekla je k bližnji straži in povedala. Prišli so naši borci in ' uklcnili švaba. Bilo je še več takih primerov, pa si nisem več zapomnil. Se enkrat sem poletel nad Beogradom in odletel. Drugi dan sem se ustavil v požgani vasi. Na oknu majhne hišice sem sklenit prenočiti. Žareli so prihajati otroci. Vsi so imeli titovke na glavah. Posedli so se za mizo. Takoj se mi je zdelo, kaj bo. Gotovo pionirski sestanek. Nisem se motil. Sredi sestanka so prišli še novi gostje, štirje pionirji. Prisrčno so se pozdravili. Po pripovedovanju sem zvedel, da so Pionirji i| Drvarja. Vedeli so, da je vas požgana, hoteli so pomagati tovarišem. Nabrali so zanje 20. (XX) kun in jim sami prinesli denar. Potem so kramljali naprej. Zaspan in utrujen sem zaspal. Jutranje 3once mc je zbudih. Hitro na pot, ker je še dolga. Najbrž sem zgrešil, ker sem kar nenadoma zagledal morje. Bil sem v Dalmaciji. Da vidite, kaki revčki so pionirji tam! Malo je hrane in vedno so lačni. Povedali so mi pa, da jim pomagajo pionirji iz oštale Hrvaške in istre. Poslali so jim že večkrat hrano m denar. Ker sem bil že ob morju, se n sklenil, da obiščem še Trst. Mnogo sem že slišal o pionirjih iz Trsta in rad bi jih videl. Žc se je pričelo mračiti, ko sem zagledal v daljavi veliko mesto. Tist! Še malo, pa bom tam. Spustil sem se na drevo v vrtu. Sedaj pa okrog po mestu. Pa glejte! Vsi zidovi, vse hiše so popisane: Živel tovariš Tito! Živela NOV! l\ vel II kongres ZSM! Pionirji Trsta se pripravljajo na II. kongres ZSM. Vsak večer trosijo listke in pišejo po zidovih. Sam sem jih videl, kako delajo. Bilo jih ni nič strah pred fašisti in občudoval sem jih, kaki junaki so. Potem sem šel na pot in izvedel za uredništvo .Pionirja-. Moram vam povedati in sem prišel k vam. Knr-krrr-kra. očka me že čaka doma, sedaj moram hitro na pot, drupače mi očka pristriže perot Pozdravite vse lepo in jim povejte, da bom /opet drugič pričel in vam kaj lepega povedal • Razpel je krila in odletel. _SLOVENSKI PIONIR_ LETO III. □ MAREC 1945 a ŠTEV 1 ____ llllllimmil II "mHMi.ituiimuninMu^ir ' ! .iMiminnmir^rM^ 'i. :nr 'uh ■ ' ,»<,••» »HHtiHNUHHtH' ii!'iM:,;im' 1! = tm"'nuur »t . ;1 i i h m n i tmHUfftmilMKM lili IBIIIIMIM MIIWBIItllllllfMt WWtHiHllfllHllWI