mr Uredništvo je v Kopitarjevih ulioah štev. 6/1X1. Rokopisi se ne vračalo; neirankirana pisma se no = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevih ulicah štev. 6. -= Sprejema naročnino, insorate ln reklamacije. 1 Upravniškega telefona stov. 188. =
■5 Velja po pošti: ss
, celo leto naprej . K 26-— pol leta > . » 13-— četrt » » . » 6-50 ja en meseo » . » 2*20 ,, Nemčijo oeloletno » 29*— |a ostalo lnoiemstvo » 35*—
s V upravništvu: as
U oelo leto naprej . K 22*40 ,a pol leta » . » 11*20 a četrt * » . » 5-80 ;li en mesec » . » 1-90 'g po5Hianje na dom 20 v, na nesec. — Posamezne Stev. 10 v.
V Ljubljani, v sred®, dne 28. aprila 1909.
Leto XXXVII.
• V ..
===== Inserati: =====
Enostolpna petitvrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 v
za dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
- Izhaja:----
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne.
' Današnja številka obsega 6 strani.
hiranje deželnih ii«.
načrtu finančnega ministra Bilinskega.
Poroča dr. E. Lampe. (Konec.)
Dohodki dežele Kranjske, ki bi po lajnovejši vladni predlogi o ureditvi pla-ii države deželam od 1. januarja 1910 do onca 1. 1919 imeli odpasti, so sledeči:
I.	Državni prispevek iz dohodkov dr-avnih osebnih davkov, ki ga dobiva de-ela od I. 1S9S na podlagi državnega za-ona z dne 25. oktobra 1896 1., drž. zakon t. 220 kot namestek za to. da se jc od-ekla vsem dokladam na državni osebni lohodninski davek (deželni zakon z dne '-1. junija 1898., št. 33).
II.	Državni prispevek iz dohodkov ržavnega davka na žganje, ki ga dobiva lc žela od 1. septembra 1901 na podlagi Iržavnega zakona z dnč 8. julija 1901, irž. zakon št. 86 za to, da se je s sklepom eželnega zbora z dne 13. julija 1901. leta idpovedala deželni nakladi od porabe galija, znašajoči v zadnjih letih pred . septembrom 1901 30 K od hektolitra po-lajenili opojnih tekočin in 60 h od liekto-trske stopinje drugih žganih opojnih te-očin.
III.	Samostojna deželna naklada na livo, ki jo pobira dežela od 16. oktobra
1895 na podlagi deželnega zakona z dnč '3. junija 1895. leta, dež. zak. št. 1 ter 'sakoletnih zadevnih razglasov c. kr. dedne vlade in znaša sedaj 2 K od hc-tolitra
Ti dohodki so znašali: leta dohodek I. dohod. II. dohod. III. Skupaj. K	K	K	K
905	76.189 860.665 256.859 1,193.713
906	81.490 859.665 251.921 1,193.076
907	96.564 936.342 267.393 1,300.299
ovprocsk 84.647 885.557 258.724 1,249.028
Za I. 1909. so proračunjeni ti dohodki iledeče:
dohodek I. . 90.000 K
II.	. 900.000 K
III.	. 240.000 K
Skupaj . . 1,230.000 K
Kot namestek za te dohodke bi do-ila dežela od I. 1910 dalje, in sicer prvo cto 1,986.000 K, vsako nadaljno leto do
vštevši 1. 1919 pa po 37.828 K več, tako da bi prijela končno, t. j. leta 1919 2,326.461 K.
Ce se vzame v svrho primere za pod-stavo povpreček starih dohodkov, se kaže za deželo za 1. 1910 večji dohodek 736.973 K.
Ce sc vpošteva, da jc država po sedanjem načrtu odmenila vsem deželam Skupaj okroglo 12,000.000 kron več, nego je bilo namenjeno po načrtu iz I. 1908, znaša za Kranjsko namenjena tangenta v odstotkih 2*5%, t. j. odstotek, ki jc vsekako ugoden in kompenzira neugodnost ključev razdelitve, projektirane 1. 1908.
Po sedanji vladni predlogi je tudi mišljeno, da sc za I. 1909 mesto po zadevnih zakonih določenih vsot izplača pavšalni znesek 30.000.000 K in izplača po ključu, določenem v državnem zakonu z dnč 8. julija 1901, drž. zakon št. 86.
Ker znaša za Kranjsko tedaj izjemoma določeni odstotek 4*5253. bi torej znašal zadevni dohodek 1.357.590 K. Odpadel bi državni prispevek iz dohodkov državnih osebnih davkov, ki ie proračuuicn na 90.000 K in državni prispevek iz državnega davka na žganje, ki jc proraču-njen na 900.000 K, skupaj torej 990.000 K.
Večji dohodek za I. 1909 bi torej znašal 367.590 K iu bi sc porabil v delno pokritje dejanskega primanjkljaja 780.000 K.
Za I. 1909 bi bilo na ta način skrbeti lc še za pokritje ostalega primanjkljaja 41?.4!0 K.
Za 1. 1910 se kaže nastopni finančni efekt.
Primanjkljaj, računjen z ozirom ua pričakovane prirastke potrebščine, ki jih precej obilno računani (zlasti za šolstvo in deželno kulturo), 1.230.000 K. večji dohodek na državnih prispevkih 736.972 kron, končni primanjkljaj 493.028 K.
Ta končni primanjkljaj bi sc znižal na 393.028 K. če dobi dežela delež 100.000 K od 1.000.000 K. ki ga misli razdeliti država šc posebej na Moravsko, Koroško, Šlezko iu Kranjsko. Ako računamo prirastek deželne potrebščine nižje, to sc pravi, ako deželni zbor ne sklene izrednih večjih izdatkov, bi sc dal pokriti tudi ves pričakovani primanjkljaj za 1. 1910.
A prava sanacija se nc sme ozirali samo na bivše potrebe, ampak tud'i na opravičene bodoče potrebščine.
XXX
Slika. Spisal Ks. Andrejev. (Dalje.)
Bilo ie že blizu polnoči, ko je Hude irieapljal do svojega stanovanja. Dasi je stokrat ponovil satn sebi, da ic on gospodar v družini, in da. lahko napravi z denarjem kar mu drago, kljub temu ni mogel danes pritisniti na kljuko veznih vrat. Naslonil se je na zid in povešene glave strmci tja predse. V sobi je še luč, gotovo !;a žena pričakuje, ln Tonček — bržčas šc tudi ni zaspal — tudi on ga pričakuje... .Hudč sc je prijel za glavo: Kaj sem storil - kaj sem vendar mislil?
Splazil se je pod okno in kakor tat Prisluškoval, kaj se godi v sobi. Skozi »zek presledek med zagrinjaloma je videl «no, sedečo ob postelji. Glavo je imela zagrebeno v odejo in telo se ji ie krčevito stresalo. Ze mnogo let je Hudč ni videl Plakati — pred njim je skrivala solze — ■oliko več je pa prcplakala na samem, pTi-krito tudi brezskrbnim otrokom. Hudctu postalo nekam čudno pri srcu, tako, ka-Kor bi sc ga ovijala mrzla kača — tiščalo ic nekaj v prsih in nehote je posegel vrat, kakor bi hotel odstraniti tisto du-
Ne da se tajiti, da ima ta načrt za Kranjsko mnogo ugodnosti. Seveda je odvisna njegova izvršitev od raznih predpogojev. Pred vsem jc vprašanje, ali bo državni zbor pritrdil nameravanemu zvišanju davka na žganje in na pivo. Z žganjem menda ue bo toliko težave, a pri pivu pojde težje, premagati bo treba zlasti odpor Češke. V tem oziru je izjavil Bilinski, da smatra 'kot svojo nujno nalogo, cla to izvrši. -Cez šest mesecev boste imeli morda že drugega finančnega ministra, s katerim boste mogli drugače govoriti; jaz ne odneham,« je odgovoril Bilinski lakouično na ugovor zastopnika Češke dr. Eppingcrja. S I. septembrom letos sc mora začeti z žganjem, s i. ;anu-arjem 1910 s oivom, in zdi se, da jc glavna naloga Bilinskega, to reformo izpeljati.
So pa tudi pogoji, ki sc stavijo deželam, in ti so izraženi v dveh načrtih zakonskih predlog — ene državne iu ene deželne — ki jili jc izročil finančni minister zastopnikom dežela in ki jih predloži tudi državnim poslancem.
Od dežela sc zahteva:
V proračunu, ki ga predloži deželni odbor deželnemu zboru, ne smejo redni izdatki presegati rednih dohodkov. Povišanja teli izdatkov nc more skleniti deželni zbor, ako se ni prej deželni odbor o njeni posvetoval. Ako se sklenejo izdatki, ki nimajo pokritja, poten: sc avtomatično zvišajo doklade na direktne davke v tej meri, cia se primanjkljaj pokrije. Za kontrolo celega deželnega gospodarstva se ustanovi deželna finančna komisija, katere predsednik in člani ne smejo biti člani deželnega zbora in sc od deželnega zbora volijo za dobo celega življenja. Ta deželna finančna kontrolna komisija bi imela določati, kdaj nastopi tako nujna gospodarska potreba, da se sme kaj izdati izven proračuna, bi nadzirala vse gospodarstvo, kontrasignirala dolžna pisma, vodila sestavo proračuna in poročala deželnemu zboru in vladi o deželnem gospodarstvu.
Takega zakona po mojih mislih ne more skleniti noben deželni zbor. Finančni minister je evfemistično imenoval ta pogoj »douce violence«. A v take verige sc nc bo vkoval noben deželni zbor. Bil je naravnost izraz največjega nezaupanja proti deželnim zastopom, da sc jc drznil finančni minister deželnim maršalom in glavarjem izročiti tako predlogo. Ne rečem, da ni ta ali oni deželni zastop takega
nezaupanja zaslužil, a veliko bolje je, da sc gnile razmere, koder obstoje, odpravijo s pametno volivno reformo, ki postavi vse deželno gospodarstvo pod najširšo kontrolo javnosti, kakor pa s takimi sredstvi, ki morajo deželno zastopstvo lc ponižati in ga vezati v spone, ki nikakor niso v soglasju z dostojanstvom avtonomne zbornice.
Da nc smejo izdatki presegati dohodkov, to jc splošno veljavno načelo za vsak proračun, ki se ga res razni deželni za-stopi niso držali in so si nakopali mnogo visečih in trajnih dolgov. Da torej v slučaju nepokritja avtomatično poskočijo doklade, bi se, sicer nc tako splošno, vendar v gotovem smislu, lahko sprejelo. Deželna finančna kontrolna komisija pa bi bila nekaka deželna gosposka zbornica, podobna 'kontrolni komisiji za državne dolgove, ki bi bila deželnemu odboru in deželnemu zboru za cokljo; imela bi eno samo lastnost: da zavira, a nobene odgovornosti, nobenega interesa in nobenega pozitivnega delokroga. lidina garancija za pametno deželno gospodarstvo je vesten iu svojih dolžnosti in svoje odgovornosti nasproti deželnemu zboru sc zavedajoči deželni odbor. Koder tu ni vse v redu. nc pomaga nobena kontrolna komisija. Zato ic pa pameten predlog, da ne more deželni zbor sklepati o nobeni vsnti izven proračuna sestavljenega od deželnega odbora, ako se ni o njej posvetoval deželni odbor in našel zanjo pokritje. Po tej določbi bi bilo izključeno, da bi storil deželni zbor kak tako nepremišljen sklep, 'kakor ga jc storil 1. 1905 na Hribarjev predlog, sklep, ki je toliko težav prizadel v svojih posledicah ljubljanskim hišnim posestnikom.
Nezaupnico finančnega ministra so pa zaslužile druge dežele mnogo bolj, nego Kranjska. Mi s svojimi 11 milijoni dolga in s 40 ^ dokladanii smo jako štedljivi v primeri z drugimi deželanii. Zastopnik Moravske, ki ima 63% doklade iu je samo lansko leto v pokritje primanjkljaja morala skleniti najetje dolga lb milijonov kron, je napovedal, da bi bila Moravska prisiljena poskočiti z dokladanii na 85'/', in če bi hotela pokriti prav vse, bi bila primorana v primeri z zvišanjem izdatkov poskočiti celo na 145%, ako ji država izdatno ne pomore. Bukovimi ima 96'/' doklade in 21 milijonov dolga. In podobno jc pri drugih deželah.
XXX
šeče. V glavi mu je kovalo in noge so hotele odpovedati službo, pritisnil je razgreto lice k steklu, da si tako umiri razburkano kri.
»Mama,« je zasiišal Tončkov glas, »mama, ali ata še ni doma?«
»Zakaj ne spiš? Tiho bodi in zaspi,« se je slišal ženin glas.
»Zakaj jih ni, mama, jaz jih grem iskat . . .«
»Tiho bodi, da ne zbudiš Minko in Pepčka.«
■>Ce se jim je kaj zgodilo, mama — naj jih grem iskat . . .«
>.Lc miren bodi, nič se jim ni zgodilo.«
»Kje pa so vendar? Zakaj niso šc prišli domov? Jaz bi žc tako rad videl kakšno blago so kupili. — Kaj pa — mama — čc bodo ves denar zapili?«
»Kaj sc domisliš . . . Molči — in moli zanje.«
»Mama — če denar zapravijo in meni nc kupijo obleke — nc pogledam jih nikdar več!«
Hudč je omahnil od okna. Sinove besede so ga zadele kakor oster nož. Opreti se je moral ob zid, cla se ui sesedel. Jasneje kakor kdaj prej mu je ob tem trenotku stopila pred oči vsa njegova krivda. Vrelo mu je po glavi in trezne misli ui mogel najti. Zbežal je od okna ter taval v noč, brez namena.
Proti jutru, ko se ie žc delal dan, se
je vrnil ves izmučen ter potrkal na vrata. Zcna mu je odprla molčč, samo s pogledi sta sc srečala, in ti so mu več očitali od plohe besed. Niti besedice nista izprego-vorila. Legel je in takoj zaspal.
Malo pred poldnem ie vstal. Ozrl se je po sobi in zazdelo se mu je vse tako tuje — začutil je, da je v lastnem domu, v lastni družini popolnoma tuj. Zcna je hodila molče semintja, sm Tonček se ga jc izogibal, Minka je objokana stala v kotu in celo mali Pepčck se je igral, nc da bi se enkrat ozrl na svojega očeta. Vsi ga prezirajo. Z molkom kažejo nanj — na hudodelca. zločinca.
Hude ,e sedel k mizi, kosilo ga jc že čakalo. Zajel jc enkrat, dvakrat — ni slo dušilo ga je v grlu. Vrgel jc žlico po mizi, pograbil klobuk in zbežal na prosto.
Nihče se ni ozrl za njim, nihče ni
vprašal kam in zakaj gre.
# # *
Navadno sledi nesreči,, povzročeni iz lastne krivde, šc vrsta drugih, nezaželjc-nih nesreč. Tako tudi tukaj. Naslednji teden po soboti, ko je Hude vse zaigral, je izbruhnila v tovarni splošna stavka. Mnoge družine je to hudo zadelo, nobene pa menda luijsc ocl Hudetovc. Tu ni bilo niti vinarja pri domu, pač pa žc dolg na sta-a: v. -jn. Troje otrok ;c iztegovah roke
po kruhu. Dasi sta sc Hudč kakor tudi žena trudila prislužiti par krajcarjev kjerkoli je bila prilika, vendar se je skoro naselila največja beda v družino. Poprodati jc bilo treba od pohištva kar ie bilo mogoče utrpeti, tudi tega je kmalu zmanjkalo. Minki ali Pepečku, ki sta se lačna plazila okrog hiše, so včasih vsaj dobrosrčni sosedje pomolili košček kruha — največji revež je pa bil Tonček. Njega ni nikdo vprašal: je Ii lačen, nikdo se zmenil, kdaj gre v šolo in kdaj pride zopet domov. Mati ni imela mnogo časa in še tako je največ skrbi obrnila na manjša dva ljubljenčka; oče pa jc hodil okrog, podoben človeku, ki mu je vse eno, naj se svet podere danes ali jutri. Tako je bil Tonček prepuščen docela sam sebi. Ogibal sc jc ljudi, in ako ic bil lačen, sc jc raje skril, kakor da bi kje poprosil košček kruha. V šoli je začel nazadovati; imel ni več veselja. ne volje do učenja. Hodil jc vedno sam - sramoval sc jc svoje slabe obleke. Najhuje pa ga je peklo spoznanje, da v teli razmerah gotovo nc bode mogel v gimnazijo.
Bil jc eden onih dečkov, ki začnejo mnogo prekmalu spoznavati svet. S pravo vzgojo se taki otroci vzgojijo v odlične člane človeške družbe, po nemarnosti sta-rišev pa postanejo mnogokrat največji zločinci.
(Konec.)
Če torej pogledamo ves načrt, s katerim stopa Bilinski pred državno zbornico, moramo reči, da je z državno-fiska-ličnega stališča jako dober. Bilinski hoče poleg tega, da zagotovi državi nov dohodek, tudi državo enkrat za vselej obvarovati, da bi jo še kdaj doletela dolžnost, da bi morala deželne finance sanirati. Dežele dobe' več, nego so se večinoma nadejale, a manj, nego želč. Za Kranjsko bi bil uspeh glede, na sedanji redni proračun ugoden. Seveda na izredne stroške, n. pr. za velike melioracije, sc ta načrt absolutno nič nc ozira, in v tem oziru bo treba izrednih državnih prispevkov. Država, ki deželam konfiscira vire dohodkov, jc dolžna, da svoje dohodke ž njimi deli.
Pričakujemo, da sc za dežele načrt še izboljša.
Živeti moramo tudi mi!
Pomladno zasiiaie.
D u 11 a j, 27. aprila.
Govor barona Bienertha.
V jako resnih trenutkih so se pred dobrim mesecem razšli poslanci. Pretila sta nevarnost vojske s Srbijo in sploh požar na Balkanu. Politična konstelacija, razni srečni slučaji v evropskem koncertu, največ pa vzbujena in poživljala avstrijska samozavest in neizčrpna sila vseh narodov v državi so odvrnili vojsko. S pomladjo v cvetoči naravi raste pa tudi upanje, da v avstrijskem parlamentu obstrukcija zleze pou klop in da se ustalijo razmere, ki bodo odgovarjale potrebam in zahtevam vseh narodov.
Franc Jožef — knez mirti.
Ta petošolski idealizem je danes pre-šinjal tudi govor barona Bienertha, ki jc razvil parlamentarni program za pričeto pomladno zasedanje. Bosansko vprašanje je rešeno za širšo javnost! S tem jc baron Bienerth pričel svojo odo. V prvi vrsti jc zasluga našega presvetlega vladarja, kneza miru, ki jc s svojim posredovanjem ublažil huda nasprotja evropskih držav ter preprečil krvavo vojsko na Balkanu in morda tudi severo-vzhodu. Cesarjeva volja jc bila navodilo naši diplomaciji. da se izogne sporom, ki jih more reševati lc meč. Naša država je branila le svojo pravico, ki je zmagala po šestmesečnem boju evropskih diplomatov. Da pa je zmagala pravica, pripomogla je tudi hrabra naša armada. (Živahno pritrjevanje.)
Nemčija.
Baron Bienertli naj bi bil pri tej priliki manj prisiljeno priznal, da armado našo tvorijo, sinovi vseli narodov. Ti so živ in močan vir naše armade, ti so najmočnejša obramba vladarskega prestola in skupne domovine. Zato nas vedno nemilo dirne, ako vlada in njena glasila preveč pretiravajo podporo in pomoč nemške zaveznice. Naša država Se doslej mnogo žrtvovala trodržavni zvezi. Bilo je torej povsem naravno, da sta zaveznici vrgli svoja meča na tchtnico v prilog tretji v zvezi. Sicer pa jc bila Nemčija tudi moralno prisiljena na svojo korist podpirati habsburško državo, da je raztrgala gosto mrežo angleškega pajka. Ako hoče baron Bienerth lepo pomlad in bogato jesen, naj v bodoče opusti vlogo poslanca Wclfa.
Turčija.
Povsem naravno je nato naglašal baron Bienerth, da.želimo Turčiji šc doigo in prijetno ustavno življenje. To pa so običajne diplomaške fraze, besede zaradi lepšega. Seveda žele evropske velesile obstanek Turčije, naraven in uspešen razvoj mlade turške ustave, ker je turška kaša zanje še prevroča. Nobena država nima moči in poguma, da bi bolnemu možu ob Zlatem rogu upihala brlečo luč političnega življenja. Vsestranska zavist je Turčije najboljša obramba. Siccr pa človekoljubnost zahteva od nas, da privoščimo Turčiji normalno ustavno življenje za vse narode v njenih mejah.
Srbija.
Tudi Srbom želi baron Bienerth vse najboljše. O tem prav nič nc dvomimo. Nikakor pa mu nc moremo pritrjevati, ako se tolaži z mislijo, da so naši diplomatjc previdno iu modro pridobivali zaupanje balkanskih narodov. Nasprotno je istina. S kričečimi slučaji mogli bi dokazati, da jc ravno žaleča prczirljivost avstrijske diplomacije poostrila odpor v Srbiji ter odbila prijaznost črnogorskega kneza in njegovega naroda. Tudi malega, priprostega moža diči spoštovanje samega sebe! Pač pa srčno želimo z baronom Bieucrthom, da se med Srbijo iu našo državo ustvarijo dobri, prijateljski odnošaji.
Armada.
In smo se naučili v šestmesečnem tečaju politiške šole? Na to vprašanje odgovarja baron Bienerth: Prepričali smo
sc, da je dobro oborožena in pripravljena armada najboljša obramba države, in da so vsi stroški za armado produktivni. Pri-numi affirmo, secutidum nego, Istina je, da nobena kulturna država ue more biti, brez zanesljive, dobro izvežbane armade. »Si vis pacem, para bellum«. Ta stari ritn-Ijauski rek je še vedno istinit, četudi soc. demokratje in sorodni ljudje trdijo nasprotno. Drugo vprašanje p:t je, ali so vsi stroški za armado produktivni. Izkušnje močno podpirajo naše opravičene dvome. Pripomnimo pa, da krivda za nopro-duktivnost raznih izdatkov ne zadene armade kot take, ampa^ razjic teoretike in slabo stran slepe pokorščine.
Avstrija se preraja.
Povsem pa soglašamo z baronom Bienerthom, ko jc z vidnim ponosom govoril skozi okno, du Avstrija ni šc političen bolnik in da so zadnji dogodki presenetili vse javne in tajne neprijateije habsburške monarhije. Pisec, teh vrstic jc žc pred dvajsetimi leti kot mlad in idealen časnikar in pozneje, večkrat ponavljal staro, pa šc vedno novo pesem, da se Avstrija preraja in pomlaja. Zvija sc sicer pri preporodu, toda njeni žilavi, zdravi narodi so ii porok obstanka. Le vlade so krive, ako posamezni ncuemški in nenia-žarski narodi s srdom ih krikom lomijo Prokrustovc krcvete in železne birokra-ške okove. Dovolj prostora je v državi za vse narode, ki hočejo in tudi morajo biti enakopravni člani velike državne družine.
Zato nas vedno razplamte in ogorčen leni nauki, naj smo ponižni, potrpežljivi in hlapčevski. Nc. vi gospodje pri zelenili mizah, bodite pravični, nepristranski in dobrohotni vsem slojem in vsem narodom. S tem najbolj služite državi in vladarju.
Jezikovne naredbe za Dalmacijo.
Tudi mi z veseljem pozdravljamo dejstvo, da se je posrečil kompromis med Slovani iu Italijani v Dalmaciji. Stvar je treba pričeti z resno, pa tudi dobro voljo, in gre. Ko bi dosedanje vlade brez predsodkov zasledovale enako premirje med Čehi iu Nemci, gotovo bi sc bili žc ublažili narodni prepiri. Baron Bienerth upa. da se mu morda šc to pomlad posreči jezikovni zakon za Češko. Bog daj! Isto pa želimo iu zahtevamo tudi za ostale narode.
Optimizem.
V politiki ie optimizem boljši od pesimizma, četudi večkrat prevara človeka. In baron Bienertli je velik optimist, On upa, kar je danes naglašal, da zbornica reši do poletnih počitnic bosansko predlogo, državni proračun, državni finančni načrt, p r e -m eni bo poslovnika, trgovinsko p o g o d b o z Rumunijo in še druga nujna ter potrebna vprašanja. Nemogoče to ni, toda neverjetno. »Sed magna vo-iuisse sat cst.« Četudi smo Jugoslovani v opoziciji proti sedanji vladi, vendar je ne bodemo zavidali, ako se ji vse to posreči. To bi bilo pač najboljše izpričevalo za naš optimizem in dokaz za naravni razvoj naše države . . .
Zopet nekaj krika,
Miadi smo še, zato smo glasni'. Ko so danes vstopili ministri v dvorano, pričeli so kričati češki radikalci Lisy, Fresl, Choc, Buriva! iu tovariši: »Abzug Bienerth!« Ti klici pa niso nikogar presenetili, celo baron Bienerth jih je bil vesel. Nato se jc predsednik dr. Pattai v izbranih besedah spominjal preminolega češkega poslanca dr. K a f t a n a. Ko pa predsednik prične čitati poročilo policije o dogodkih v Mčidlingu, kjer je policija zasačila soc. demokraška poslanca Beera in Vučla, nastal jc zopet velik šum. Soc. demokratje so glasno ugovarjali, češ, da poročilo ui resnično.
Predsednik Pattai predlaga, naj se poročilo izroči imunitetnemu odseku; Per-nerstorfer pa za preiskavo nasvetuje ustavni odsek. Zbornica se z veliko večino odloči za imunitetni odsek. Med tem pa nastane nepopisen krik in drenj pred ministrskimi sedeži. Soc. demokratje kriče ua vse grlo proti ministru dr.Hacrdtlu, češ, da on ukazuje preiskave proti poslancem. Kršč. socialci branijo ministra, vsled tega ropot in krik.
Ministri-rojaki.
Rusinski poslanci so vložili nujni predlog. naj sc odpravijo vsi ministri-rojaki sploh, ker jih ustava nc pozna; ako pa ostanejo, potem naj dobe tudi Rusini svojega zastopnika v ministrskem svetu. Ta predlog sta obširno in jako stvarno utemeljevala rusinska poslanca dr. Lc-w i c k y j in dr. O 1 c š n i c k y j. S slovenskega stališča moremo njima le pritrjevati. Pobijala pa sta predlog načelnik poljskega kiuba dr. G 1 e b i n s k i in min. predsednik baron Bienerth. Naravnost iz-nenadila pa so izvajanja dr. Olešnickega, ki jc navajal iz zapiskov poljskega mini-
stra Žcmialkovskega, kako jc ta na najvišjem mestu črnil rusinski rod. Istina je, da so ministri-rojaki le agentje vsak svoje stranke. To pa jc tem slabše, ker imajo ravno trije najmočnejši narodi poleg svojih resortnih ministrov še posebne zastopnike in zagovornike v kabinetu. Ako je vlada parlamentarna, potem je minister-rojak v takem kabinetu le »diabolus ro-tae«; ako pa je vlada uradniška, potem pa mora že po svojem zvanju biti pravična nasproti vsem narodom brez ministre v-rojakov. Ako pa ostane ta navada, potem bi moral vsak narod imeti svojega zastopnika in zagovornika v kronskem svetu. Sicer pa moremo že danes reči. da bode zbornica odklonila nujnost predloga. Zbornica jutri nadaljuje razpravo.
XXX Slovanska enota ima 28. t. m. sejo. Nemška glasila trde, da sklene vložiti nujen predlog glede na zagrebško veleizdajalsko sodno razpravo.
Načelniki klubov
bodo imeli 28. t. m., ob 1. popoludne sejo.
XXX Odsek za socialno zavarovanje.
V drugi seji odseka za socialno zavarovanje so se zopet razun socialnih demokratov vsi govorniki zavzeli za skupno zavarovanje delavcev in samostojnih po vladnem načrtu.
Veiaška diktatura,
Mohamed V.
Palačna revolucija je dvignila leta 1876. Abdul Hamida na turški prestol. Zdaj, ko jc vladal nad 32 let, ga jc pahnila s prestola mladoturška revolucija. Abdul Hamid ni več kalif in poglavar pa vladar vernih mohamedancev. Turška zbornica je imela dokaze, da pri zadnjih dogodkih Abdul Ham'id ni tako nedolžen, kakoršne-ga se jc delal. Zbornica je zato s pretežno večino sklenila, da se odstavi Abdul Hamid in proglasi za sultana Rešad Efendi. Dne 26. zvečer je naznanil Mahmud Šef-ket paša sultanu, da mora odstopiti, da se zabranijo hujše stvari. Na to, da odstopi Abdul Hamid, so osobito pritiskali mladoturški nižji častniki in vojaki, ogorčeni zaradi pobojev mladoturških častnikov dne 13. aprila. Mladoturški vojaki so grozili, da Abdul Hamida usmrte, čc ga ne odstavijo.
Abdul Hamid je sprejel izporočilo turške zbornice, da je odstavljen, precej resignirano. Izjavil je, da je to njegov kismet. Rekel je deputaciji, da se boji za svoje življenje, nakar so mu rekli, da ga varuje narod. Abdul Hamid je izjavil, da želi biti v čereganski palači, kjer je bival vjeti sultan Murad, zahteval je tudi več maloazijskih gradov in civilno listo.
Novemu sultanu so se poklonili v dolmabagški palači. Na parobrodu se je peljal nato v Stambul, kjer se je izkrcal in odpeljal v vozu. Vojaki so zasedli Štambul, Galato in Pero, gromenje 101 .strelov je pa naznanjaio, da se pelje Mohamed V. v Carigrad. Množica jc živahno klicala: »Zivio Mohamed V.!«, »Živela ustava!« V slovesnem spremstvu se je podal novi sultan v Jildic, kjer so sledile verske in državne ceremonije pa prisega na ustavo. Mohamed V. je izdal takoj oklic na ljudstvo. Tudi v Solunu je izpremembo ua prestolu naznanilo 101 strelov iz topov.
Abdul Hamidu nakažejo za bivališče najbrže grad Bcylerbey, kjer je bivala leta 1869. francoska cesarica Evgenija, pozneje pa nemški prestolonaslednik Friderik Viljem.
Bivanje odstavljenih sultanov na različnih gradovih ima navadno to neprijetno posledico, da prognanec rad kmalu umrje. Smrt navadno ni naravna . . . Sicer pa Abdul Hamid II. gotovo ne zavida svojemu nasledniku, ki o javnih poslili nič ne ve in je celo življenje bil zaprt v Dolma-bagclži. Mohamed V. bo tudi kot sultan vjetnik in igrača v rokah lastnih vojakov. Nc bo nič kaj prijetno njegovo življenje.
Mladoturška strahovlada. — Vojaška diktatura. — Smrtne obsodbe. — Abdti-
Hamidovo življenje v nevarnosti.
Mladoturki so začeli prav po turško ali, če že hočete, po jakobinsko vladati. Tisti judovski listi, ki so šc nedavno hvalili mladoturke, naj sc zdaj primejo za nos. Nagobčnik so nadali časnikarskim poročevalcem. Došlo je namreč lc nialo poročil iz Carigrada. Francoski in angleški poročevalci so ukorjeni, češ, da so neresnično poročali. Mladoturška vojaška diktatura se bo vzdržala gotovo več me-seccv. Mladoturki so zaprli Abdul Hami-dovega najljubšega sina princ Sabo Edina in nekaj njegovih zaupnikov. Zaprli so tudi maršala Zcki;a in mnogo neljubih jim vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Voj-no sodišče pridno deluje. Obsodilo je že več oseb na smrt. Obsodbe so takoj izvr-
šili. Iz Carigrada so odpeljali v Solun ve. liko politiških jetnikov.
Mladoturški osrednji odbor izdeljuji spomenico o Abdul Hamidovem vladanju Dokazati mu hočejo, da je kriv veliko po. litiških umorov, počenši z Midhatovo smrtjo dO armenskih klanj. Spomenico iz. l oče velevlastim in objavijo njeno vsebino ljudstvu. Del mladoturškega odbora za. liteva, naj se Abdul Hamid postavi prec državno sodišče. Seik-ui-izlam baje izd; fetvo, ki dovoli Abdul Hamidovo usnirče nje, ker je izdal ljudstvo. (To je nemogoče in noben Seik-ul-izlam tega ne more sto, riti, tudi če je mladoturškega mišljenja kakor jc sedanji.)
Beg Abdul Hamidovih pristašev.
Iz Carigrada 'je pobegnilo veliko liodž in soft. Begunci trde, da je povzročil zadnje gibanje Abdul Hamid, ki je podari v ta nameri milijon funtov.^Begunci so ne. voljni na Abdul Hamida, ceš, da ni zna vladati.
Klanje kristjanov v Adani.
Carigrajska poslaništva so obvešče. na, da so se udeležili vojaki klanja krist-janov v Adani.
Sultan Rešad
je najstarejši osmanski princ in zato legi. timni Abdul Hamidov naslednik. Abdul Hamid je delal na to, da zasede za nfitn turški prestol njegov najljubši sin princ Burhan Edin, ki so ga zdaj mladoturki zaprli. Rešad si nada ime Mohamed V. Novi sultan jc dve leti mlajši od svojega brata Abdul Hamida; rojen 3. novembra 18-11, v Carigradu, v 64. letu in je b'il turški general. Postave je krepke, obraz njegov pa ni kdosigavedi kako inteligenten, mož ie flegmatičen in blaziran. Evrope ni še obiskal. Mladoturki so ga spravili na pre. stol, ker se da lahko voditi 'in ni časti-lakomen.
Položaj v Carigradu.
Berolin, 28. aprila. »Lokalanzei-ger« poroča o položaju v Carigradu: Mesto ie mirno. Prebivalstvo apatično. Kavarne so prenapolnjene. S puškami oboroženi makedonski prostovoljci, mohamedanci in kristjani krožijo med množico, Zapirajo Abdul Hamidove privržence, Oboroženi Arnavti se vozijo v izvoščekili po mestu in naznanjajo, da je odstavljen Abdul Hamid.
Odklonjena Abdul Hamidova želja.
F r a n k o b r o d, 28. aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča, da mladoturki niso dovolili Abdul Hamidu, da se nastan na Cipru.
Pomnožena carigrajska posadka.
Fran kobro d, 28. aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: b Odrina so došli 4 pehotni bataljoni, 6 baterij in nekaj švadronov, da ojačijo cari-grajsko posadko. V Carigrad je došel tudi poveljnik 2. armadnega zbora Sali paša,
Novo turško ministrstvo.
Carigrad, 28. aprila- Govori se, da se sestavi sledeče novo ministrstvo Ahmed Riza, vel. vezir; Rifaat paša, zunanje zadeve; Hilmi paša, notranje zadeve; Husajn, naučno ministrstvo.
Vojaški upor v Erzerumu.
Carigrad, 28. aprila. V Erzerumu so se tudi uprli Abdul Hamidu zvesti vojaki, ki so zvezali častnike in zahtevali, naj se obnovi šeriat. Mladoturški osrednj odbor dela na to, da zaduši nemire. 'V Erzerum sta odposlani dve mladoturšk stotniji.
Klanje Armencev.
London, 28. aprila. Iz Armenije dohajajo poročila, da koljejo mohamedanci Armence. Mrtvih je že na stotine. Londonsko časopisje naglaša, da mora vlada ustaviti klanje, ker se lahko stvari v Mali Aziji razvijejo neugodno za mladoturke, ki nimajo v Mali Aziji javnosti zase.
SepfenltoM dogodki pred i-Mmm sodiiiem.
Konec sodne razprave proti dvajsetim obtožencem zaradi snemanja nemških napisov meseca septembra je bil sen-začen. Naznanjeno je bilo, da se Včeraj razglasi ob 3. uri popoldne razsodba, a predsednik sodni svetnik Vedernjak naznani senatov sklep, cla sc na predlog dr, Kokalja zaslišita še dve priči in cla st glede na poškodbe pri Maliru zaslišita št nadporočnik v p. Harman in stavb, polii Nachtigall. Pričj postrešček Iv. Korošec ii postrešček M. Štrukelj sta izpovedala, d; obtoženi Kranjc ni razbil Kendovega reflektorja, marveč sta bili dve boljši oblečeni osebi. Poročnik Harman je predloži račun za napravo novih črk na Mahrov trgovski šoli »Handels - Lehranstalt« Nachtigall jc pa izpovedal, da bi se tis« škoda na Mahrovcm poslopju lahko po pravila v dveh urah. Senat se je poda
nato ob tri četrt na 4. uro v posvetovalnico-
Razsodba.
Ob šestih zvečer naznani senatov predsednik deželnosodni svetnik Vedernjak razsodbo.
Obsojeni so po § 98b kaz. zak.:
Josip Lotrič, preglednik užitninskega zakupa v Ljubljani, v tri mesece težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem;
Frust VVindischer, trgovski sotrudnik, v dva meseca težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem;
Žiga Vodušek, odvetniški koncipijent, v dva meseca navadne ječe;
Danilo Cerar. trgovski učenec, v 10-tedensko navadno ječo;
Viljem Leben, mizarski vajenec, v 1-mesečno težko ječo, poostreno s postom in trdim ležiščem;
Valentin Lucin, mizarski vajence, v tri tedne navadne ječe;
Jožei Bukovnik, tiskarski vajenec, v enomesečno navadno ječo;
Jožei Štrus, postrešček, v dvateden-sko ječo, poostreno s postom in s trdim ležiščem.
Zaradi prestopka po § 498. kaz. zak. sc obsodijo:
Ludovik Lovšin, delavec, v tritedenski zapor, poostren s postom;
Frančišek Škof, delavec, v dvateden-ski zapor poostren s postom, in
Ciril Kranjc, ključavničarski vajenec, y petdnevni zapor.
Oproščeni so pa: Leopold Tratnik, visckošolec; Vladimir Rohrman, tehnik; Franc Miklavc, trgovčev sin; Franc Podržaj, brivec; Rudolf Est, vseučiliščnik; Albin Orehek, imejitelj anončne pisarne; Franc Fatur, ključavničarski pomočnik; Franc Krapež, kavarnar, in Anton Meglič, obrtni učenec. Razprava se ni vršila proti Martinu Sušniku, tesarju, in Francetu Kozincu, ker nista bili dostavljeni vabili.
Predsednik oboli.
Predsednik deželnosodni svetnik Vedernjak jc naznanil razsodbo tiiio, ne z navadnim, sigurnim glasom. Ko naznani razsodbo, neha govoriti in se odstrani s senatom. Za njim zapuste dvorano zagovorniki in državnega pravdništva zastopnik dr. Neuperger. Občinstvo je bilo presenečeno. Predsednik se je podal v sobo, kjer se navadno zbirajo porotniki. Omagala ga je slabost. Močili so ga z vodo in ga krepčali z vinom, ki so si ga zagovorniki naročili med senatovim posve-tovaniem. Gospoda svetnika Vedernjaka ie omagal preveliki napor med razpravo, ki jo je z največjo skrbjo proučaval tako, da ni ne spal in tudi jako malo jedel. O razsodbi se je posvetoval senat v ponedeljek ves dan in šc v torek dopoldne čez opoldne. Svetnik Vedernjak je, kakor čujemo, še danes bolan. Obiskal ga je takoj višje deželnosodni svetnik Polec. Ker deželnosodnemu svetniku Vedernaku ni bilo mogoče naznaniti razloge razsodbe, je to storil kratko deželnosodni svetnik Einspieler, ki je naznanil, da se razsodba izda pismeno. — Dr. Pegan izjavi, da sc zagovorništvo strinja z načinom proglasitve razsodbe in si pridrži pravico, da vloži pismeno ničnostne pritožbe in pritožbe glede na odmero kazni. — Dr. Švi-Rclj priglasi ničnost glede na svoje kli-jente. — Dr. Neuperger se pridruži dr. Pegami, nakar zaključi razpravo sodni svetnik Einspieler.
Varnostne odredbe.
Vlada je odredila obširne varnostne naprave povodom včerajšnje razsodbe. V justični palači so bili pripravljeni orožniki, v starem vojaškem preskrbovališču eskadron dragonccv, pripravljen je bil za vsak slučaj tudi bataljon 27. pešpolka.— Priprave so bile nepotrebne, ker ni med Ljubljančani nikakega demonstracijskega razpoloženja.
Nemško časopisje,
predvsem seveda graški glasili kranjskega nemštva, - Grazer Tagblatt« in »Grazer Tagespost«, napadata razsodbo, češ, da so kazni orenizke in da so oproščene osebe, katerih krivdo da so dokazale priče. Namen graških glasil kranjskega nem-slva je očividcu: pritiskati na višje instance, da pritisnejo obsojcncc in opro-sčencc. Pisarenje graških glasil kranjske-p uemštva ui lepo, jc grdo, da ne rabimo 1'iiišega izraza: ostudno. Kaže oholost in ' ■'dntost pa maščevalnost nemškega »Her-ffnvolka« v nekdosigavedi kako lepi luči. 'najstrožje obsojamo neutemeljene napa-10 graških glasil kranjskega nemštva na ^govornika deželnega odbornika dr. Pelina. ker je temperamentno in odločno Izpolnjeval svojo zagovorniško dolžnost, ^prijetne posledice napadov glasil "nnjskega nemštva ob tej priliki naj pri-
piše kranjski maloštevilni, brezpomembni .»Herrenvolk« svoji mogočnjaški taktiki, ki je na las podobna tisti žabi, ki se je tako napihovala, da jc počila.
Ptuj.
Slovenci propadli. Dne 27. aprila so volili veleposestniki ptujskega okraja zastopnike v okrajni zastop; Slovenci so propadli z 78 glasovi proti 88 nemškim, t. j. večinoma ncmškutarskiin. Oriiig se zopet veseli svoje zmage; takoj ko se je izvedel izid, je mestna godba šolarjev ljudske šole naznanjala po vsem mestu zmago Nemcev,. Dvajset slovenskih volivcev je ostalo doma. Druge skupine, ki še volijo prihodnje dni, bodo samo še izpopolnile nemško zmago. Slovenski sta-roliberalci, ki so imeli slovensko neagi-tacijo v rokah, so pokazali svojo popolno nezmožnost. Kandidat štajercijancev v veleposestvu je bil tudi župnik Merkuš v ZetaJah. Škandal!
Kaj pravijo šo(ske oblasti? Mestno godbo na Ptuju izvršujejo, kakor znano, dcčkivinestne ljudske šole; v torek popoldne, to je vendar šolski čas, so se ti dečki, namesto da bi šli v šolo, porabili v politično demonstracijo. Vprašamo šolske oblasti: I. ali se smejo otroci udeleževati političnih demonstracij? 2. Ali se sme to zgoditi ob šolskem času? — Pa Ornigu jc vse dovoljeno!
Oče smrtno ranil sina. Dne 2,3. aprila na Jurijev veliki semenj na Ptuju, jc nek Krambergcr iz Mestnega vrha pri Ptuju, ko je prišel precej korajžcn iz mesta, svojega sina, ki ga ni hotel ubogati, z velikim nožem hudo obdelal na glavi, da jc sin smrtnonevarno poškodovan. Zopet žrtev ptujskega šnopsa!
Pijonir ponesrečil. Dne 26. aprila so imeli pijonirji, kakor običajno, ob Dravi pri Ptuju svoje vaje. Nek četovodja, ki se jc še s tovarišem peljal v čolnu, je pri železnem mostu s čolnom zadel v steber; oba sta padla v vodo; eden, Slovenec, sc je rešil, drugi jc pa s tako silo treščil z glavo v zid, da se jc pri tem najbrž onesvestil in zginil v deročih valovih: doslrj šc truplo niso našli. Ponesrečeni je iz Gornjega Štajcrja, oče več neoskrbljenih otrok. Govori se, da jc zapovedujoči poročnik kriv nesreče.
Mrtvi volijo. Dodatno k volitvam v okrajni zastop se poroča, da je tudi baje neka nemška veleposestnica, ki je že dve leti mrtva, volila po nemškem pooblaščencu. Stvar se bo še pretresala.
Silen vihar divja žc več dni po ptujskem polju,suši že itak suho zemljo in dela veliko škodo na cvetju.
Umrl jc v Ptuju hotelir J. Schames-berger.
PROTI SOCIALISTOM V ITALIJI.
Italijanska javnost zasleduje z velikansko pozornostjo zanimivo sodno razpravo pred porotniki v Lucci. Obtoženih je 67 socialistov, poljedelskih dciavcev, ker so ob poljedelski stavki leta 1908 po-žigali, Stavka je imela revolucionaren značaj. Posredovati je moralo vojaštvo. V Parmi se je vnel med vojaki in stavku-jočimi krvav spopad. Glavni voditelji so seveda pobegnili. Razprava bo trajala trideset dni.
Dnevne novice,
+ V Smledniku ie bil v nedeljo popoldne shod S. L. S., na katerem je poročal državni poslanec Demšar o delovanju državnega in deželnega zbora za povzdigo kmetijstva in živinoreje, deželni odbornik Jarc pa o političnem položaju sploh. Ožigosal je zlasti zadnje liberalne laži o »strahovladi« S. L. S. iu kujskarije ljubljanskih liberalccv proti kmečkemu ljudstvu ob zadnjih občinskih volitvah. Več udeležencev je izrazilo razne želje, zlasti glede poštnih razmer, izprožila se je ustanovitev živinorejske zadruge in konečno je do 200 mož izreklo soglasno zaupnico poslancem S. L. S., osobito dr. Šusteršiču kot možu, ki je ustvaril »Slovansko Jednoto«.
— Shod v Preski. V nedeljo popoldne ob 3. uri se je vršil v Preski javni shod slov. katol. delavskega društva. Predsedoval je č. g. dr. Lenard. Gostinčar je govoril o političnem položaju in o krajevnih delavskih razmerah in o organizaciji. Dr. Lenard je priporočal abstinenco. — Shod je vsprejcl soglasno priznanje poslanccm S. L. S.
-j- Kmečka zveza za kamniško deka-nljo jc priredila v nedeljo, 25. t. m. popoldne v Radomljah shod, na katerem sta govorila deželni poslanec Ivan Lavrenčič in predsednik zveze Val. Benkovič. — Udeležba je bila obilna, posebno iz Rov.
-f Pri dopolnilnih volitvah v odbor »Matice Slovenske« je bilo oddanih 63
glasovnic. Izvoljeni so za dobo štirih let sledeči gg.: dr. Bezjak Janko (63 glasov) ing. chem. Jak. Turk (63), Milčiuski Fran (62), dr. Murko M. (61), Svetec Luka (61), dr. Lončar Drag. (60), Gangl Eng. (5H), G ovčk ar Fr. (53), Trstenjak A. (53), Finžgar Fr. (52). Za dobo dveh let je izvoljen g. P. vitez Grasselli (50). Po nekoliko glasov so še dobili gg.: Jos. Vester, A. Virbnik, M. Pajk, dr. P. Grošelj, A. Aškerc. dr. Jos. Cerk, E. Jarc, dr. E. Lampe, dr. VI. Ravnikar, Iv. Vrhovnik, dr. Ivan Grafenauer, Vatr. Jagič. (Dva glasova sta neveljavna.)
+ Irredentarski fiasko. Rimsko dijaštvo društvo »Corda fratres« je sklenilo, da uprizori demonstracijo za italijansko vseučilišče v Trstu na ta način, da odide irredentovsko dijaško odposlanstvo peš iz Rima v Benetke, od tam pa s parnikom v Trst. Delali so silno reklamo in klicali •v svet bombastične fraze, kakor da bi zbirali križarsko vojsko. Toda na dan odhoda — 21. t. m. — je prišlo na pot pripravljenih le sedem »vitezov«, od katerih pa sta dva bila Grka. Toliko več pa jc seveda bilo onih, ki so svojo ljubezen do neodrešenih bratov kazali z irredentov-skimi klici. So pač šarlatani na Italijanskem najgošče sejani!
-t- Koroški deželni zbor bo sklican na kratko zasedanje od 20. do 30. maja.
—	Imenovan jc sodnik dr. Jakob Stcffe v Kopru za substituta državnega pravdnika v Rovinju.
--- Ogenj v gozdu. Iz Kandije sc nam piše: V ponedeljek, 26. aprila, šla jc Mica Počervina (Svečarca) v Jurkovski gozd veje požigat. Ker je bila sapa iti listje sti-lio, sc je vnel gozd. Petini posestnikom so zgorele gozdne parcele. Škode je 4,300 kron.
— Poizkusi z zrakoplovom na Dunaju.
Na Dunaju poizkuša Legagneux že več dni z »zmajem« sestava Voisin-Farman letati po zraku. Dne 26. t. m. se mu jc posrečil lep prost vzlet proti precej močnemu vetru. Najprej je »stroj tekel 250 metrov po ravni zemlji, potem se je dvignil, a sc zopet za hip spustil dol, da so se kolesa dotaknila tal. Nato se ie pa hitro dvignil in odletel proti »državnemu mostu«. »Zmaj« ni plaval vedno v isti višini, marveč se jc dvigal do 12 metrov in zopet približal zemlji do enega metra. Pred mostom je napravil kos kroga in se potem v popolnem redu izkrcal. Letanje v zraku je trajalo 1 minuto in 17 sekund; v tem času je »zmaj« preletel 1200 metrov. Ker se je v propelerju pokazala razpoka, ne bo nadaljeval poizkusov, dokler stroja ne popravijo.
—	Samoumor. V Končanici pri Daru-varu se je obesil 27 let stari poštni uradnik Franjo Vistid — v mrtvašnici. Vzrok: alkohol.
—	»Glas Siobode«, glasilo socialnih demokratov v Bosni in Hercegovini, prične izhajati v Sarajevu 1. maja t. I. Izhajal bo po trikrat na teden v latinici in cirilici.
—	Poročil se jc c. kr. stotnik avdi-tor Vojteh Sapccki iz Krakova z gdčno. Erno Lenče z Laverce,. Naše čestitke!
—	Umrl je v Ribnici posestnik I v a n B a r t o 1, oče tukajšnjega odvetniškega koncipijenta g. dr. A. B a r t o 1 a. Naše najiskrenejše sožalje!
—	Novice iz goriških listov. V »Soči« čitamo, da je v Sturiji pri Ajdovščini umrla gdčna. Nina Šapia, iz znane ondot-ne rodbine, in da so v Gorici pokopali viteza Al. Bosizio Thurberg Jungenegg, ki je bil od leta 1888 do leta 1901 vediteij okrajnega glavarstva v Gorici. — »Gorica« poroča, da je v R upi priredilo veselico ondotno novoustanovljeno izobraževalno društvo »Danica«. — »Gorica« poroča, da se je v Gorici ustrelil natakar Mohor Nodus iz Trsta, ker je bil tri mesece brez službe. — Člani slovenskega gledališča iz Ljubljane zaključijo svo:e gostovanje v Gorici dne 2. maja. Predstave so jako slabo obiskane. — Gradež je zopet brez župana in občinskega zastopa. Gerent občine je namestniški tajnik grof Dandini. — V Selu pod Cavnom jc na prodaj več sto ccntov dobrega sena.
—	Nova zložljiva postelja. Zagrebški litograf Eisenstadter je iznašel novo zložljivo posteljo. Ista je le 8 kg težka in se da zložiti v obliki navadnega zavitka. Postavi se v dveh minutah; stala bo kakih 30 kron. Vojna uprava se za to iznajdbo ,zelo zanima in jo bo preizkusila žc na letošnjih vojaških vajah.
—	Zadavila se je 26. t. ni. zvečer neka ženska v oddalji 10 minut od Senožeč proti Razdrtem. Oblečena jc črno. Usta si je zamašila z robccni, z drugo roko pa jc držala predpasnik ovit okoli vratu in .močno zategujem Stara jc okoli 60 let. Kdo in kaj jc, se še nc ve.
—	Žrtev alkohola. Ubil se ie v Strugali 721etni Janez Strah, doma iz Kom-polj. ko je padel v gostilni po stopnjicah in si prebil glavo.
—	Poročil se je profesor gospod Ivan Knaflič z gdčno. Nežko Jesenko v Poljanah.
—	Samoumor voiaškega begunca na javni ulici. Rudolf Moriti, 21 let star, pristojen v Mali Lošin, vojak c. in kr. vojne mornarice, je pobegnil dne 7. t. mes. iz Pulja ter prišel v Trst. Mornarsko zapo-vedništvo je zahtevalo od policije, da se ima Morina aretirati, a tudi neka ženska, kateri jc ukradel 261 kron, ga je ovadila. Morin jc bil res aretiran, a je tajil, da bi bil on iskani. I pak je sledil brez prigovora funkcionarju policije. Med potoma ,;e pa priznal, da je on iskani Morin, zato je bil odveden v ulico Tigor, od kjer bi sc imelo telefonirati v mornarsko vojašnico, da bi prišla ponj vojaška patrulja. Morin je hitro vzel iz žepa revolver, si ga nastavil na desno senco ter izpustil en strel. Na poti v bolnišnico je umrl. Našlo sc je pri njem 5(1 italijanskih lir. iz česar bi sc dalo sklepati, da .ic hotel pobegniti v Italijo.
—	Ogenj. V Št. Rupertu jc pretočeni petek pogorela hiša in vsa premičnina kočarja Borštnarja vrh Homa. Zažgal je menda otrok. Zgorelo mu je popolnoma vse in celo 160 K denarja, za kar jc mislil kupiti kravo. Zavarovan je bil za 300 k ron.
—	Darovali so za »Društveni dom« v
Št. Rupertu preč. g. prelat Flis 100 kron, Jan. Nagodc, dekan, 20 K, J. Knavs Frančiška 20 + 5. dr. Hočevar 2 K. Bog plačaj! Prosimo šc!
—	Pasji kontumac je menda samo še v Št. Rupertu, pa ne za vse pse. Neenaka mera tudi pri psih.
—	Misijon v Št. Rupertu bo od 8. do 16. maja,.
—	Proslavo I. majnika je policija v Kolinu prepovedala na podlagi nove nemške društvene postave (S 7.: Nevarnost za javno varnost). Tako malo se boje v Nemčiji socialnih demokratov.
—	Hrvat docent na dunajskem vse-učiličšu. Dr. Nikola Jagič, sin slavista dr. Vatroslava Jagiča, je imenovan za docenta notranje medicine na dunajskem vseučilišču.
—	K roparskemu umoru natakarice v FVankenbergu. Pred nekaj dnevi smo poročali o umoru točajke Elfride Menzel v Frankenbergu. Seda' so dobili — morilko. Zaprli so 17 let staro služkinjo Marto Krompos, ki jc po dolgem tajenju priznala, da je Menzelnovo ubila in oropala iz
—	ljubezni do nekega vojaka, ki ji je vedno pisal po denar. Ko mu je bila dala vse svoje prihranke, ji je pisal, da si bo poiskal drugo dekle, ki bo vsaj imela par mark. Tedaj je v nesrečni služkiiri dozorel načrt, da mora priti na vsak način do denarja. Vedela je, da si je Elfrida Menzel nekaj prihranila in ker sta spali v isti sobi ni bilo težko izvršiti strašni sklep. Prinesla je iz kleti sekiro in jo skrila ped posteljo. Vso noč ni zatisnila očesa. Štirikrat je vstala, da bi izvršila načrt, a vselej jo jc premagala groza. Šele proti jutru ie spečo tovarišico udarila s sekiro po glavi. Z zamoklim vzklikom jc nesrečna Menzel skočila s postelie, a zločinka jc toliko časa udrihala po njej, da sc je zgrudila. Ko se je prepričala, da ji srce več nc bije, je vrgla sekiro pod posteljo, vzela iz kovčega 195 mark ter šla za svojimi navadnimi opravki. Denar jc skrila in so ga našli.
Štajerske novice,
š Nedeljski shodi K. Z. Kmečka zveza si pridobiva vedno več tal, ne le med pri-prostim ljudstvom, ampak tudi med izobraženci. Spoznali so, da jc edino K. Z. zmožna voditi politiko štajerskih Slovencev, čc sc iste oklenijo in tudi za njo agi-tirajo.
š Umrl jc v Trnovljah g. Ločičnik.
—	Ifri Sv. Juriju ob Ščavniei jc umrl učitelj in posestnik g. Franc Koemut.
š Umrla je v Gradcu gospa Barbara Prinšek, roj. Hermanu.
š Srebrno poroko jc obhajal včeraj štajerski ces. namestnik Clary.
š Radi detomora dvojčkov je bila pred celjskimi porotniki obsojena dnina-rica iz Šoštanja na pet let težke poostrene ječe,
š Razpisana je služba učitelja \vero-nauka na mariborski gimnaziji. Prošnje do 5. julija t. I.
š Prihodnjo nedeljo se vrši volivni shod pri Sv. Antonu poleg Raihenbiirga v prostorih veleposestnika g. Jož. Cerjaka.
š »Stidmark« v Celju ima sledeče nove odbornike: Dr. Ambrosehitscli, vodja mestnega urada: Gustav Stiger, trgovec; Avgust Lakitsch, trgovec, ter uradniki: dr. Skobcrne, Anton (ioriusehek, dr. Fiirstbaucr, Oto Kuster1 m Anton 'Pat/. Slednji ic glavni uradnik nemške špar-kase v Celju. Za »Gaubotc* so izvolili Ambroschitscha, Stigerja. lekarnarja Rau-scherja ter trgovca Karbeutza. Shneii-
sko lujdstvo! To ie tisto društvo, ki kupuje .slovensko zemljo, da na nji naseli nemške protestante, kakor se je v velikem številu žc zgodilo v Šent Ilju nad Mariborom! —
š Za opeklinami je umrla dne 26. t. m. triletna Dornikova Tončka iz Podhomca pri. Gorjah.
Ljubljanske novice.
lj London v Ljubljani. Opozarjamo na predavanje s skioptičuimi slikami v petek ob pol osmjli zvečer v veliki dvorani Uniona«. Predaval bo dr. I.ampe o Londonu, največjem mestu sveta. Videl se bo ogromni promet tega mesta, parlament, angleška banka, krasne cerkve in znamenite stavbe. Ker si je dr. Lampe osebno vse podrobnosti ogledal, bo predavanje brez dvoma jako zanimivo in poučno. Slike so pa izredno krasne in barvane.
li Izlet slovenskega glasbenega društva »Ljubljana« na Sv. Katarino se vrši prihodnjo nedeljo. Vabljeni so vse članice in vsi člani ter sploh vsi društveni prijatelji. Odhod z državnega kolodvora v Šiški ob 7. uri zjutraj z gorenjskim vlakom do Medvod. Na Sv. Katarini sveta maša, pri kateri poje društveni pevski zbor. potem prosta zabava. Pri povratku kosilo pri Cebavu v St. Vidu. Vsi, ki se nameravajo izleta ude ežiti, naj to javijo danes v sredo ali jutri v četrtek v društvenih prostorih od 7. do 8. ure zvečer.
Ij Mah na barju v ognju. Mah na barju med Škofelco-Lavrico in Igom jc včeraj zvečer pričel goreti. V nevarnosti so bile vse kulture in mostovi pri veliki sapi. ki vlada ravno sedai v ljubljanski okolici. Škoda bo obilna na setvi. Naš poročevalce šc pripomni, ali bo liberalni ižanski župan Martin Zdravje po orožnikih iskal tako skrbno krivca, kakor ga jc iskal nekoč na mahu pri t dr. Kramarjc-,vih in dr. Mauriivgovih kulturah in poizkusih ob enaki nezgodi na barju?
lj Seja »Rafaelove družbe« bode jutri. v četrtek, dne 29. apriia t. 1., ob šestih zvečer, kot običajno v uredništvu Bogoljuba«, Katoliška Tiskarna, III. nadstropje. Posebna vabila se ne razpošiljajo ter prosimo vsled tega tem potom polno-številne udeležbe.
lj Pokopali so včeraj ob treh popoldne vpokojenega stotnika Riharda pleni. Scfmvitzhoffna.
ii Generalni inšpektor kavalerije general Rudolf Brudcrmann pride danes ob 5. uri 40 minut popoldne v Ljubljano ter se nastani v hotelu »Union«. Iz Ljubljane odpotuje jutri v Gorico.
lj Pomazali so danes ponoči nemški napis na poštni filialki na Zaloški cesti.
lj. Pes popade! jc včeraj v Latterman-novem drevoredu mizarskega pomočnika Viljema Lebna ter ga na desni nogi poškodoval. Lastnik psa je znan.
Ij Poneveri! je hlapec Anton Logoj prodajalki prcinoga Katarini Kugo vi .54 kron, katere jc inkasiral pri prodaji premoga. Logoj noče sedaj o denarju ničesar vedeti.
lj Smrt na cesti. Kap ie zadela danes opoldne v Kolodvorski ulici oOictncga agenta Valentina Maycrja, rodom iz Ljubkega pri Radovljici. Bil jc takoj mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Ij Radi septemberskih dogodkov obsojeni Staudt pride H. maja iz zapora.
lj Razpis katehetske sužbe. Na mestnih šolah ljubljanskih je stalno popolniti na novo sistemizovano peto kateJietsko mesto z zakonitimi prejemki. Pravilno opremljene prošnje za omenjeno službeno mesto je predpisanim potoni pri predsedstvu c. kr. mestnega šolskega sveta vlagati do 15. maja t. I.
lj Učiteljska služba. Na 11. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani jc vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta oddati stalno mesto učitelja z zakonitimi prejemki. Pravilno opremljene prošnje za razpisano službeno mesto jc predpisanim službenim potom pri predsedstvu c. 'kr. mestnega šolskega sveta vlagati do 15. maja t. I. Zakasnele ali pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe nc bodo vpoštevale.
lj Pasii konUnnac v Ljubljani ni poostren, kakor so poročali nedavno časopisi. Dotični ukaz jc sicer vlada poslala magistratu, pa ga takoj vzela nazaj. Psi po Ljubljani smejo hoditi s torbo prosto po mestu.
lj Društvo zdravnikov na Kranjskem ima svojo mesečno sejo dne 29. t. m„ ob
6. uri popoludne v šolski dvorani deželno porodnišnice v Ljubljani. — Dnevni red:
1.	Predavanje gospoda dr. Benedikta, zdraviliškega zdravnika iz Bad-Gasteina, o zdravniški uporabi emauacije radija.
2.	Slučajnosti. — Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor.
POTRES NA PORTUGALSKEM.
V Lisaboni jc potres močno poškodoval 50 poslopij, med njimi sedem cerkva. Škode je več milijonov.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 28. aprila. V današnji seji drž. zbora ie predložil finančni minister vitez Bilinski svoj finančni načrt, o katerem »Slovenec« te dni poroča. Vitez Bilinski je izjavil, da je jako skeptičen o tem, kako bo zbornica sprejela njegov načrt, a je izjavil nado, da se dobi pot- zadovoljiti najbolj prizadete dežele Češko, Moravsko, Šlczijo, Kranjsko in Koroško. Dozdeva se, da ima vitez Bilinski vendarle še večino za svoj načrt, namreč poslance iz Nižje Avstrije, Gorenje Avstrije, nemških planinskih dežela in Galicije, za katere dežele je njegov načrt najugodnejši. Kako stališče bo zavzela »Slovanska Jednota«; jc sedaj še negotovo. »Slovanska ! Jednota« ho v eni prihodnjih sej razpravljala o načrtu finančnega ministra.
Dunaj, 28. aprila. Finančni minister je izjavil v današnji seji, da ima državna blagajna deficit: 100,000.000 dohodkov jc nasproti 165 milijonov izdatkov. Naznanil jc tudi, da v kratkem predloži progresivni davek na dedščine. Pri tem namerava dobiti 10 do U milijonov kron novega dohodka.
Dunaj, 28. aprila. Prihodnja seja državnega zbora bo v petek.
»SLOVANSKA JEDNOTA«.
Dima'., 28. aprila. »Slovanska Jednota« je imela danes sejo, v kateri se jc načelnik dr. Šusteršič v toplih besedah spominjal umrlega češkega poslanca Kafta-na. Sklenjeno je bilo glasovati proti nujnosti rusinskega nujnega predloga o deiitvi gališkega ministrstva, le Starorusinom se jc dalo pri glasovanju proste roke.
Dunaj, 28. aprila. »Slovanska Jednota« sc ie danes izrekla proti temu, cla bi se predložil proračunski provizorij in za to, da se normalno reši državni proračun. Dr, Hruban je v današnji seji načelnikov zato predlagal, naj sc takoj posvetuje proračunski odsek o proračunu, ple-num naj pa zato ne zboruje 14 dni. Seja načelnikov jc poslednji predlog odklonila,' pač pa se izjavila za to, da sc takoj skliče proračunski odsek.
KAKO SE JE ODSTAVIL SULTAN?
Carigrad, 28. aprila. Formalno so sultana tako-le odstavili: Seja parlamenta se je začela ob 8. uri .30 minut. Poslanci so vzeli na znanje poročilo Mahtnud Šefket paše. da je Jildiz zaseden in da, kar se tiče vojaštva, je vse odpravljeno. Nato je senator Gazi Muktar paša predlagal, da sc izvrše formalnosti sklepa, ki se je storil v principu v St. Štefanu. Sprejeto. Nato je zbornica poslala deputacijo k Šejk-ul-Izlamu in ga prosila, naj se s fetva-emi-nom (sekcijski šef oddelka, v katerem sc izdelujejo bogočastni in pravni odloki) poda v zbornico. Ob 12. s<> prišli v zbornico Šejk-ul-Izlam, njegov fetva-emini, nadalje veliki vezir iu drugi člani kabineta. Zbornica je šejk-ul-izlama in njegovega prvega uradnika vprašala, kako treba postopati z dostojanstvenikom, ki je opetovano kršil koran, usurpiral cerkveno posest, zapravljal narodno premoženje, moril, povzročil meščansko vojsko in krivo prisegel. Šejk in fetva-emini sta odgovorila, cla ga! morajo po svetem šeriatu modri iz naroda odstaviti. Nato so se senatorji in poslanci dvignili od sedežev in rekli: Dekretiramo, da sc odstavi Abd-uI-Hamid.
PR! ABD-UL-HAM1DU.
Carigrad, 28. aprila. Dva senatorja in dva poslanca sta se nato podala k Abd-.ul-Hamidu v Jildic. Ešad-paša, poslanec iz .Orača, je sultanu dejal: »Narod te je potom fetve odstranil.« Abd-ul-Hamid je odgovoril: »To jc moj kizinet.« Izražal je nato skrb za svoje živl cnje. Ešad-paša mu odgovori: »Osinanski narod je velikodušen; nc bo ti storil nič zalega. Tvoje življenje stoji pod njegovim varstvom.«
Sultan odgovori: »Vladal- sem 32 let — kolikokrat se obljubi, da se'bo življenje varovalo, pa potem se človek premisli.« Carasso, izraelitski poslanec iz Soluna, mu jc nato odvrnil: »Narod te varuje.« — Sultan jc nato dejal, da ga skrbi, ker so mu odvzeli skoro vse služabnike. Deputacija je ponovila, da sc nima povoda vznemirjati..
MOHAMED V.
Carigrad, 28. aprila. Med tem SO se podali štirje poslanci, med njimi en Grk in en Armenec ter dva senatorja v Dolma-bagdže naznanit Rešadu, da jc poklican na prestol. Rešad se jc peljal v vojno ministrstvo, kamor so prišli veliki vezir, Šejk-ul-izlam, predsednika zbornice in senata, generali, častniki in duhovniki izlamske iu krščanske vere, cla se mu poklonijo in prisežejo zvestobo. Od diplomatov ni bil nobeden navzoč. Nato sc jc podal novi sultan v serail, da počasti plašč prerokov.
URADNI SLAVNOSTNI DAN.
Carigrad, 28. aprila. Danes ie oficiclni slavnostni dan. Vsi uradi so zaprti. Kljub obsednemu stanju ie dovoljeno občinstvu, da sme ostati na ulici za dve uri dalje, to je do 10. ure zvečer. Proglasitev novega sultana so brzojavno Javili vsem vlastim. Stari sultan Abdul Hamid je še v Carigradu. Ne ve se šc, ali ga prepeljejo v Solun ali ne.
SESTANEK SRBSKEGA IN BOLGARSKEGA KRALJA.
Belgrad, 28. aprila. Srbski kralj Jn bolgarski kralj se v prihodnjih dneh sc-staneta,.
IZ BOLGARSKE.
Sofija, 28. aprila. Pri naknadnih volitvah je dobila vlada 29 poslancev, opozicija 3. Italija, Nemčija, Avstrija so že pripoznale bolgarsko neodvisnost. Na mejo prihaja polno turških vojaških beguncev.
PREDSTOJNIK PETERBURŠKE POLICIJE POD OBTOŽBO.
Peterburg, 28. aprila. Načelnik pe-terburške policije, general Gerasimov, bo obtožen iz istih razlogov, kot Lopuliin. Baje bo vsak čas aretiran.
KRALJICA VILJEMINA.
Haag, 28. aprila. Kraljica Viljcmina bo vsak čas povila.
Msim olo gično por M 0.
ViSlar.morjciti 306'2 sreet. irair.i t!ai£ 736'O.nm
28
Čas epe-iuvsa|n	Stanič barometra v mm	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Neb«	rt XI »i <1 1» a- „
9. zveč.	735 9	100	sl. jzah.	jasno	
'/. s|atr.	34-0	130	sl. jvzh.	dež	05
2, pop	34-0	137	sl. vzsvzh.	»	
St. 7628.
Sisdnja včerajšnja temp. 18 O1, norm. 11-8'.
«-«»>■- 1 CflMmialSBUMlr™
| 1179 1-1
Mlekarska zveza v Ljubljani
javlja vsem Članom, prijateljem in znancem, da jc nje dolgoletni čian, gospod
mi Uliti
deželni sirar na Kranjskem
v dobi 28. let dne 24. t. m. ob 8. uri zjutraj vdan v Božjo voljo rr.irno izdihnil svojo blago dušo, in je bil dne 26. t. m. ob 5. uri popoldne položen k večnemu počitku pri sv. Križu v Ljubljani. Priporočamo rajnika v blag spomin.
Obenem sc pa zahvaljujemo vsem udeležnikom pogreba in darovatei jem krasnih vencev, posebno pa vsem ccr.j. članom "Mlekarske zveze« za tako obilno udeležbo.
Vsem najtoplejša zahvala. Ljubljana, dne 28. aprila 1909.
. Mlekarska zveza.
V Borovnici, sredi vasi, se da v najem ali pa proda pod jako ugodnimi pogoji <g>	k)cr iG bila trgovina
mnogo let ter pripravna za različne obrti. — Več pove županstvo. ii67 4—1
Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se bodo s pričetkom šolskega leta 1909/1910 nanovo sprejemali otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov.
Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod so:
1.	Gluhonemost ali takšna stopinja na-gluhosti, da se dotičnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika;
2.	izpolnjeno 7. in ne še prekoračene 12. leto življenja in
3.	primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje.
Od sprejetja so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci, kakor tudi otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. Ravnotako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo.
Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času.
Gojenci morejo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano, proti plačilu letnega zneska 500 K.
Znotranji gojenci dobe vso preskrbo v zavodu; vendar morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti s predpisano vrhno obleko in s potrebnim perilom. Znotranji gojenci morajo v zavod sledeča oblačila v dobrem stanu in zaznamovana s seboj prinesti, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje čevljev, 6 srajc, 6 spodnjih hlač, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje čevljev, 6 srajc, 6 spodnjih kril, 6 hlač, 5 naprsne jopice, 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik.
Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem notranjih gojencev v zavod, je
do 10. junija t. 1. vlagati pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani.
Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami:
a)	z rojstnim listom,
b)	z izpričevalom o cepljenih kozah,
c)	z zdravniškim izpričevalom o gluho-
nemosti z napovedjo, kako je ista nastala in o telesni zmožnosti,
č) z domovinskim listom,
d)	s šolskimi naznanili, če jih ima dotičnik.
Kadar sc prosi, da bi se dotičnik sprejel
za notranjega gojenca je priložiti vrhutega izkaz o premoženju ali pa zavezno pismo, da bode plačeval po 300 K preskrbovalniii stroškov na leto.
Pristavlja se še, da se prošnje, ki bi dospele po 10. juniju t. 1. in ki bi se ne vložile predpisanim potom, to je pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme ali ki bi bile pomanjklivo opremljene, ne bodo uva-ževale.	1172 3-1
i
i C. I r. dež. vlada 22 Kranjsko.
j . V Ljubljani, dne 17. aprila 1909.
IŠČG Se Trezen"
za na pokopališče, ako mogoče, vešč zvo-nenja. Plača mesečno 28 li, hrana in stanovanje. Nastop takoj. Oglasi se naj pri Peter Medič, Sv. Križ pri Ljubljani, posta
Moste. --—---.-—-. •-• • 1181 3-1
z dvema sobama, vrtom, stanovanjem se odda v najem. Več se poizve v upravništvu „ Slovenca"	—1160 3-1

v dobrem stanu, tik okrajne ceste, z vsemi gospodarskimi poslopji, vodnjakom, velikim sadnim vrtom ter vrtom za zelenjavo, se proda iz proste roke. Pripravno je za kakega vpokojenca ali kako trgovino. Proda se takoj pod ugodnimi pogoji radi izselitve. Poizve se pri lastnici v Žužemperku na Dolenjskem št. 49. 1177 3-1
-!l%yui[opii
Ogromna zaloga športnih in modnih oblek, površnikov, posameznih hlač in modnih telovnikov za gospode. = Velika izbera prašnih plaščev za dame. == Cene zmerno nizke?!
330OSS19
Ljubljana, Mestni trg S.
v Bermu p. Paxin, Istra
posreduje foreapiacrao pri prodaji •mT-Jft jam a«, svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	362 (3)
v pritličju in prvem nadstropju, jako pripravno tudi za delavnice sc odda pod ugodnimi pogoji s 1. majnikom na Rimski cesti št. 16. — Pojasnila daje reflektantom Ljubljanska kreditna banka, Stritarjeve
v sredi mesta
išče stalen samski gospod Ponudbe sprejema pod 897 uprava lista.
z vsemi pritlikami vred, na prometnem kraju w LjjubSjssmš, se takoj ali z avgustom odda. Pismena vprašanja na upravništvo »Slovenca" pod št. 2044. 1107 6-1
v Ribnici na Pohorju, samski tenoristi-pevci in rokodelci imajo prednost. Poizvedbe pri L. Sterle, organistu ravnotam. 1162 5—1
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka SS. Rosner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9
Prostovoljna prodaja
sc vrši dne 3. maja ob 9 uri dopoldne Mestni trg št. 23, I. nadstropje. 1150 3—1
je v letu 1899 doposlala c. kr. notranjemu minister.^ t vu vlogo, v kateri navaja, da so dognale opetovane kemične preiskave Serra va Ho veg.i kina-vina, da vsebuje mesto naznanjenih 0 4o/0 železo-oksida le O-001 do O 006 %, to je ne več kot navadno vino.	f„ 1 Viener Allg. Zeitg.- 4. junija 1809.)
v ključavničarsko
obrt sprejme takoj: Ivan Peterca, Dolenjska c. 19, Ljubljana. 1144 6
pošten, dobro iznčen, krščanski, dobi službo na deželi. Starost od 30 do 45 let. Plača po dogovoru. Službo Je nastopiti s 1. majem. Oglašati se je na Fran Silvester, trgovca v Vipavi.
1168 2-1
VIHO lekarja
vsebuje natančno množino železa, M se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemu organizmu. Pollit. stekl. 2 K.
§ 1 Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja i| šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2'—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5-50, 1170 5 kosov K 9'—. Pošilja proti povzetju 1 — 1
prus.-šlezijska izvozna tvrdka
Za neugaj3jo£e denar nazaj,
Podpisano županstvo oddaja službo _ -a w *___
z letno plačo 1400 K in prostim stanovanjem. Nastop službe najkasneje dne 25. maja t. 1. (ali po dogovoru še nekaj poprej. Prošnje je vposlati do 9. maja t. 1.
. W W W W W W W W W W W ffl w w W W w W W m
SVstttee ,,, \
I ^nrh-AnViim	—
Dunajska česta lT, Ljubljani
IC®ieSa iz prvih tovarn Avstrije Durfcopp, S«yrra CPueh>t Waffearad
iKi.-JI',
tri.
izborna konstrukcija in elegantna l/vršitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena leta 1867. lezenj© poučujemo brezplačno

mm
|)	strici* ij
^ Cenilci srasfcorci in fpitnk« vfl iManaBanmataBnatnaMB^
^sassaa
Spije!, Celovec
sprejema vfiogje aa kaj£žfcc in na Se- /|8|j ij 0/	I ; priporoča promese na koči račua ter je obreslufe po čistih '"Miz 'fe /g priporoča promese na S .
3% zem.kred.srečke II.H5 50, žrebanje 5.majagiav.dob.KGO.OOfl j 4°/oog hioot.srafktaK 4 — žralianle 15.majaglav.dob.K 70.003	| '
3 % .. „ l a ,4 50, „ 15. meja...... 93 000 1 sg. prerijske srež*e &,!r!c! Ž k il-) 15. maja „ „ K 200.000	i [
Delal 6k». glavnica K 3,000.000.
RczcrvrJ Toisci K 390.000.
po najnižjih cenah!
Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko »Union«, ker te ure so najbolj trpežne in natančne. V zalogi jih ima
urar in trgovec v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Bielu in Genovi.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
(Schichtovo gosto kalijevo milo)
jc edina posebnost za pranje volnastega in svilnatega blaga, zastorov, čipk, veze-
-—----- nin itd. itd. ==========
To milo se resnično nc more dosti pre-hvaliti, ker zaradi svoje nedosežne sna-žilne moči, izdatnosti in nežnosti daleko —prekaSa vse, kar se imenuje milo.=
88®», ml

0U8F2 beio'0 bl3šče5s
P°rž'-0 na doslej MfatiUSli nadosožen način Efljs^prS čas, delo in denar 221 iSM za več nego 75%
ja^st^o: 150.000 komadov
tev na prožzkušžila hm rizika.
Fazor prsfl pomnil! Sam himni zsamHa .Usiidsfiipr te sarostva pristnssii.
Dobiva se po vseh trgovinah. Kjer ni zastopstva, uaj se naroči naravnost od tvrdke
I I IM a dr
Mb dullalj Ha cM a Podružnica: Dunaj, IV./l, FrankasbaroB. 4/07.
:: Potovalni zastopnik za Kranjsko ::


LJuBsBiana, fSe&Sjeva c. I
zraven cesarja Franc Jožefovcga jnbil. mostu
] priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže
Borše^o med. ribje olje
ijivo. Mala steklenica I U, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
Tasmo = cMn tinktura za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z labilnim na-vodom I K.	2700
Slovita Melnsine sstaa in zobna
v(t.]j, deluje izborno proti zobobolu in gnji-VUliŽM jo^j zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica ( U.
p Zaioiia vseh preizkušenih domačih zdravil, ka-1 tera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. RBed. Cognaca, KJsZaija, puma itd. razpošilja pa pošii vssk dlan duakraJ.
U®Si'feffl aesisSogjffl raEKiih 2267
c«n!kl od gramofonov In p!oS£ ua razpolago.
urar In opilkar
Ljubljana,
Stari trg, Stv. 2B.
aaraa
Usojam si tem potom vljudno javiti svojim častitim odjemalcem in p. n. občinstvu sploh, da sem ku^ii! že 36 let obstoječo trgovino tvrdke Josžp Stari^cs* v LjeslbSjeni in bom isto nadaBJe vodil pod njegovim osebnim vodstvom ter vodstvom spretnih in zanesljivih kleparjev in monterjev
»;t >r m
Proračuni zastonj in franko.
Ondi bom imel tudi veliko zralogo I o k cigane ga, ©ma50in*a-vsega in počrnjenega hiinega in feuhinjsBtegm orodja, ko-pašnih in otroškiSTisanj« kSetek itd. itd. le najboljše kakovosti na razpolago p. n. občinstvu — po najnižjih cenah.
Priporočam se za izvršitev vseh v svojo stroko spadajočih del, kot stavbenih is« goSantier-jjskih kleparskih deS t©i° vodovodnih naprav, kopaiiSč, kSoseSov i9d. itd. pod popolnim jamstvom za strogo solidno strokovno izvršitev po možno nizkih cenah.
"MftsročiOa ara poprav® vseh vrst se sprejemajo v trgovini 5$ari trg št. 9 kakor tudi v glavni trgovini Slomškove ulice št. 3—10 in se točno izvrše.
Tudi vse vrste krovttkih d«si z dernštom (patent Hatschek), naravaim skriSjem, opeko, lesnim cementom m sirešnim papirjem se prevzemajo v dobro znano solidno izvršitev.
Klasa s® izoISranJe v svrho osušitve vlažnega zidovja.
Proseč cenjenih naročil p. n. občinstva in z zagotovilom vedno strogo vestne postrežbe bilježim
TELEFOSS 229.
1085 6-1
Velespoštovanjem
W II
kleparski in krovski mojster, obl. konces. vodovodni zavod LJUBLJANA.
llMSM, FirnESknake ulice st 10.
jUHIM;
Ustanovljen leta 186S 53
Telefon štev. 97.
K!9
Grama*
Ure I SflBSfl'i1» SMSaS?«*^ fonil
mt, Uui3ljanr*, JuriKeu t?g Stev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nškel. žepnih in različnih stenskih up, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstana, uhana, bisere z dragulji. Srebrno in iz kinaškeua srebra orodje.
in najnovejše slovenske plošče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo	2393 36
Staro zlato in srebro kakor tud' drago kamenje , kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
Piich, (SM), Globus. Rggsnt in drugih Specialnih zotSi Ser poscimezisili delov.
Szposojevanje koles
prejem Mm zci unalllronle, : BoniiMe ter popravila :
in ceno.
Ca ffit« Sa
Edina EsgosSeaa nakup
40 metrov cefira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1
V. J. Mm o H
v Podebradih, Češko.
Naročile takoj! — FrlporočUol Veleč. RO-epod V I. Havliček a bratr, Podebrady. Zadnjo poslljatev sem sprejel z veseljem in se mi je zelo dopadla. Prosim, poSljite mi Se 40 metrov ostankov a ...
Spoštovanjem V. V. Neustya, Uhry, 16, II.
Absolutno egnjevorne
agojne
jekleno-oklopne blagajne in kasete ponudi sturorenomirana tovarna za blagajne
sSESSSKiIS
■r
Wollzeile
Dunaj, XVIII/], mam GUrtsl Stev. 7.
Telefon 21485. 3157 26-9 Ceniki zastonj, Dobavitelj domačih hranilnic. "5£S
Prevzamejo se pogrebi, prevažanje z vozom in po žoSeznici in oskrbujejo se tudi pogrebov se tičoče stvari v Ljubljani po najnižjih cenah.
Imitovane fcctfiMskoJes.tfe kro^o lastnega izdelka. Velika zaloga kovinskih krst v vseh velikostih s primerno opravo. Oskrbujejo se sveži in suhi cvetlični venoi s pr.mernimi trakovi z napišeš« in brez napisa.	1047 13-1
mseMSEmEmmfflaSOMmmBmmam
IM PROBHJH
vseli vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
Zavaroval proti Izgubi pri žrebanjih = srecli In vretoralža papirjev, =
]| Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
1 ''fwwiiip'irmirm1,,iMuin hit ir^m m aiummnii1 TOiPifiiiffMiiiTiii(r¥TYi«iw
vseh poslovnih transakcij. Izdajanje čekov, nakaznic in
KREDITNIH PISEM
za vs3 olavna i« stranska mesta tu- in inozemstva. y
OSREDNJE MENJilLNICH: DUNAJ I. WOLLZEILE 1.
VW& * ®aden,ČeškaKamnica,ČeškaLipa,Brno,ffl.oravskiZam-Mt•i.K.» bere;,ftlSdling, Novi jičin, Plzcn, Praga,Libcice, Cvitava.
Delniška dr;ažba sd^aieasSfe	Zaleo in Laško
Specialiteta: ^SaS^aftos®11 (črno pivo a Ia monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
—— Poiiljatve na dom sprejema restavrater »Narodnega doma" g. KržlšMk. (Telefon St. 82.) —