8554
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
DNEVNIK
Poštnina plačana * gotovini Abb. postale 1 grupo*
Ceua 200 lir
Leto XXXIII. Št. 300 (9908)
TRST, torek, 27. decembra 1977
PRIMORSKI DNEVNIK Je začet izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v taskarnj «Doberdob» v Govcu pri Gorenji TrebuSi, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
IZRAELSKO - EGIPTOVSKO DOGOVARJANJE SE BO NADALJEVALO NA RAVNI MEŠANIH KOMISIJ
Zaključeno brez otipljivejših rezultatov delovno srečanje med Sadatom in Beginom
Razočaranje v obeh državah, ostra obsodba izvršnega odbora PL0
ISMAILIJA — Obojestranska izraelsko - egiptovska «dobra volja*, s katero sta se Begin in Sadat podala na «Otok miru* sredi Sueškega prekopa, ni premostila palestinske ovire. Namesto skupne «programske resolucije*, ki je bila že skoraj' napovedana, sta izraelski premier in egiptovski predsednik po dvodnevnih razgovorih samo ustno razglasila, da se bodo prizadevanja obeh držav za «celovito rešitev* položaja na Bližnjem vzhodu pospešeno nadaljevala. Najpomembnejše pa je, sta poudarila državnika med včerajšnjo tiskovno konferenco po zaključku pogovorov, da ne zastane »dinamika mirovnega procesa*, k čemur bo nedvomno pripomogla kairska pripravljalna konferenca, ki so jo povzdignili na ministrsko raven in v okviru katere bosta odslej delovala dva odbora, politični in vojaški.
Egiptovski predsednik Sadat očitno ne soglaša s tistimi, ki so izraelski mirovni načrt ocenili za «tehtno Podlago* pogajanj. Čeprav Begino-Vih predlogov niso objavili niti po njegovem srečanju s Sadatom, je j njihova vsebina bolj ali manj znana:
1 Izrael namerava vrniti Sinajski po-I lotok Egiptu približno v roku petih let (obdržal bi sicer ali nekatera oporišča ali vsaj židovske naselbine, j ki so nastale po zasedbi), medtem I ko je Cisjordaniji in Gazi pripravljen dati »široko upravno samostojnost* v raznih obdobjih, celoten proces pa bi se moral zaključiti v naslednjih dvajsetih letih, vendar nikakor ne z nastankom palestinske države. Pri prvem vprašanju sta Sadat in Begin v poldrugem dnevu ismailijskih . razgovorov našla precej stičnih točk, o tem priča tudi Ustanovitev vojaškega odbora, ki bo od prvih januarskih dni daljo pro Učeval Vse podrobnosti, pri drugem pa sta ponovno prišla do ugotovitve, da «obstajajo precejšnja nesoglasja*.
»V Egipt sem šel poln upanja, v domovino pa se vračam kot srečen človek,* je ua letališču pri lsmuiliji ob odhodu izjavil Begin. Premierovo zadovoljstvo pa se nanaša predvsem na najvažnejši rezultat njegovega, ♦delovnega srečanja* s Sadatom, ki je po njegovi oceni «izraelsko-egip-tovska odločenost, da se državi skupno potegujeta za celovito rešitev na podlagi resolucij 242 in 338 OZN*. Pri tem je odločno dodal, da resolucija, ki so, jo članice svetovne organizacije izglasovale takoj po vojni iz leta 1967 (242), «ne zahteva izraelskega umika z zasedenega ozemlja, kar pomeni, da se je o tem treba še pogajati*. Nedvomno pa po meni tudi, da Izrael še nikakor ni Pripravljen pristati na eno izmed temeljnih zahtev arabskega sveta, ki se ne namerava odpovedati lastnemu ozemlju.
Sklepe Organizacije združenih na rodov jemlje kot osnovo, mirovnih Pogajanj za Bližnji vzhod tudi e j giptovski predsednik, vendar jih tol mači nekoliko drugače, Najmanj sta državnika soglašala ob vprašanju izraelske varnosti, kajti svojo nenehno vojaško prisotnost v »osvobojeni Samariji in Judeji* Izrael opravičuje ravno z nujnostjo, da ubrani lastne meje. Kot uvod v včerajšnjo tiskovno konferenco je namreč Sadat podal krajšo oceho »delovnega srečanja* v Ismailiji, v kateri le sicer zagovarjal že znana vse-krabska stališča, vendar pa je u-Porabljal izraelske izraze (Cisjorda-nijo je i nenoval z bibljiskima ime borna Samarija in Judeja). Pouda-( til je tudi. da je treba rešitev iskali v okviru resolucij OZN, toda »nepreklicna je zahteva po samostojni Palestinski državi*.
Nasploh je palestinsko vprašanje še zelo sporno, v njenem okviru pa še zlasti vloga Organizacije za o-sVoboditev Palestine, ki se je po Sa-datovem mnenju sama izključila iz ^mirovnega procesa*, po Beginovem Pa 'e ir bo »teroristična skupina*. Problem, ki je preizkusni kamen vsakega mirovnega načrta za Bliž,-Pji vzhod, pa je še bolj zapletel i tfaclski premier, ki se proglaša za 5 ^Palestinskega Izraelca* in hkrati Strjuje, d- mora biti rešitev sprejemljiva za »vse Palestince, arabske in izraelske*.
Egiptovski predsednik je tudi u-fadiio najavil sklepa, o katerih so se j s>cer dogovorili že 'prvi dan: kair-ska konferenca je prešla na ministrsko raven, zasedala pa bo v glavam preko dveh mešanih izraelsko-Egiptovskih komisij. Prva, vojaška. H bo sestajala v »Mena House*. kjer je tudi sedež konference, dru-Ša politična, pa bo razpravljala "efuzalemu; vojaški komisiji bosta Predsedovala izmenično egiptovski Epjni minister Gamaši in izraelski Pbrambni Weizman. politični pa Prav tako v tedenski izmeni, izraelski minister Dajan in egiptovski novoimenovani Kamel.
. Različna Pa sta obsega delovanja šomisij: vojaška ima strogo dvostran-*ki značaj, saj se morajo v njenem "kviru domeniti o izraelskem umiku s Sinajskega polotoka, medtem ko je P* politično dejansko padlo vse bre-splošnega dogovarjanja med Kai-(n Tel AviVoin. k razgovorom Odstopijo pa lahko še vse ostale a-*kbske države, ki so vpletene v spor
ter morebitni posredniki. Predvsem | predvčerajšnjim v Bejrutu, izdelala bodo v Jeruzalemu še nadalje raz- Organizacija za osvoboditev Palestine.
«Za Sinajski polotok je Sadat prodal,
pravljali o palestinskem vprašanju, oziroma »skušali premostiti nesoglasja*, kakor sta poudarila Sadat in Begin. Plenarna zasedanja »pod piramidami* pa naj bi sklicala ena ali druga komisija, ko. bi sprejela kakšne sklepe. Zato so kairske razgovore včeraj takoj po tiskovni konferenci v Ismailiji tudi »začasno prekinili*.
Ugodna ocena dvodnevnih pogovorov, ki sta jo pred televizijskimi kamerami in neštetimi novinarji izrekla Sadat in Begin, dejansko ne zakriva nikakršnega občutnega premika »na poti k miru*. V tem si je edino jat no mnenje tako v Izraelu kot v Egiptu, čeprav iz .nasprotnih razlogov, že dejstvo, da so se pogovori zavlekli .je bil nesporen znak o nesporazumih. vendar so v obeh državah pričakovali. da se bosta delegaciji dokončno sporazumeli vsaj o Sinaju. Med egiptovskim prebivalstvom pa je poleg tega izredno neprijetno izzvenela Sadatova televizijska izjava, v kateri je bil »preveč prijazen, preveč uglajen, predvsem pa je uporabljal izraelske izraze*.
Veliko ostrejše sodbe egiptovskega predsednika je na zasedanju izvršnega odbora, ki je zasedal včeraj in
ne samo Palestino in Golan, temveč tudi vsearabski sveti boj*. Prizadevanja «izdajalca Sadata* pa so uperjena tudi proti egiptovskemu narodu,' ki je ostal osamljen sredi arabskega sveta. V dolgem dokumentu PLO našteva vse nevarnosti, v katere vodijo Sadatove pobude, med katere sodi tudi «prodor sionističnega gospodarstva ih kulture , na arabska tla*. Vsekakor pa palestinsko osvobodilno gibanje ne bo dopustilo, da bi »zmagali naklepi, ki jih kujejo Sadat, Begin in Carter* ter se neprizanesljivo borilo proti «sionistični zaroti*. O usodi Palestincev, so še enkrat opozorili v vrstah PLO. pa morajo nedvomno odločati glavni prizadeti. (bp)
KAIRO — Egiptovski predsednik Sadat je imenoval Mohameda Ibrahima Kamela, bivšega veleposlanika v Zahodni Nemčiji, za novega zunanjega ministra namesto Ismaila Fahmija, ki je zapusti! svojo funkcijo, po tebi ko je Sadat napovedal svoje potovanje v Jeruzalem. Doslej je začasno opravljal funkcijo zunanjega ministra Butros Gali.
« Pr i j atel j sko» srečanje
REAKCIJE NA SREČANJE V ISMAILIJI
Zaskrbljenost v SZ in optimizem v ZDA
Sadat (levo) in Begin ob zaključku srečanja v Ismailiji
(ANSA-UPI)
MOSKVA, WASHINGTON — Komentarji sovjetskih in ameriških vladnih krogov o rezultatih novega srečanja med Beginom in Sadatom so diametralno nasprotni: v Wash-ingtonu kažejo bolj ali manj zmerno zadovoljstvo, v Moskvi pa sodijo, da so v Ismailiji dobile še eno potrdilo domneve, da se Egipt in Izrael pripravljata, da skleneta »ločen mir*. Sicer pa so v obel) prestolnicah prepričani, da pomeni srečanje v Ismailiji uspeh izraelske diplomacije, kar pa ima seveda v Wa§hingtonu popolnoma drugačen predznak kot pa v Moskvi.
Sovjetska agencija Tass je vsekakor v svojem včerajšnjem komentarju po uvodni ugotovitvi, da so mirovni predlogi, ki jih je Begin orisal Sadatu, povsem nesprejemljivi, poudarila, da je Sadat privolil v sklepanje ločenega miru z Izraelom, kot dokazujeta njegovo novo srečanje z Beginom kljub temu, da Izrael vztraja pri nepopustljivosti ter namera, da bi egiptovsko - izraelske pogovore nadaljevali na ravni zunanjih ministrov.
Tass se sklicuje tudi na pisanje nekaterih zahodnih časopisov, po katerih naj bi Begin in Sadat nameravala — ob podpori ZDA — podpisati skupno izjavo, ki naj bi jo pozneje ratificirala ženevska konferen ca: agencija pi/avi, da bi Sovjetska zveza nikoli ne privolila v tak poskus legaiiziranja «ločenega miru*.
Sovjetska tiskovna agencija očita egiptovskemu, predsedniku predvsem to, da se je spustil v resne koncesije, medtem ko so Izraelci nasprot no še zaostriti svojo nepopustljivost. Kot dokaz, da je Sadat klonil pred izraelsko diplomacijo, navaja Tass dejstvo, da bo neki egiptovski minister odšel v Jeruzalem (na zaseda-! nje komisije, katere ustanovitev so ; sklenili mzd pogovori v Ismailiji),
• kar pomeni isto kot priznati to me-! sto kot izraelsko prestolnico.
Komentar, ki ga je dal včeraj a meriški predsednik Carter ob povratku z nekajdnevnih počitnic v državi Georgia, pa je bil popolnoma drugačnega tona. pa čeprav se šef Bele hiše ni Spuščal v ocenjeva nje pogovorov v Ismailiji, ampak se je skliceval le na to, kar mu je po telefonu povedal izraelski premier Begin. «Begin mi je rekel — je dejal Carter časnikarjem — da je bil njegov obisk v Ismailiji zelo uspešen ter da je zadovoljen.* Vsekakor je Carter tik po svojem povratku s počitnic začel s pripravami na obisk v šest držav (I ran, Indijo, Poljsko, Francijo, Belgijo in Saudsko Arabijo), ki ga bo
začel prihodnji četrtek. Položaj na Bližnjem vzhodu je ena glavnih tem, o katerih se bo Carter pogovarjal med svojim potovanjem: med drugim je bilo potrjeno, da se bo v Teheranu sestal tudi z jordanskim kraljem Huseinom, morda pa tudi s s:rskim predsednikom Asadom. Sam Carter je v prejšnjih dneh izrazil upanje, da bo do takega srečanja prišlo. Ameriški predsednik je v tej zvezi poudaril, da je globalni mirovni sporazum na Bližnjem vzhodu brez Sirije nemogoč O možnosti, da bi tudi Asada na neki način pritegnili k pogajalni mizi. se je razpisal tudi bivši zunanji minister Kissinger v reviji »Time*. Bivši šef ameriške diplomacije je v članku tudi ugotovil, da ženevska konferenca ni več najboljši forum za mirovna pogajanja, (tm)
Odstavljeni rimski kvestor Migliorini zapustil policijo
RIM — Iz Viminaia so sporočili da je notranji minister brez odla sanja sprejel sporočilo bivšega rim skega kvestorja Domenica Migliori nija. da zapušča policijo.
Migliorinija so zamenjali na mestu rimskega kvestorja prejšnjo soboto, oa njegovo mesto pa imenovali De Francesca. Odstranitev spornega kvestorja so, kot znano, že dalj časa zahtevali radikalci, ko munisti in socialisti, ki ga dolžijo, da je v letu dni, kar je odgovarjal za javni red v prestolnici dopustil val nasilja in z nespretnimi repre sivnimi ukrepi dajal ekstrenrstič-nim skupinam povoda za njihove iz bruhe. Pod Migliorinijem so, konč no, zaslovele znane »posebne skupi ne* preoblečenih policijskdi agen tov, ki so samo podžigale inciden te. V enem izmed takih incidentov je bila ubita sredi maja Giorgiana Mas:.
Po dolgem odlašanju je torej vla da popustila pritisku levice. Miglio rinija so premestili v stalež funk cionarjev notranjega ministrstva vendar je bivši rimski kvestor ra zumel, da gre za kazensko preme stitev, zato je s pismom rimskemu desničarskemu dnevniku sporočil, da je «za svoje početje pričakoval več razumevanja*.
V STAROSTI 88 LET
UMRLJE CHARLOT
Charlie Chaplin je bil po soglasni sodbi največji komik našega časa
TEL AVIV — Predsednik senata Fanfani, ki se z ženo mudi na romanju v svetih krajih Izraela in Palestine. se je včeraj sestal s pred sednikom «kneseta» (izraelskega parlamenta) Šamirjem ter z namestnikom ministrskega predsednika Jadinom.
. I....n....................m.     
NEVARNO STOPNJEVANJU ŠKVADKISTICMLA NASILJA V RIMU
Fašistični teroristi lažje ranili urednika zasebne radijske postaje
Napad na Roberta La Spado povezan z atentatoma proli pripadniku «lo(ta continua» Massimu Di Pilii in ženi urednika «Sccolo d'Ilalia» Franci Pucci
— Fašistično nasilje v Ri-1 padalci dobro poznali. Vsekakor pa ............. kaže. da atentata nista bila prej
RIM
mu se v zadnjih dneh nevarno stop njuje in vzdušje v mestu na moč spominja na dni, ko je bil po nebrzdanem naraščanju škvadristične-ga terorja, ubit pripadnik »lotta
cbntinua* VValter Rossi, petka na soboto je bil
niiiMiMinniHiMiHiMiMHMinMiiimMimiiiiiiiiiiiiHiiMiniiiiminiHiHiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiuiinHiiiiiiiiuiimiHnOiriMiiiiEiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiHHiiiiimniiH
INTERVJU PREDSEDNIKA SZDL SLOVENIJE ZA TV KOPER
Ribičič: Naravne asimilacije ni
Kakšno naj bo idealno manjšinsko šolstvo
LJUBLJANA — Predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič je za koprski TV studio spregovoril o problematiki narodnostnih skupnosti in o dvojezičnem šolstvu. Oddaji je bil naslov »sola. ki jo je treba o-hraniti*. Mitja Ribičič je s tem v zvezi dejal sledeče:
»Jugoslavija je v Evropi prav gotovo najbolj pester, najbolj večbarven mozaik narodov. Hkrati pa je to —1 kljub dejstvu, da v njej živi toliko narodov, da obstaja toliko kultur, jezikov, ver, toliko različnih tradicij z razlikami v razvitosti, šegah in običajih homogena dežela. Homogena zato, ker je rešila narodnostno vprašanje, vprašanje odnosov do narodnostnih manjšin. Če pa smo v načelih in ustavi ta vprašanja rešili, to ne pomeni, da ni problemov, da ni odprtih vprašanj. Mislim, da je treba * naša načela stalno uresničevati v živi praksi. Uresničevanje v praksi pa pomeni vzporedno z rastjo našega socialističnega samoupravljanja, z rastjo vodilne vloge delavcev v zdru ženem delu razvijati tudi narodnosti,' narodna manjšine kot subjekte, kot tiste osebke in dejavnike, ki razpolagajo s celokupnimi rezultati svojega dela in se tako vključujejo v našo socialistično skupnost. Nadaljnji razvoj socialističnih družbenih odnosov je pri nas odvisen vedno in na vsaki stopnji razvoja tudi od stalnega izpopolnjevanja odnosov med večinskim narodom in narodnostmi.
Kadarkoli ocenjujemo položaj katerekoli manjšinske institucije, manjšinskega vrtca, šole ali nekega .dejavnika, ki ga moramo s po sebnimi sredstvi varovati in nego-
vali, da se pravilno razvija, moramo tudi vedeti, kje so glavni vzroki, če stvari ne gredo v redu, če se stvari ne razvijajo tako, kol smo si zamišljali z našimi predpisi, s-prizadevanji občinskih statutov, s prizadevanji naše ustave in vseh drugih subjektivnih dejavnikov.
Čeprav ga še tak0 dobro negujemo in mu omogočimo še tako dobra sredstva in pogoje za delo, se manjšinsko šolstvo ne bo moglo razvijati, če ne bodo v krajevni samoupravi na celotnem dvojezičnem, narodnostno mešanem področju ustvarjeni iiogoji in ozračje popolnega sožitja med večinskim in manjšinskim narodom. »Manjšina* se mora z vs0 svojo kulturo, s
svojini gospodarskim prizadevanjem, s svojim jezikom počutiti z večinskim narodom kot doma, da stanuje skupno z njim v isti hiši. To pa pomeni, da mora predvsem večinski narod o-svojiti popolno načelo dvojezičnega komuniciranja. Popolna celovita dvojezičnost je pravzaprav tisto, kar ustvarja ozračje popolnega sožitja med večino in manjšino. Mislim, da ima večina na koprskem področju v tem pogledu izredno ugoden položaj. Ugoden položaj zaradi tega, ker je njen interes, da obvlada italijanski jezik, ki predstavlja most do razvitega italijanskega gospodarstva, do izredno
(Nadaljevanje na zadnji strani)
V noči od v olimpijski
četrti hudo ranjen mlad pristaš skrajnolevičarske organizacije Mas-' simo Di Pilia, v soboto je bila lažje ranjena žena urednika misovškega »Secoio dTtalia* Franca Pucci, v nedeljo ponoči so se fašistični pre-napeteži spravili na Roberta La Spado, urednika skrajnolevičarske zasebne radijske postaje «Radio cit-ta futura*. Kaže, da so na mlade ga urednika, ki se z radijsko postajo ukvarja v prostem času, streljali z istim orožjem, s katerim je bil ranjen Di Pilia in da so se za napad poslužili istega motornega kolesa.
Odgovornost za atentat, ki ima vse značilnosti zahrbtnega fašističnega zločina, si lasti gibanje «giu-slizia nazionale rivoluzionaria*. pre-tepaška skupina, ki se je pred nedavnim pojavila na prizorišču rim skega prevratništva.
Atentata na Di Pilio in La Spado (napad na Franco Pucci bi namreč lahko bil «odgovor» skrajne, izven-parlamentarne levice na fašistično izzivanje) dokazujeta, da je neofa šistično gibanje po krajšem premoru zopet začelo z zločinskim izzivanjem v Rimu. Tudi policija, ki si cer še nima nobenega tehtnega indica, da bi lahko izsledila napadalce, pripisuje obema napadoma izrazit fašistični pečat in ugotavlja, da gre za tipični provokatorski dejanji, ki naj bi izzvali odgovor političnih nasprotnikov in zopetne poulične iz grede. Glavni cilj pa je zaostriti napetost v državi pred splošno stavko.
O dinamiki atentatov ni, da bi veliko govorili, saj je podobna vsem tovrstnim izpadom. V obeh primerih so napadalci privozili žrtvi za hrbet z motornim kolesom, nekajkrat ustrelili in nato pobegnili. Pri tem pa gre omeniti dejstvo, da Di Pilia in La Spada nista bila izven ozkega kroga znancev poznana kot politično angažirana fanta, zaradi česar je očitno, da so ju na
pripravljena, pač pa da so streljali nanju, ker sta bila prva levičarja, na katera so naleteli.
Nekoliko drugačen je bil napad na Franco Pucci. Kopica zakrinkanih pretepačev je v soboto popoldne. ravno ko je bila nedaleč protestna manifestacija zaradi atentata na Di Pilio. pozvonila na vrata njenega stanovanja. Komaj je ženska odprla, so napadalci začeli streljati in le po naključju ni bil obračun bolj krvav: ena od krogel je lažje ranila Puccijevo, ki se je prestrašena onesvestila, druga je oplazila njeno mlajšo hčerko, vse ostale so zadč'e v steno.
V znak protesta zaradi atentata na La Spado so rimske levičarske zasebne radi iške posta je včeraj popoldne priredila skupščino, ki so jo oddajale v neposrednem prenosu, za danes popoldne pa je predvidena množična poulična demonstracija. Napetost je znatna tudi zato, ker
ŽENEVA r Charlie Chaplin je umrl. Človek, ki ga je marsikateri kritik označeval za največjega komika vseh časov, je .izdihnil na božično t oč. v starost 88 let. Pri njem so bili žena Oona, hči zna mendtega ameriškega dramatika Eugena O' Neilla, in številni sorodniki. Smrt ga je doletela v njegovi vili v Veveyu ob Ženevskem jezeru kamor se .je umaknil, ko so njegovo moči pred letom dni upešale. Pokopali go bodo v Ve veyu, brez vsakega hrupa, v družinskem krogu. Datuma pogreba sploh niso najavili, verjetn., bo že danes ali jutn.
Vest o smrti velikega igralca je odjeknila po vsem svetu, un ne šaše nekatere izvenparlarhentarflt te" mo"l gledaliških in filmskih kn»-
Čičarske organizacije pozvale svoje pripadnike, naj sami [»skrbijo za uresničitev zakotia, ki predpisuje zaprtje vseh fašističnih brlogov, (vt)
Schmidt danes v Kairu
BONN — Zahodnonemškč kancler Schmidt bo danes dopotoval na desetdnevna obisk v Egipt, kamor ga bodo spremljali številni politični in gospodarski strokovnjaki. Kancler se bo s predsednikom Sadatom in drugimi egiptovskimi voditelji pogovarjal — kot poroča agencija MEN — o sedanjem položaju na Bližnjem vzhodu in o stanju nemško - arabskih odnosov.
DAR ES SALAAM - Bivši kancler Zahodne Nemčije Willy Brandt se mu: di na obisku v Tanzaniji, kjer ga bo danes sprejel predsednik Njerere. Brandt bo obiskal tudi Zambijo in Bocvano.
V	PETEK TISKOVNA KONFERENCA ANDREOTTIJA
V	četrtek bo vlada odobrila podporo podjetjem v krizi
Mačaluso (KPI) o nujnosti «stroge in pravične vlade»
RIM — V četrtek se bo vlada sestala in odobrila zakonski odlok, na osnovi katerega bodo podjetja, ki so helikvidna, prejela izredno podporo 400 milijard lir. To bo zadnji vladni ukrep pred novoletnimi praz niki. o bodočih perspektivah in, se veda, o možnasti vladne krize v januarju pa bo predsednik vlade Andreotti spregovoril v petek med tiskovno konferenco.
Medtem pa se ni utišala razprava o nujnosti oblikovanja nove vlade za premostitev sedanjega krizne-
POHITITE
ČAS JE ...
i
BREZPLAČNI PRIMORSKI DNEVNIK !
NOVI NAROČNIKI PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA LETO 1978 BODO PREJEMALI DNEVNIK 2E TAKOJ IN BREZPLAČNO DO KONCA TEKOČEGA LETA.
VSEM NAROČNIKOM NUDI PRIMORSKI DNEVNIK REVIJO DAN IN MALE OGLASE
Z<
ga obdobja. Republikansko glasilo poudarja, da bo morala nova vlada (in v tem smislu poziva KPI ter KD, posebej pa še Fanfanija) spre meniti sedanjo politiko, »popraviti dolgoletne napačne metode* in povedati ljudem resnico, se pravi, da bo kriza še dolga in da bodo potrebne resne ter splošne odpovedi za njeno premostitev.
Podobne misli razvija tudi član direkcije KPI Mačaluso, ko poudarja, da bo januar potekal v znaku «začetka obnavljanja Sedanje vla-dc», saj nj mogoče, da bi »Andreotti še nadalje vladal, potem ko so Se negativno izrekle nekatere stranke, ki so ga podpirale.* KPI se zaveda. da tvega s svojimi pritiski tudi predčasne volitve, vendar meni, da je italijansko ljudstvo proti novim volitvam in terja od politič nih strank, da najdejo ustrezno rešitev.
Macalusa so vprašali, kaj se bo spremenilo, ko bodo komunisti v vladi. Odgovoril je, da bo prisotnost komunistov v vladi mogoče čutiti že v njenih dejanjih, saj ne bodo dopustili odlašanja problemov, predvsem pa se bodo znotraj vlade borili za »ozdravljanje Italije*, kar je mogoče le, če bo vlada »pravična v svojih sklepih*, tudi tedaj, ko bo od ljudstva zahtevala potrebne odpovedi. »Prav je. da ljudstvo spozna, da je mogoče imeti na političnem vrhu. države tudi stroge in pravične ljudi, ki so strogi in pravični do vseh. tudi do sebe,* je zaključil Mačaluso. (st.s.)	‘ -
gih. saj je bil Chaplin v marsičem živi simbol našega časa. Švicarski radio je prekinil redne oddaje da bi sporočil vest, da je Charlie Chaplin, »človek, ki je nudi! toliko radosti, umrl na dan radosti, 25. decembra*, še bolj zgovorno o njegovi popularnosti priča dejstvo, da je tudi izraelski radio prekinil direktni prenos Boemovih pogovorov v Ismailiji. da je seznanil javnost s Chaplinovo smrtjo. Sicer pa je Izrael ena tistih držav, kjer je bil vCharlot* izredno priljubljen. pri čemer gre verjetno zasluga tudi njegovi interpretaciji židovskega brivca v filmu »Veliki diktator*.
Sožalja Chaplinovi družini so prispela z vsega sveta. Francoski predsednik Giseard D'Estamg j* v sožalni brzojavki napisal, da je Chaplin znal bolj kot 'kdorkoli izraziti sladko in istočasno grenka melanholije*, današnjega časa. V imenu, italijanske poslanske zbornice je njen predsednik Ingrao brzojavil Chaplinovi vdovi, da ho «Charlot* tudi v bodoče govoril milijonom ljudi o trpljenju in u-panju ponižnih in zatiranih ter bo ostal kot nepozabno pričevanje tegob in stisk človeka našega časa.
Pa še komentar vatikanskega radia: »Kot umetnik, ustvarjalec in režiser je dosegel sam vrh. Kritika ga soglasno priznava za najbolj genialnega in najbolj priljubljenega filmskega človekp vseh časov*. Tudi sovjetska agencija Tass je neobičajno hitro, objavila vest o Chaplinovi srpi'ti.’ Sovjetska agencija v kratkem komentarju poudarja predvsem njegovo humanost ter ga označuje za naprednega ustvarjalca in odločnega protifašističnega borca.
Še bolj zgovoren je komentar a-gencije -Nova Kitajska*, ki običajno vesti o smrti umetnikov iz kapitalističnega sveta sploh ne objavlja. Tudi kitajska agencija ugotavlja, da je Chaplin vnesel demokratičnega duha v Kulturno življenje kapitalističnega sveta, proti kateremu se je boril s satiro. V tej zvezi «Nova Kitajska* citira filme, kot so »Lov za zlatom*, »Luči ve-iemesta*. «Modemi časi* in »Veliki diktator*, ki ga daje za zgled protifašistične satire. Prav taso agen cija poudarja, da je bil Chaplin za časa’ makartizma v ZDA žrtev «lova na čarovnice* ter da se je moral po kratkem bivanju v Veliki Britaniji preseliti v Švico.
Najbolj pa je vest o Chaplinoil smrti prizadela seveda filmske in umetniške kroge. »Bil .je vtrjetno največji komik vseh časov in kot takega se ga moramo spominjati*, je dejal sir Laurence Olivier. «Njegovo delo .je vselej aktualno in neumrljivo*, je dodal Jacques Tati. in Sofia Loren, ki je igrala v zadnjem Chaplinovem filmu, »Grofici iz Hongkonga*:	»Njego-
va smrt zapušča veliko bolečino, toda njegovo bogastvo in domiselnost ter komunikativnost njegovega opusa nam zapuščajo dediščino. ki nas navdaja z radostjo*, (tm)
Članek o Chaplinovem življenju is delu berite na 4. strani.


V PRVIH 11 MESECIH LETOŠNJEGA LETA
VREDNOST IZMENJAVE PO OBMEJNIH RAČUNIH PRESEGLA 41 MILIJARD LIR
Neravnovesje med uvozom in izvozom - Obmejni gospodarstveniki proti prenosu aktivnih saldov na splošen lirski račun
Kakor smo že večkrat zabeležili na tam mestu in kakor ie bilo poudarjeno	tudi	:ia	nedavnem	za-
sedanju . mešane italijartsko-jugo-slovanske trgovinske zbornice v Opatiji, se blagovni promet med obmejnimi	območji	Italije in	Jugoslavije letos	odvija znatno	u-
godneje kakor v prejšnjih letih.
Če upoštevamo skupaj uvoz in izvoz, je vrednost prometa po tržaškem računu do konca letošnjega novembra dosegla 27,9 milijarde lir, medtem ko je v celem letu 1978 znašala 29.1 milijarde; vrednost blaga, izmenjanega v okviru gori-škega avtonomnega računa, pa je v istem času dosegla 13,2 milijarde, medtem ko je znašala v celem letu	1976	11,2	milijarde	lir.
Seštevek računov izkazuje, da so si obmejna območja obeh republik do konca novembra letos izmenjala za 41,1 milijarde lir blaga, medtem ko je promet v celem letu 1978 dosegel 40,3 milijarde lir. Tako po tržaškem kakor tudi po goriškem računu pa smo letos priča ponovnemu občutnemu neravnovesju med vrednostjo uvoza in izvoza: do konca novembra je. bil jugoslovanski izvoz na Tržaško za 7,8 milijarde lir, izvoz na Goriško pa za 4,5 milijarde lir večji od ustreznega uvoza. V smislu nedavnega sporazuma med Banco d'Ita-lia in Jugoslovansko narodno banko, je bil velik del suficita. ki se je ustvaril na tržaškem avtonomnem računu, in sicer v višini 7,7 milijarde lir, prenesen na splošen račun z& finančne poravnave med sosednima republikama, kar je močno okrnilo možnosti rednega poslovanja obmejnih tvrdk in podjetij, ki poslujejo po avtonomnem računu. Proti prenosu pozitivnih saldov z avtonomnih računov na splošen račun med Italijo in Jugoslavijo so zavzeli odločno sta-Sšče na zasedanju v. Opatiji zlasti člani tržaške delegacije mešane zbornice. Ti so izrazili splošno željo obmejnih gospodarskih krogov, da bi bil omenjeni medbančni sporazum preklican, ker občutno škoduje gospodarstvu obmejnih krajev, v prid katerega sta bila svoj čas ustanovljena tržaški in gorišld avtonomni račun.
Promet po tržaškem računu je kakor rečeno do konca letošnjega novembra dosegel vrednost 27,9 milijaarde lir, od tega pa je odpadlo na uvoz iz Jugoslavije 17,9 na promet v nasprotno smer pa 10 milijard lir. S sosednih obmejnih območij smo do konca preteklega
novembra uvrnili za 10,3 milijarde lir goveje in druge živine ter govejega mesa, za 3,4 milijarde lir metalnih izdelkov in polizdelkov, za 1,3 milijarde lir žaganega in rezanega lesa ter manjše količine avtomobilskih delov, povrtnine, tekstila, svežih in konserviranih rib, sadja, polizdelkov za proizvodnjo papirja, tehničnega materiala, vi na, itd. S Tržaškega pa smo sosednim tržiščem onstran meje dobavili za 2,4 milijarde lir stro.jev, aparatov in elektromateriala, za 1,6 milijarde vozil, za 1 milijardo lir kemičnih proizvodov, za 1 milijardo lir plastičnih mas in izdelkov, za 747 milijonov lir tekstilnih surovin, za 609 milijonov kovin in
kovinskih izdelkov ter manjše količine mineralnih proizvodov, surovin za industrijo papirja, proizvodov iz kamna, cementa, keramike in stekla, ter optičnega, kino in fotografskega materiala.
• Tržaška občina obvešča, da zapade 30. januarja prihodnjega leta zadnji rok za izplačitev takse na reklamo za leto 1978. Zainteresirani lahko plačajo ob delavnikih neposredno v uradih AGIAP na Nabrežju Sauro 10/E od 9. do 12. ure in od 15.30 do 17.30 (ob sobotah le od 9. do 12. ure), ali pa na poštni tekoči račun št. 11/10688 naslovljen na AGIAP SpA -Nabrežje N. Sauro 10/E - 34124 Trst.
«Bojevita» dekleta včeraj popoldne na boljunskem trgu
																	
ŠTEFANOV AN J E V BOL JUNCU
Oživljanje starega ljudskega običaja pritegnilo v vas veliko množico ljudi
Tradicionalnemu lučanju na {Gorici} je sledila "bogata kulturna prireditev v občinskem kulturnem domu <rFrance Prešeren>
Včeraj je bilo v Boljuncu vse živo. Stari vaški običaj štefanovanja je privabr" v vas veliko ljudi iz o-kolice in mesta, ki so si želeli ogledati lučanje na »Gorici*. Po «žegnu» v cerkvi so se na glavnem boljunskem trgu zbrala dekleta, ki so sa začela obdelovati s pomarančami in jabolki, a kmalu je za priložnostno «orožje» poprijelo tudi občinstvo in radovedneži, tako da se je razvnel pravi boj. Marsikatera pomaranča in jabolko se je raztreščila na glavi nepazljivega gledalca, ki je še z večjo silo in ihto zalučal sadež proti sosedu ali kraju, od koder je priletelo vanj. Prizanešeno hi bilo niti avtomobilom, še manj pa mestnemu avtobusu, ki je postal tarča vseh. Po končarem «boju» je bilo prizorišče na boljunski «Gorici» enkratno: vsepovsod pomarančni olupki in kosi jabolk. Izmučeni »metalci* so se nato porazgubili po vaških gostilnah, kmaLu pa so se zbrali, in poleg njih še mnogi drugi, v občinskem gledaTšču »France Prešeren*, da bi prisostvovali zabavnemu kulturnemu večeru.
Ob napovedani uri je bilo gledališče nabito polno in mnogo ljudi
KAKO PREŽIVLJAMO PRAZNIKE
Božično praznično vzdušje priložnost za premislek
Gospodarska kriza zapustila marsikatero znamenje, vendar jo eni bolj občutijo, drugi manj
Že od nekdaj se, pobožni ali ne, prav obredniško pripravljamo na božične praznike — dneve veselja in radosti in polnih miz (če se da, tudi kjer vlada revščina) — in ob njih uživamo. Tradicija zahteva/ da preživiš božič v družinskem krogu. Ljudje, ki so zaradi dela ali iz drugih razlogov vse leto zdoma, se za božič združijo okrog pisanega božičnega drevesca ali novoletne jelke. To je dan, ko naj bi bili vsi ljudje dobri, ko naj bi pozabili pa vse tegobe sveta, na krivice ir na vse neprijetne dogodke.
Vendar, kako se lahko izmaknemo kopicam in kopicam problemov? Nasprotno nam marsikdaj ravno prazniki osvetlijo številne probleme, dogodke, razna družbena protislovja v neprijetni, često dramatični luči. Kako naj se radostijo v božiču na primer vsi tisti tisoči, ki so jim razbesneli krči v drobovju zemlje Je pred poldrugim letom razdejali «iom in še sedaj čakajo v zasilnih barakah, da jim bo oblast pomaga la, kjer si sami, kljub izrednim naporom in niukam, niso mogli pomagati?
Veliko je še takšnih primerov, čeprav ne zavzemajo takšnih razsežnosti, kakršne beležimo v potresnih krajih sosednje Furlanije in Beneške Slovenije. Tudi splošna gospodarska kriza se kaže ravno v teh dneh z vse večjo krutostjo. Pomislimo le na mračne razmere, ki so zavladale v številnih podjetjih in industrijskih obratih. Grožnja brezposelnosti visi kot Damoklejev meč nad delavstvom, dopolnilna blagajna pa je tudi za naše mesto vsakdanja stvarnost. Kljub številnim zagotovilom, obljubam in posegom je več sto u-službencev in uslužbenk podjetja Bloch, ki je zaradi slabega upravljanja zašlo v stečaj, preživelo tudi letošnji božič v negotovosti. Tako je za 600 uslužbencev bivšega podjetja Vetrobel, ki čakajo, kdaj bo novo podjetje SIR pričelo s proizvodnjo, ki bi se morala pričeti že zdavnaj. In tako je za uslužbence bivše pivovarne Dreher, ali za delavce železarne Italsider. Prva skupina nad 500 delavcev tega podjetja se je pred kratkim vrnila na delo, zato pa bo z 2. januarjem stopila v dopolnilno blagajno druga skupina okrog 700 delavcev. In kaj naj ob letošnjem božiču porečejo številni uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij, kot so SAP in Stradale, ki jim že nekaj časa izplačujejo le polovico plače?
Pa imamo še drugo plat medalje. Marsikoga postavljajo prazniki pred tetko dilemo, kam naj gre prazno-
je moralo razočaranih domov, saj ni bilo niti kotička na razpolago. Spored, ki je bil bogat in kakovosten, je odprl predsednik PD »France Prešeren* iz Boljunca Vojko Slavec. Govornik je predstavil obračun letošnje sezone društva, ki je bila uspešna kot še nikoli in povabil vse, posebno mladino, naj se pridružijo skupnim naporom in tako pripomorejo k ohranjevanju starih ljudskih običajev. S širšim sodelovanjem vseh prosvetnih društev v Bregu, pa bi lahko kulturno življenje na tem delu naše zemlje enkratno zaživelo, je poziv k sodelovanju zaključil Slavec.
V prvem delu kulturnega sporeda se je predstavil mešani pevski zbor «France Prešeren*, ki je pod vodstvom Draga Žerjala lepo in ubrano zapel nekaj novih pesm’, od katerih je posebno učinkovala bolgarska partizanska v priredbi Ubalda Vrabca »Hej, pole široko*. Točka »Večer na dalmatinski obali*, v kateri so sodelovali tamburaši in del pevskega zbora, je predstavila poletni večer v Dalmaciji in vračanje ribičev domov po dolgi plovbi po Jadranskem morju. Zbor in tambu-raški ansambel je vodil Drago Žerjal, nadvse učinkovito sceno pa so izdelali Stano Žerjal, Robert Ota in Jože Mauro. Režiral je Boris Mihalič, ki pa bi moral celotni predstavi dati večjo dinamiko na odru, pevci bi se morali bolj gibati ali opravljati kako delo. V prvem, kot tudi v drugem delu, je posamezne točke povezoval vaški humorist Stano Že/jal, ki je nadvse zabaval občinstvo.
' Po nastopu tamburaškega ansambla, ki je pod vodstvom Draga Žerjala izvajal venček slovenskih narodnih pesmi, se je občinstvu predstavi’ dramski odsek društva »F. Prešeren*, ki sta ga za to priložnost okrepila še dva igralca iz Boršta. »Tragična zgodba boljunskega gangsterja* je komedija enodejanka, ki jo je napisal domač'n Boris Mihalič. Mihalič je oskrbel tudi režijo in sam tolmači glavno vlogo. Sicer je to zgodba boljunskega mladeniča, ki se v Ameriki prelevi v kriminalca, kajti v to ga prisilijo okoliščine, a še vedno vzdihuje po rodnem Boljuncu. V Mihaličevem narečnem monologu je marsikatera pikra nad današnjo stvarnostjo v svetu in predvsem v Bregu. Igralec je lepo upodobil lik melanholičnega gangsterja, njegovo izvedbo je dopolnjevala nadvse izdelana mimika in govorne variacije. Sicer bi moral Mihalič svoj tekst malce predelati in se osredotočiti predvsem na domači ambient, kar bi brez dvoma še bolj pritegnilo gledalce. Vsa predstava pa je bila na dokajšnji višini, tako scena in kostumi ter svetlobni’učinki,' kot tudi balet, ki si ga je zamislila Selma Micheluzzi, in ki je pričaral tipično vzdušje ameriškega
V NOČI 00 PETKA NA SOBOTO
Tudi tatovi delajo «serijsko»: trije vlomi v istem poslopju
Iz uradov dunajske plovbne družbe odnesli varnostno skrinjico - Za 2 milijona in pol plena v stanovanju v Ul. Cisternone
vat. Ali naj izbira med kakim zimskim turističnim centrom v Dolomitih ali pa naj se odloči za daljše počitnice nekje v Indiji ali Keniji, na Kanarskih otokih ali v Braziliji. Statistike nam kažejo, da si je letos sorazmerno več Tržačanov izbralo daljša potovanja v inozemstvo, ki so se v primerjavi z lanskim letom podražila le za poprečno 10 odstotkov, medtem ko je bivanje v domačih zimskih turističnih krajih za 30 odst. dražje. Sicer pa tudi snega ni veliko in je torej enotedensko ali dvotedensko bivanje v kakem eksotičnem kopališču južne poloble boljša rešitev.
Eni so torej preživeli božič in bodo nemara še novoletne praznike preživeli v toplem družinskem krogu, drugi v Keniji ali kje drugje, tretji pa v zavetišču Gaspare Gozzi, če že ne v samoti hladnega podstrešja. Tudi za te so božič in ostali prazniki pravzaprav trenutki, v katerih se pokaže v pravi razsežnosti njihova usoda, pa tudi vse tisto, kar se je ali se ni storilo, da bi jim bilo bolje.
podzemlja tridesetih let. Pri predstavi so sodelovali Robert Ota, Jože Mauro, David Krmec, Margaret Nadlišek, Fabja Meneghetti in Al-do Zobec, pa še Tanja Smotlak, Rosana Petaros, Doljan Petaros, Renato Mihelčič, Mauro Gius, Franco Meneghetti, Boris Žerjal, Edi Zobec, Ervin Maver in Miran Kljun.
Boljunčani so s svojim praznikom nudili obiskovalcem veliko užitka in upati je, da se bodo take ali podobne prireditve še nadaljevale.
KRIZA V OKVIRU ZDRUŽENIH BOLNIŠNIC
Sindikalne organizacije zavrnile programski dokument predsedstva
Za premostitev težav ni dovolj navajati odprta vprašanja: treba je nakazati tudi ustrezne rešitve - Zahteva po stalnem sodelovanju med vodstvom bolnišnic in sindikalnimi organizacijami
Urnik trgovin
Te dni se je v Trstu sestalo pokrajinsko vodstvo sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL, ki združuje delavce in nameščence Združenih bolnišnic, da bi obravnavalo pro gramski dokument, ki ga je pravkar objavil predsednik omenjene ustanove. Po daljši razpravi so člani pokrajinskega vodstva sindikata zavzeli do dokumenta soglas no odklonilno stališče. V poročilu, ki so ga izdali po seji, je rečeno, da ,dokument predsednika ne vsebuje nobene točke, ki bd bila resnično programskega značaja. Iz do kumenta nasprotno izhaja, da se-danji upravni svet Združenih bolnišnic ni kos številnim perečim nalogam, ki bi jih moral že zdavnaj rešiti.
Včeraj sta si obljubila večno zvestobo
MAJDA CIBIC in
SANDI CERGOL
Skavtinje in skavti jima voščijo vso srečo v novem življenju.
Jutri, 28. decfmbra: trgovine z jestvinami bodo lahko poslovale tudi popoldne, in sicer po rednem urniku.	’ '
Sobota; 31. decembra: vse trgovine bodo redno poslovale dopoldne in popoldne.
Nedelja, 1. januarja 1978: vse trgovine bodo zaprte.
V prvem tednu januarja (praznik 6. januarja je* bil odpravljen) bodo trgovine poslovale po rednem urniku ter upoštevale pravila o običajnem medtedenskem počitku.. ,
PO UGOTOVITVAH TRGOVINSKE ZBORNICE
V tržaški pokrajini vedno manj prebivalcev
Konec oktobra so jih našteli 296.96.*$ (od tega 265.830 v tržaški občini) - Delovanje dopolnilne blagajne - Na borzi tudi v oktobru mrtvilo
Trgovinska zbornica je objavila I primerov 22. Pregled končno pri-pregled o razvoju gospodarskih de-1 naša krajšo informacijo o d-cjav-
Stanovanjske miši so izkoristile božične praznike, da so se kar »serijsko* lotile dela. Tokrat so se tatovi v isti noči spravili na urade treh podjetij, k> imajo sedež v istem poslopju in sicer na Trgu Tommaseo 4. V soboto dopoldne je vratar poslopja pa naključju opazil, da so vrata podjetja CASET odprta. Pogledal .je natančneje in ugotovi), da so vrata pravzaprav vlomljena.. Poklical je policijo, ki .je med pregledom u-gotovila, da so vlomljena tudi vra ta komercialista dr, Nobileja in podjetja AMAT, seveda v istem poslopju.
Iz miznice podjetja CASET so neznanci ukradli 30.000 lir v gotovini, iz ur ajda komercialista so ukradli 300.000 lir. to .je plačo No-bilejeve tajnice, ki je pustila denar v predalu, medtem ko policija še ni izsledila upravnika družbe
AMAT in še ni ugotovila, kolikšen je bil tam plen stanovanjskih miši. Vsekakor so tatovi opravili svoje delo v nočnih urah. Nobile je namreč zaprl pisarno v netek. ob 19.30.
Ob koncu preteklega tedna so tatovi vdrli tudi v urade neke dunajske plovbne družbe v Ul. Mazzini 30 in odnesli varnostno skrinjico, v kateri je bilo 30 tisoč lir v gotovini in žepni elektronski ra čunalnik v vrednosti 180 000 lir. Tatovi so vlomili vhodna vrata, vežna vrata pa so bila že odprla.
Na božič pa so neznanci vlomili v stanovanje družine Rossignani v Ul. Cisternone 35. Iz predala nočne omarice so ukradli poldrugi milijon v gotovini in dva čeka v skupni vrednosti milijon lir. Ros-signanijevi so odšli iz stanovanja okoli 16. ure, ko pa so se vrnili okoli 22. ure ao vlomilci že opravili svoje.
javnosti na Tržaškem v preteklem oktobru. Pregled navaja v prvi vrsti podatke o številu prebivalstva in ugotavlja, da je štela tržaška pokrajina konec oktobra 296 tisoč 963 prebivalcev (konec oktobra 1976 jih je bilo 299.083), od tega v tržaški občini 265.830 (lani 268.155).
Pokazatelj potrošniških cen je konec oktobra dosegel vrednost 126,5 (1976 = 100) ter je bil za 0,9 višji od pokazatelja za letošnji september ter za 19,3% višji od pokazatelja za lanski oktober.
Na tržaškem trgu z nepremičninami so v preteklem oktobru zabeležili 231 kupoprodajnih pogodb, vrednost izmenjanih nepremičnin pa je po 'izjavah prizadetih strank dosegla 3 milijarde 182 milijonov lir. V prvih desetih mesecih leta je bilo sklenjenih 2.634 kupoprodajnih pogodb v skupni vrednosti 50 milijard 792 milijonov lir, medtem* ko so v ustreznem razdobju lanskega leta zabeležili 2.832 pogedb, vrednost izmenjanih nepremičnin pa je znašala 41 milijard 917 milijonov lir.
Blagovni promet v pristanišču je v oktobru dosegel 3,142.100 ton, kar predstavlja nazadovanje za 10,4 % V primeru z oktobrom lanskega leta. Nazadovanje je treba spraviti v zvezo z manjšim dovo zom surovega petroleja za potrebe Čezalpskega naftovoda, promet z generalnim tovorom pa se je nasprotno povečal za 7,6%. Celokupen promet v luki je do konca oktobra znašal 30,088.479 ton ter je bil za 4% večji od prometa v ustreznem razdobju lani (29,548.894 ton). Dovoz blaga po morju se je povečal za 5,2%, odvoz pa za 1,6%. Sam dovoz surovega petroleja za naftovod je bil letos za 4,3% večji od lanskega leta.
Glede delovanja dopolnilne bla gajne, navaja pregled trgovinske zbornice, da je število izplačanih delovnih ur v prvih desetih mese cih letošnjega leta doseglo 642.513 v okviru predelovalne industrije in 383.879 v gradbeništvu; v istem razdobju lani so zabeležili 1,270.843 ur dopolnilne blagajne v predelovalnih industrijah in 391.394 ur na področju gradbeništva.
Oktobra letos je na Tržaškem zašla v stečaj ena tvrdka, v prvih desetih mesecih pa so zabeležili skupno 19 stečajev. V ustreznem razdobju lani pa je bilo takšnih
nosti tržaške borze: v oktobru je bilo povpraševanje po vrednostnih papirjih zelo omejeno. To velja Še posebno za delnice, merllem ko so nekaj zanimanja zabeležili o-krog državnih zakiadnih zadolžnic.
Neznanci zažgali vrata tržaškega sedeža MIT
Včeraj ponoči so neznanci zažgali vrata tržaškega sedeža Gibanja za neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja MIT v Istrski ulici. A-tentatorji so verjetno polili vrata z bencinom in nato zanetili ogenj, škoda ni velika.
PRIHODNJE LETO
Telefonske zveze s Slovenijo in Hrvaško
Dosedanje mednarodne' neposred ne telefonske zveze med tržaško in goriško pokrajino ter Jugoslavijo bodo v prvi polovici januarja raz 'širili tudi na videmsko pokrajino. Obenem bodo razširili tudi jugoslovansko območje, da bo že prihodnje leto (1978) zajelo celotno o-zemlje Slovenije in Hrvaške. Ob tej priliki bodo določili tudi nove mednarodne tarife in razširili obmejne olajševalne tarife tudi na druga mesta Furlanije - Julijske krajine.
Poleg ,tega se sindikalna zveza ne strinja z delovanjem upravnega sveta Združenih bolnišnic, ki je med drugim odgovoren za to, da se v programskem dokumentu ponovno postavljajo v ospredje problemi, ki so predmet razprave že leta in leta. Del krivde za to pa nosi tudi deželno odborništvo za zdravstvo, ki ni doslej dalo nobenega pozitivnega odgovora na številna vprašanja zdravstva na' Tržaškem. V dobrem delu pa so za takšno stanje odgovorne tudi krajevne politične sile.
Sindikalna zveza meni, da se je treba številnih problemov tržaškega zdravstva lotiti na osnovi racionalno izdelanega programa, ne pa na podlagi dokumenta, ki posamezna odprta vprašanja enostavno našteva, ne da bi nakazal poti za njihovo rešitev. Vodstvo zveze je zato sklenilo, *la bo postavilo zahtevo po sklicanju vrste sestankov s predstavniki političnih sil, deželnega odborništva za zdravstvo in upravnega sveta Združenih bolnišnic. Zveza nadalje konkretno zahteva vzpostavitev stalnega sodelovanja med upravnim svetom Združenih bolnišnic in sindikalni-organizacijapjiter priznanje absolutne prednosti problemom, ki zadevajo bolnike in delavce.
Vodstvo sindikalne zveze je poverilo tajništvu nalogo, pa izdela programski dokument za Združene bolnišnice, ki naj upošteva vsa od prta vprašanja in nakaže rot za izhod iz hude krize, v kateri se danes nahaja ustanova.
Delovanje sindikalnih patronatov
Izenačene pravice za moško in žensko delo
Sindikalni patronati INČA - CG IL, INAS - CISL in UCAP - UIL nudijo interesentom vse potrebne informacije v zvezi z novostmi, ki jih glede izenačenja pravic za moške in ženske v rednem delovnem odnosu uvaja zakon štev. 903 z dne 9. de cembra 1977. Tako imajo ženske pravico, da nadaljujejo z delom do starosti, ki je predpisana za upokojitev moških delavcev; ženske, ki posinovijo otroka starega do 6 let imajo pravico do odsotnosti z dela kakor porodnice; mož ima po novem pravico do pokojnine po ženi tudi če ni invalid, itd. Kdor bi rad podrobnejše informacije, naj se o-glasi v uradih patronatov (INČA -CGIL — Ul. Pondares 8; INAS -CISL - Ul. S. Spiridione 7; UCAP - UIL — Trg Papa Giovanni XXHI) v perifernih uradih sindikatov ali pri sindikalnih zastopništvih v po djetjih.
Draga pustolovščina
mladih vojakov
V teh božičnih dneh, ali bolje nočeh, se je tudi dvema mladima vojakoma iz Rima, ki služita vojaški rok v vojašnici bataljona S. Giusto v Ul. Rossetti, zahotelo svežega zraka. Preskočila sta zid, vendar se nista zadovoljila s sprehodom: u-kradla sta avto in se odpeljala bližnjo tržaško okolico. Njun izlet pa je bil zelo kratek, saj so ju med redno nadzorstveno službo zajeli karabinjerji openske postaje, ki so avto vrnili lastniku, mladeniča pa pospremili nazaj v vojašnico in seveda prijavili sodišču. Vendar je vojaka ta »sprehod* drago stal: pred sodiščem se bosta morala zagovarjati zaradi tatvine, v vojašnici so ju že kaznovali zaradi nočnega bega, poleg tega pa sta si zapravila novoletni dopust, na katerega bi morala oditi prav v teh dneh.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kultu mi dom
ALVIERO NEGRO
BUNKER
komedija v dveh dejanjih
Iz furlanščine prevedel v narečje beneških Slovencev Božo Zuanella Kostumi	Marija Vidnu
Lektor	Božo Zuanella
Režija in scena JOŽE BABIC
Danes, 27. decembra, ob 20.30 v Prosvetni dvorani na OPČINAH;
jutri, 28. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v SV. KRIŽU;
v četrtek, 29. decembra, ob 20.30 v Prosvetni dvorani »I. Gruden* v NABREŽINI.
S P D T
priredi v nedeljo, 8. januarja 1978, avtobusni smučarski izlet na Zon-colan. Popust na smučarski dnevni karti. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje, samo do vključno srede, 28. decembra.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 27. decembra JANEZ
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.27 — Dolžina dneva 8.42 — Luna vzide ob 18.39 in zatone ob 8.35.
Jutri, SREDA, 28. decembra NEDOLŽNI OTROCI
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8,8 stopinje, najnižja 4.8, ob 18. uri 8,1 stopinje, zračni tlak 1021,5 mb rahlo pada, vlaga 78-odstotna, nebo. 8/10 pooblačeno, brezvetrje, morje mimo, temperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. decembra 1977 se v Trstu ni rodil noben otrok, umrlo pa je 14 oseb. i
UMRLI SO: 64-letni Francesco Cal-darulo. 91-letna Stefania Pahor vd. Spazzal, 83-letni Ida Ujcic, 80-letna Maria Sustersich vd. Sidari, 65-letni Carlo Pippan, 75-letna Natalia Rinal-dis por. Pol, 74-letna Marija Novel por. Godina, 76-letni Luigi Rizzi, 71-letni Mario Rebini, 70-letna Michelina Scardigno vd. Quinto, 66-letni Omero Melzi, 71-letna Anna Apostoli, 74-letni Giuseppe Bracci in 68-letna Valeria Volčič vd. Bonazza.
OKLICI: uradnik Claudio Barin in uradnica Claudia Guardelli, železničar Marino Rota in uradnica Fiorella Schillani, upokojenec Tullio Pimetti in gospodinja Speranza Chiesa, inženir Paolo Banco in uradnica Nada Pairs, uradnik Boris Sancin in bolničarka Grazia forporati, .nosač Dario Tau-car in'snažilka Giulia Rossi, študent Marcelin Bergamini in .uradnica Elena Businelli, pleskar Giovanni Cucek in upokojenka Nerea Fantoma, sluga Claudio Candot in prodajalka Luisa Colcni, karabinjer Alessandro Gallotta in gospodinja Giuseppina Corsini, delavec Femando Antonio Iacovello in gospodinja Pia Vincenza Soricelli. častnik Giorgio Sigulin in študentka Nives Škerl, delavec Beprino Tolazzi in gospodinja Gioiella Bertogna, trgovec Giorgio Visintini in študentka Sladjana Milic, biolog Fulvio Eccardi in antropologinja Cristiana Adriani, u-radnik Luigi Silli in uradnica Gabriel-la Bandelli, tehnik Eugenio Suzzi in delavka Maria Monzoni.
Ariston 16.30—18.25—22.00 «Aldila del bene e del male*. Režija Liliana Ca-vani. D. Sanda, E. Josephson, R-Pavvel in V. Lisi. Prepovedan mla-
'dini pod 18. letom. Barvni film.
Mignon 15.30 «La grande avventura*. Barvni film za vsakogar.
Nazionale 15.30 »Le avventure di Bianca e Bemie*. Barvna risanka.
Grattacielo 15.30 «1 nuovi mostri*. Vittorio Gassman, Omella Muti, Alberto Sordi in Ugo Tognazzi.
Excelsior 15.30-22.15 »Guerre stella-ri». Mark Hamill, "Čarne Fisher.
Fenice 16.00 «L'orca assassina*. Richard Harris in Charlott/ Rampling.
Eden 16.00-20.00. «11 gatto*. Ugo Tognazzi. Mariangela Melato.
Ritz 15.30—20.00 «Sandokan alla ri-scossa*. Kabir Bedi. Barvni film-
Filodrammatico 16.15 «Condannata al piacere*. Preuovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Cristallo Zanes zaprto.
Aurora 16.30—19^5 «New York, Ne* York*. Liza Minnelli. Barvni film-
Capitol 16.30-20.00 «Pane, burro e marmellata*. Enrico Montesano. Barvni film. Jutri ob 14.45—22.00.
Moderno 16.30 »Per amore di Beni*" mino*. Barvni film.
Impero Danes zaprto.
Ideale Danes zaprto.
Vittorio Veneto Danes zaprto.
Radio 15.30 «King Kong*. Barvni film.
Astra Danes zaprto.
Volta (Milje) Danes zaprto.
Razna obvestila
Svet krajevne skupnosti za šempo-laj, Praprot, Prečnik, Tmovco k* Nabrežino (postaja) sklicuje javno zborovanje glavne skupščine, ki bo v prostorih osnovne šole v šempolaju danes, 27. decembra, ob 19. uri/
Izleti
Turistična sekcija združenja Union javlja, da je še nekaj mest na razpolago za enodnevni izlet v Pramollo • Beljak, ki bo v nedeljo, 8.1.1978. Informacije in prijave na sedežu Skl cluba Union, Ul. Valdirivo 30, te'-64459 vsak dan od 17.30 do 19-30' razen v ponedeljkih, v soboto od 10.30 do 12. Vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 1®-do 19.30.
Prispevki
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. a-prila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bemini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bemini 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za z. arovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef-št 732-627.
V	počastitev spomina pok. Albin* Kalca daruje Lucijan Križmančic
10.000	lir za ŠD Zarja.
Namesto	cvetja	na	grob	Albina
Kalca darujeta Silva in Maks Križ' mančič 10.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto	cvetja	na	grob	Albin*
Kalca daruje Evgen Vodopivec 1® tisoč .lir za šD Zarja.
Namesto	cvetja	na	grob	Albin*
Kalca darujeta Stanko	in Tanja Gr*
gič 10.000 lir za ŠD Zarja.
; V počastitev spomina Andreja M®* tUFč"'daruje bratranec Srečko Kriz* mančič 5.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetia na grob Andrej* Metlike daruje družina Ražem (Kraljeva) 5.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na pok. Andreja Metliko daruje družina Frlinova 10.006 lir za ŠD Zarja.
Za ŠD Zarja daruje Leonard Ban 10X00 lir.
Ob 5. obletnici smrti Marije San-tin daruje hči Gidija z družino tisoč lir za PD Prešeren.
Ob 5. obletaici smrti drage manj® Marije Santm daruje hčerka Ad* z družino 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto novoletnih voščil daru’* PD Prešeren 10.000 lir za Skupnost Družina Orčine.
V	počastitev spomina pok. stric* Ludvika Stoparja, daruje Mery Spetič 10.000 lir za TPPZ in 10.000 W za folklorno skupino «Stu ledi*.
Namesto cvetja na grob Andrej® Metlike daruie družina Križmančic (Fčeva) 15.000 lir za PD Lipa. .
Marino Čuk (Beketov) daruje
tisoč lir za ŠD Primorec Trebče.
# # »
POPRAVEK
V	zadnji številki se je v rubrik' «Darovi in prispevki* vrinila nap*' ka, ki jo popravi iamo: v počastite* sponvna Maksa Kralja darujeta A' na in Aldo Antoni (in ne Serg10'1
5.000	lir zr. ŠD Primorec.
Tatvina pa taka!	I
22-letni Anglež Peter Franklin iz Nevvcastla se bo moral zagovarjati j zaradi dokaj nenavadne tatvine. V I noči od petka na soboto so ga za-J sačili mestni redarji na Greti, ko je držal v rokah svetilko, s ka-1 kršriimi tržaška občinska uprava o- j pozarja na dela na cesti. Franklin ! je sicer dejal, da je svetilko našel na tleh, vendar mu redarji niso 'verjeli. Izročili so ga agentom letečega oddelka tržaške kvesture, ki so ga aretirali zaradi tatvine in odstranitve prometnega znaka, ki o-pozarja na nevarnost, ter ga zaprli v koronejske zapore.
LEKARNE V OKOLICI
Boijunec: tel. 228-124: Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114: Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sl jan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
LOTEftlJ A
BARI	9	61	22	35	50
CAGLIARI	84	86	70	73	24
FIRENCE	28	31	58	14	2
GENOVA	29	59	2	60	20
MILAN	63	42	87	77	55
NEAPELJ	37	11	66	28	13
PALERMO	8	16	54	7	24
RIM	68	21	11	67	81
TURIN	11	63	72	8	15
BENETKE	57	14	18	30	51
ENALOTTO					
12 1 12	X 1	2	1	X 1	1
KVOTE: 12 točk • 8.278.000: 11 točk - 358.200; 10 točk • 30.200 Ur.
Dne 23. decembra nas je za vedno zapustila naša draga
MARIJA NOVEL por, GODINA
Pogreb bo danes, 27. decembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Skednju.
Žalujoči: sestra Mila vd. Flego * sinovoma Sergibm in Mariom z družinama, nečakinje, sestrične in drugo sorodstvo
Trst, Melbourne, 27. decembra 1977
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
IVAN GERLANC (VANK0)
Pogreb bo danes, 27. t.m., ob 15. uri v hiše žalosti, Voglje 18. na pokopališče v Dutovlje.
Žalujoči: žena Zofija, hčeri Milena in Ivanka z družinama, sestre, brat ter drugo sorodstvo
Voglje, 27. decembra 1977
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage žene, sestre in tete
MARIJE MISLEJ por. F0RTUNAT
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
SVOJCI
Nabrežina, Trst, 27. decembra 1977
VČERAJ NA POBUDO KMETIJSKE ZADRUGE IZ TRSTA
V Boljuncu uradno predali svojemu namenu novo torklo
Kmetom ne bo treba reč voziti oljk v tuje kroje
PO SKLEPU PRIPRAVLJALNEGA ODBORA V ŠTANDREŽU
V januarju bodo ustanovili združenje za zaščito zemlje
V osnutku statuta so opredeljene naloge za ohranitev etnične in socialno-gospodarske strukture kraja
Včeraj so uradno predali svojemu namenu prenovljeno »torklo* — stiskalnico za olje — v Boljuncu ob prisotnosti veiikega števila 'ljudi, predvsem kmetovalcev, ki so s tem izpričali svoje zadovoljstvo nad novim objektom Kmetijske zadruge.
Godba na pihala Breg je pod vodstvom Viljema Slavca izvedla nekaj skladb, nakar .je predsednik Kmetijske zadruge Dušan Kodrič Uradno otvoril novo pridobitev s klasičnim prerezanjem rdečega tra ku. Še prej je poudaril, da se Je Zadruga zavedala potrebe našega kmeta po tem objektu, ki bo pripomogel k uspešnejšemu pridelovanju olja, čeprav pridelek ne bo to-
SPD IGO GRUDEN
in
ŠD SOKOL Nabrežina _
priredita tudi letos tradicionalno
SILVESTROVANJE
v društvenih prostorih.
Rezervacije in informacije pri Stanku Devetaku.
Vabljeni!
likšen, da bi bilo delovanje torkle rentabilno. Kmetom ne bo treba vozit oljk v Bassano in bodo s tem prihranili na stroških in času. Kodrič je na koncu podčrtal, da bo edino v slogi vseh Slovencev možno zgraditi še druge podobne objekte, ki bodo utrdili našo narodno zavest in s tem slovenski živelj.
Domači župnik Marij Gerdol je blagoslovil stavbo z željo, da bi nova torkla prinašala vsem občanom dobrine, ki jih predstavljata oljka in olje, kot radost in obilje.
Spregovoril je tudi dolinski župan Edvin Švab, ki .je izrazil zadovoljstvo uprave nad to pobudo, ki .je sad skupnega dela in uresni čenje sanj marsikaterega občana. Dejal .je, da ta objekt združuje vso našo zgodovino in voljo, da se na tej zemlji ohranimo, ter bi moral služiti kot primeri da bi tudi na drugih področjih dosegli take pridobitve s skupnimi močmi. Zaključil je z željo, da bi prej zamenjali stroje, kot pa.^da bi zmanjkalo oljk in obenem pozval mlade, da bi se posvetili gojenju oljk.
Pozdrav .je prinesla še predsednica dežolne zveze zadrug Libera Sorini, ki .je poudarila, da so take pridobitve, v , prid vsegd prebival
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1978
Celoletna..............................
Mesečna
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 795-823
* Ravniiinlpi	/
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 1192
Uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio SL 1/1 Tel. 83-382
Raznašalci	V
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
29.000 lir 2.900 lir
Podružnica za prodajo
anna
v TRSTU
Ul. Čampo Marzio S Tel. 7693 - int. 57 predlaga
«PRILOŽNOST
TEDNA»
•	FIAT 500 L letnik 1972
•	RENAULT R6/TL letnik 1972
•	VOLKSVVAGEN Scirocco (1588 cc) letnik 1975
•	FIAT 131 berlina 4 vrata z 12-mesečno garancijo konec 1977
AVTOMOBILI Z NALEPKO
. imajo dvojno pismeno garancijo
* Odprto tudi v soboto zjutraj
stva tržaške pokrajine. Zadnji je spregovoril podpredsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš, ki je izrekel upanje, da bi se kmetje bolj posvetili zemlji in skrbno izkoriščali novo torklo.
Prisotni so si z zanimanjem ogledali nove prostore. Takoj qb vhodu sta r.ovi . stiskalnici, na desni sta mlinska kamna za mletje oljk, kar je seveda vse mehanizirano. Prostor .je seveda opremljen še z drugimi nujnimi pripomočki za to delo, stari kamen in stiskalnica, ki sta odslužila, pa »uživata pokoj* pred poslopjem v spomin na stare čase, ko je bilo oljk mnogo več kot jih je ostalo po hudi zimi 1928-1929 pa vse do danes
Na koncu je treba izreči upanje, da bo ta finančni napor zadruge deležen podpore pristojnih deželnih oblasti, toliko bolj, ker je zadruga dokončala dela še preden bi prejela še tako skromno podporo.
Nove obveznosti za avtoprevoznike
Številne odločbe so prilagodile in spremenile osnovni zakon št. 298 z dne 6.6.1974’,' ki urejuje dovoljenja in pregled nad prevozništvom. Del teh spremerrib je nastalo zaradi prilagoditve 'Italijanske zakonodaje normam Skupnega evropskega tržišča, del pa zaradi notranjih razmer v državi. Pred kratkim je ministrstvo za prevoze izdalo okrožnico kako se morajo ravnati koristniki dovoljenj za prevoze na svoj račun (rdeča črta). Ker sp določila dokaj zapletena, bomo o izvajanju poročali," ko bodo krajevni uradi dobili potrebna navodila in formularje.
Važna pa je zapadlost, ki zadeva avtoprevoznike na račun tretjih o-seb (bela črta). Slednji se morajo najkasneje do 31.12.1977 vpisati v posebni seznam »avtoprevoznikov. Tudi ta obveznost je precej zapletena in ker predvideva celo vrsto dokumentov, prošenj in dosledne interpretacije svetujemo, da se koristniki nemudoma Dodajo na centralni urad ACI v Ul. Cumano, št. 2, kjer jim bodo za to specializirani uradniki vso dokumentacijo pravočasno pripravili. Vsakdo pa mora prinesti s seboj potrdilo o državljanstvu, prometno kniižico, potrdilo o zavarovanju, fiskalno številko in kopijo davčne prijave 740.
Za avtoprevoznike so najavljene še druge spremembe, kot posebni registrator bržin (tačhimetro), ki ga bo treba namestiti v tovornjakih, da bodo lahko nadzorovali prekrške. Tudi to obveznost bomo pravočasno najavili.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 64 NASIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCER1A CERVO
TRST	TEL 796-301
Vlale XX Settemhre št 16/111
Mali oglasi
/.Ki.i'lL se poročiti? UUormacije a gencija »Conoscersi*. UL Pelliccerie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah do poldan. Tel. 295923.
•CITROEN* — mehanična delavnica Cavalll, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a.
pam železnina
|y|	STROJI — TFMNtčNI ARTIKLI
iraport-export
, zo industrijo, kmetijstvo In to dom
TRST (Induilri)ikl cona)
DOM JO, 132 Tal M«TJ«
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago ho telske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, za prt parkirni prostor, ugodno menja vo dinarjev. Vsaki vaši prošnji tade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled. Via S- Croce in Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102. .
Na sestanku predstavnikov štan dreških društev, ki so ga prejšnji teden imeli v Domu Andrej Budal, so se dogovorili, da priredijo v prvi polovici meseca januarja ustanovni občni zbor »Združenja za zaščito zemlje ter etnične in sociamo-gospo-darske strukture Štandreža*. S tem bo zavzel boj za zavarovanje slovenske značilnosti Štandreža še bolj stvarne oblike. Kakor je na sestanku dejal predsednik krajevnega sveta VValter Reščič, ki je vodil sestanek, je skrajni čas, da se organizirano in na enotnih temeljih vodi akcija za zaščito zemlje, zakaj v razmerah, v kakršnih, živimo, ni druge poti.
Na sestanku so odobrili predlog
sambel Lojzeta Hledeta. pridobiva iz leta v leto večji pomen. Lani je na števerjanskem festivalu na rodnozabavne glasbe nastopilo IH ansamblov.
Delegacija Nove Gorice jutri v San Vendemianu
številna delegacija občinske skupščine Nova Gorica bo odpotovala jutri, v sredo, na uradni obisk k pobrateni občini San Vendemiano. Delegacijo bo vodil predsednik Jože Šušmelj. v njej pa bo predsednik komisije za mednarodne stike Cvet-
ko Nanut s člani komisije. Uradni del srečanja se bo pričel ob 14. uri. na dnevnem redu pa imajo sestanek komisij, otvoritev neke razstave ter izmenjavo novoletnih'vošči. Ob priložnosti bodo predstavili knjigo z naslovom »Odprta meja*, ki jo je izdala občina San Vendemiano. Srečanje delegacij obeh občin bo potekalo v delovnem vzdušju ter bo predstavljalo prispevek k še večji poglobitvi st/kov, ki jih vzdržujeta obe občinski upravi. Zanj vlada v občini San Vendemiano precejšnje zanimanje ter napovedujejo u-deležbo vidnih izvoljenih predstavnikov, med katerimi bo tudi senator Inmocenti.
Izšel je Trinkov koledar
Spet se je v naših knjigarnah pojavil «Trinkov koledar», knjižica, ki leto za letom, prihaja na dan v Gorici, da bi nudila beneškim Slotiencem nekaj domačega, velikokrat povzetega po spisih njihovega narodnega buditelja Ivana Trinka-Zamejskega. Veliko zaslugo za nemoten vsakoletni izid koledarja je imel profesor Rado Bednarik po njegovi smrti pa je skrb za ure janje koledarja sprejel Jožko Kra-geli. odgovorni urednik po je dr Stojan Brajša.
Najnovejši tTrinkov koledar 1978» je pretežno posvečen sodobnim prijemom v Beneški Sloveniji. Na uvodnem mestu sta italijanski in slovenski tekst govora videmskega nadškofa Alfreda Battistija na letošnjem Dnevu emigranta v Čeda du. Govor je pomemben ker po meni, kot sam nadškof poudarja, preokret v gledanju videmske cerkvene hierarhije na narodnostna vprašanja Slovencev v videmski pokrajini.
Zanimiva je tudi enoletna kronika beneških dokodkov, iz katere je razviden kvalitetni in množični vzpon prireditev in sploh sloven-
ŽE ŠTIRI MESECE NE PREJEMAJO PLAČ
Nič kaj prijeten božič za delavce tržiških jeklarn SIMO in ARA
Na božični dan so se zbrali na Trgu republike v Tržiču in opozarjali mimoidoče na svoj nevzdržni položaj

Statuta »Združenja za zaščito zem- iiihu,1111111111111,111111,|,Iim,imm,m, lje ter etnične in socialno-gosp<xlar-ske strukture Štandreža*, ki bo imelo svoj sedež v Štandrežu ter bo ustanovljeno za nedoločen čas. V osnutku statuta, ki ga bodo odobrili na ustanovnem občnem zboru, so opredeljeni tudi njegovi nameni. V drugem členu je zapisano, da združuje obdelovalce zemlje, lastnike zemlje ter predstavnike društev in organizacij, ki delujejo v Šlandre-žu; ščiti štandreško zemljo, predvsem obdelovalne površine; brani etnične značilnosti štandreške skupnosti; ohranjuje in razvija njeno so-cialno-gospodarsko strukturo; imenuje svoje predstavnike v vse organizme, kjer se razpravlja o vprašanjih, ki Združenje zanimajo; nudi tehnično pomoč članom predvsem na kmetijskem področju in deluje za aktivno prisotnost v okviru splošnega gospodarsko - socialnega razvoja na Goriškem.
Člani Združenja lahko postanejo obdelovalci in lastniki zemlje, štandreško krhečko društvo, prosvetni društvi »Štandrež* in »Oton Župančič*, športni društvi «Juventina» in «Velox», predstavniki štandreškega krajevnega sveta (rajonske skupščine) ter zastopniki trgovcev in obrtnikov. Društva, krajevno skupščino in gospodarski sektor predstavljata po dva člana. V nadaljevanju osnutka statuta so navedene obveznosti članstva, organi združenja, pristojnosti občnega zbora, njegov potek in potek volitev teles Združenja. Nadalje je opisana izvolitev in sestava odbora ter naloga predsednika in nadzornega odbora.
V razpravi so na sestanku poudarili, da ?ta pobudnika akcije krajevni svet in kmečko društvo in da bo znašala članarina po 5.000 lir.
Kmečko društvo je med vsemi najbolj aktivno ter je zbralo že lepo število članov. Za akcijo enotno stojijo tudi stranke, ki združujejo Slovence, ter slovenske- organizacije. Velikega pomena je, da se pripravljalnih sestankov udeležujejo slovenski politiki in slovenski strokovnjaki s področja kmetijstva, urbanizma in družboslovja.

-icnu
Delavci to se zbrali v nedeljo zjutraj na ir^išteoi T./u reouh.ike
lUMi - e«3*
in si itmcujall voščila
skega dogajanja v teh krajih.
O Ivanu Trinku je govor v članku pesnika Srečka Kosovela (povzeto je njegovo predavanje v društvu »Soča* u Ljubljani) in prof. Martina Jevnikarja o Trinkovi slovenski slovnici.
Omembe vreden ie članek Emilijana Cgvca o škofjeloškem stavbarju Andreju, ki je pred petsto leti gradil cerkve tn druae stavbe v Beneški Sloveniji. Članek ie tudi .za naše Hudi važen ker poudarja tesne vezi. ki so sredi druoeaa tisočletja obstajale med slovenskimi kraji na obeh straneh Julijskih Alp.
Omenimo še Bepičev članek o beneškem župniku Mariu Lovrenčiču ob njegovi 70-letnic± ter Toma-žg Pavšiča članek o umrlem prijatelju Benečanov Ludviku Zorzutu. V koledarju sta še dve pesmi Ljubke Šorli - Bratuževe. Borisa Pahorja «Utrinki po obisku v Reziji», sestavki beneških otrok, še nekaj domačih zabavnih zapiskov. In ne nazadnje, v koledarju je tudi več lepih in zanimivih fotografij.
Trinkov koledar 1978 ie tiskala tiskarna Budin v Gorici ima 129 strani malega formata, stane tisoč lir.
m. w.
Kino
Gorica
VERDI 15.30-20.00 »Guerre stellariK C. Fisher in A. Guinness.
CORSO 16.30-21.00 »Guerre stellari*. MODERNISSIMO 17.30-22.00 »Un boe-ghese piecolo piccolo*. Alberto Soe-di in S. VVinters. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTOR1A 17.00-22.00 »Sturmtrup-pen*. Renato Pozzetto in L. Toffolo. CENTRALE 17.15—22.00 »Herbie al Rally di Montecarlo*. D. Johns in J. Sommers.
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 «Abissi». EXCELSIOR 16.30-22.00 «Quell'ulU-mo ponte*.
Nova Gorica in okolica
SOČA «čarobna piščal*, švedski film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA »Gospod Klein*, francoski film ob 18. in 20. uri.
DESKLE »Maček v škornjih*, risanka ob 17. uri in »Leteči odred Scot-land Yarda», angleški film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini Korzo Verdi 57, tel. 2879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in Ponoči je * Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti, tel. 72701.
Nič kaj prijetni niso bili božični, praznikih za delavce tržiških tovarn SIMO in AAA, ki so že štiri mesece brez plač in brez perspektiv za"ria-daljnji razvoj njihovih tovarn. To-
Koordinacijski odbor PSI za goriško področje
V petek zvečer se je na sedežu socialistične stranke v Gorici sestal na prvi seji pred kratkim izvoljeni koordinacijski odbor stranke za gori-ško področje.
Na seji so izvolili vodstvo tega novega organa, kateremu bo načeloval Gianfranco Di Bert, ki bo spremljal tudi delovanje krajevnih uprav. Za gospodarsko področje je zadolžen Bruno Brunello, za šolstvo ih kulturo Pietro Fontanini, za zdravstvo Lucia Maeoratti, za usklajevanje dela posameznih sekcij pa Ar mando Grion. Slovenskemu predstavniku Valterju Reščiču so pove rili nalogo, da spremlja prisotnost socialistične stranke v gospodarski in družbeni stvarnosti goriškega področja.
Silvestrovanje v domu Andrej Budal v Štandrežu
Tudi letos pripravljajo štandreški prosvetni delavci člani domačega prosvetnega društva »Oton Župančič* silvestrovanje v domu Andrej Budal v Štandrežu. Tu bo obilo vesele zabave in družabnosti za vse. Pojasnila in vpisovanja sprejemajo v baru doma do zasedbe razpoložljivih mest.
/. in 2. junija 8. festival narodno zabavne glasbe
Osmi zamejski festival narodnozabavne glasbe v Števerjanu bo J. in 2. junija 1978. Tako javljata prireditelja, SKPD »F, B. Sedej* in ansambel Lojzeta Hledeta. kt obenem vabita fc sodelovanju vse narodnozabatme ansamble iz za mejstva in matične domovine,
Za 8. festival narodnozabavne glasbe je ■ razpisanih sedem naaraa in sicer: 2 nagradi za najboljšo melodijo, 2 nagradi za najboljšo izvedbo, nagrada za najboljše be sedilo, nagrada občinstva in nagra da Nedeljskega dnevnika. Izvirne skladbe bosta ocenjevali dve strokovni žiriji, za glasbo in za bese dilo.
Prijave za sodelovanje morajo ansambli poslati najkasneje do 8. aprila 1978. Prireditev, za katero sta dala pobudo pred osmimi leti prosvetno društvo »Sedej* in an-
predujem na plačo. To pa ne zadostuje. V Tržiču si nadajajo, da bo vsaj eno tovarno rešila deželna finančna družba Friulia, ta' novopečena »befana*, ki jo kličejo na vse varni sta last finančnega mogotca I mogoče kraje, da bi iz krize reše-Maraldija, ki je lastnik več desetin vala tovarne, ki so se znašle v fi-tovam v državi, ki so locirane zla-1 nančni krizi.
sti v deželi Emilii-Romagni. V na-1 Delavci pa so tudi ob priliki bo-ši deželi je, poleg dveh že imenova-j žičnih praznikov hoteli opozoriti sinih, njegova last še ena tovarna cer maloštevilne ljudi, ki so šli po v Červinjanu. Časopisne in sindikal-. Trgu republike v Tržiču, na nevzdržne kronike so že ‘več mesecev polne ni položaj. Večer prej so imeli bo-vesti o položaju v teh dveh tovar-j žično mašo v zasedeni tovarni, žup-nah, kjer je do občutne krize prišlo nik, ki jim je govoril je dejal, da v letošnjem poletju. Maraldi ima mora cerkev spremeniti svoje gleda-namreč veliko dolgov pri bankah, nje na delavski razred in ne ozirati I letos. je baje plačal bankam nad se samo na čislane in premožne lju-j 35 milijard obresti. Lani smo priso- j di. V nedeljo dopoldne, na božič, pa ] stvovali svečani otvoritvi velike mo- so se zbrali okrog visokega božične-deme jeklarne AAA (Acciaierie Altoj ga drevesa, ki ga je občina postavi-Adriatico) v Tržiču in poslušali sve-1 la sredi prostranega trga, s tran-čane govore o možnusti, ki se odpira sparenti in rdečimi zastavami ter
ljudem teh krajev s tako mogočno tovarno, za gradnjo katere so bile porabljene težke milijarde in tu ni manjkal prispevek naše dežele, vlade in drugih javnih ustanov.
Po udarcu bank na Maraldija se je delo v tovarnah delno ustavilo. Denarja za plače delavcev ni bilo več, produkcija se je ustavila. Nekatere so poslali v dopolnilno blagajno, drugim pa dajejo od časa do časa
mimoidočim ponujali letak, v katerem je obrazložena njihova borba, in skromen kozarec vina, s katerim so drugim, srečnejšim, voščili vesel božič. Njihovemu vabilu so se odzvali sindikalni predstavniki in voditelji delavskih strank. Hud položaj delavcev v teh dveh, pa ne samo v teh dveh tovarnah, pa je prebivalstvo spomnil, da se slabemu letu 1977 obeta še slabše 1978.
ORTOFRUTTA
import-export PANINI & MUMAFČ
Trg De Amicis 9 - GORICA - Tel. 31166, 87487
SADJE IN ZELENJAVA NEPOSREDNO OD PRIDELOVALCA DO POTROŠNIKA
Priepemjtc to
DIJAŠKO MAHU)
IZREDNA PRODAJA V TRGOVINI
MINI SHOP MIRA
I	•
Ulica Arcivescovado, 5 - GORICA
NEKAJ PRIMEROV V PRODAJI:	'
ženske večerne obleke	od	20.000	lir	do
moški in ženski plašči	od	25.000	lir	do
suknje «eskimo»
raznovrstne majice in puloverji za moške in ženske moške enobarvne in vzorčaste srajce	od	4.000	lir	do
kavbojke (različni modeli vseh znanih znamk)	od	5.000	lir	do
ženske hlače	od	5.000	lir	do
ženske športne srajce
ženske platnene in. vzorčne suknje	od	5.000	lir	do
moške hlače terital enobarvne in vzorčaste halje
moške obleke	od	29 000	lir	do
kompletne dvoposteljne rjuhe z blazinami	‘od	9.000	lir	do
eno in dvoposteljne odeje	od	5.000	lir	do
25.000
42.000 9.900 2.000
5.000
8.000 8.000 5 000 8.000 7.000
7.000
35.000
15.000
9.000
lir
lir
lir
lir
lir
lir
lir
lir
lir
lir
lir
lir
lir
tir
ter še na stotine drugih artiklov, vključno perilo, površniki, prti, brisače, nogavice Itd.
VSAK TEDEN NOVE POŠILJKE!
OBIŠČITE NAS. DA SE PREPRIČATE!
NA BOŽIČ ZJUTRAJ JE UMRL VELIKI CHARLIE CHAPLIN
flf
Na božič proti jutru je v svoji vili na robu mesteca Vevey ob Ženevskem jezeru v Švici umn v visoki starosti 8!) let veliki filmčki človek Charlie Chaplin umet nik. ki je s svojo ustvarjalnostjo dal pečat vsej filmski umetnosti, čeprav se ie bil že pred leti u maknil iz filmskega sveta in tudi iz javnega življenja, je bil še vedno v svetu prisoten kajti javnost je bila vedno sproti obveščena o vsem. kar se je pomembnega v razkošni vili ob Ženevskem jezeru dogajalo. Toda čeprav je svet vedel, da je umetnik bolehen, da sta mu odpovedala vid in sluh ter da se premika le na ortopedskem vozičku, je vest o njegovi smrti pre-»enetila.
Charlie Chaplin se je rodil 16. aprila 1839. leta v londonskem predmestju East End. torej v tedanjem »predmestju siromakov* kot sin dveh odrskih umetnikov, komika, ki ie nastopal na manjših odrih ali celo po predmestnih trgih, ter operetne pevke, ki je morala i>reiti v varietejske lokale. In tudi skromno življenje, ki bi ga bila mogla Charlieju nuditi oče hi mati s skromnimi dohodki ni trajalo dolgo, ker sta se starša ločila m je Chaplin ostal tako rekoč sam.
Biografi velikega mojstra pravijo. da je bilo v družini Chaplin toliko siromaštva, da ie Charlie v svojih deških letih delil čevlje * bratom, kajti družina ni premogla dveh parov čevljev za dvoie otrok, in čeprav Charlie Chaplin v svoji avtobiografiji piše. da <rnoj oče je bil odličen kom'k moja mati pa .je pela v opereti, pozneje pa v varieteju*, je vse to biki tako skromno, da ne rečemo bedno še v času, ko se je skromna judovska družina iz londonskega predmestja preživljala s svojo umetnostio v nekakšni družinski slogi. Morda pa ie treba prav v tem siromaštvu iskali razlago za vsebino številnih Chaplinovih filmov, saj je v svojem dolgem življenju Chaplin ustvaril veliko filmov, ki jih je navdihovalo življenje siromakov.
Za Chaplina pravi.jp, da ie bil največji komik, kar jih je doslej dal filmski svet. toda Chaplinova komika ni navadna komika, ki bi bila sama sebi cilj. Več od komike je bilo in je v njegovih filmih tragike. In tudi tedaj, ko se je človek ob gledanju njegovih filmov iz. srca nasmejal, ie odhajal izpred filmskega platna zamišljen, saj ni bilo Chaplinovega
fil-
sebi nekaj je človeku
ma, ki bi ne ime! v grenkobe, nekaj, kar dalo misliti.
Charlie Chaplin .je začel nastopati na odru še kot mlad deček. Baje je prvič nastopil, ko je bi! star 8 let. Zagotovo pa .je zašel na odrske deske zelo mlad in je j. raznimi gledališkimi družinami obredel vsa predmestja vseh velikih mest Velike Britanije, dokler ga ni Fred Čarno odkril kot odličnega umetnika in mu poveril v svoji skupini vlogo pijanca v pantomini «Noč v angleškem klu-bti*. S to odrsko skupino je Chaplin obšel vso Veliko Britanijo in pol Evrope. Lela 1913 pa so ga odkrili > tudi ljudje iz filmskega sveta. Filmski producent ga povabi v Ameriko in tedaj se Chaplin vživi v novi svet. Hollywood je tedaj ze lepo razvito filmsko mesto, pa čeprav smo v dobi nemega filma. Charlie Chaplin v tej dobi na veliko igra v kraiših film »kih komedijah, ki so bilo tedaj močno cenjene. In »to je bila morda izjemna priložnost za Charlie-ja Chaplina*
Nekaj časa je Chaplin delal z Mac Sennettom. nato pa se je osamosvojil. Ustvaril je svojo podobo drobnega človeka v širokih hlačah in tesnem .jopiču z izredno velikimi čevlji in polcilindrom na glavi, podobo, ki jo je ruski pesnik Majakovski označil za »zmeč-
kanega človečka*, kar .je Chaplin ostal dolgo 'let v celem nizu komičnih ali tragikomičnih filmov, ki jih je ustvarjal serijsko, sedaj pa že sam, saj je bil Chaplin v večini primerov scenarist, režiser in nosilec glavne vloge v svojih odličnih kratkometražnih in celovečernih filmih, ki jih je opremljal tudi z lastno glasbo. Nemogoče .je navesti vseh 75 filmov, ki jih je. Chaplin ustvaril ali v njih igral, toda spomnimo se na »Pasje življenje*, na «Zlato mrzlico* in podobne filme, ki smo jih gledali že davno pred drugo svetovno vojno.
Chaplinovi filmi te in tudi poznejše dobe so vsi temeljili na «širokeni diapazonu konflikta med bogatimi in siromašnimi, ne na osnovi razrednega spora in boja. pač pa na osnovi občutja, da se siromašni svet nikoli, ne more zbli ž.ati z bogatim*. Morda ie prav ta njegova izrazita socialna poanta, ki .jo je Chaplin preko platna sporočal milijonom ljudi, vplivala na odndse ameriške administracije do njega. V dobi, ko je v ZDA McCarthv vodil svoj boj proti vsemu, kar je bilo naprednega in ko .je ppvsod videl komunistično nevarnost, je Chaplin uvidel, da mu v ZDA zares mi več obštanka in ie prav pred 25 leti, ko je bil v Evropi z vso svojo številno družino sklenil, da se v ZDA ne vrne in si je izbral Švico za svojo drugo ali bolje tretjo domovino.
Chaplin je pred tem napravil še nekaj velikih filmov, ki so bili nekakšna njegova izpoved. Izrazita politična izpoved je bil n.pr. njegov film »Veliki diktator*, s katerim je povedal, kaj misli o na cizmu, oziroma fašizhiu, saj je karikatura Hitlerja ki jo je Chaplin ustvaril v tem svojem filmu prav gotovo izjemna parodija fa šističnega diktatorja. Deset let pozneje pa je Chaplin napravi! drugi svoj izjemen film »Odrske luči*, v katerem govori o sebi, o odrskem umetniku, saj lahko v nesrečnem klovnu vidimo njega samega. S tem filmom se je Chaplin poslovil od ZDA. kateiim je dal toliko, a so ga malone izgnale. Zato pa se je Chaplin takšni Ameriki oddolži! s svojim poznejšim filmom »Kralj v New Yorku», torej s satiričnim filmom, v katerem je prikazal tisto Ameriko, ki je nikoli ni maral.
Navedli smo le nekaj filmov, najbolj znane, najbolj predvajane. Toda vmes je treba navesti tudi vTsto drugih filmov kot so »Cirkus*, »Gospod Verdy». «Grofica iz Hongkonga*, v katerem ie igrala glavno žensko vlogo SoUa I/oren.
Amerika, kateri je Chaplin toliko dal. od nje pa dobival več klofut kot /.adoščenja. pa sc ,je vendarle morala velikemu mojstru oddolžiti in leta 1972 so ga povabili v Hollvvvood, kjer so mu ob velikih časteh izročili oskarja «za ogromne zasluge v zgodovini filma*. Francozi so Chaplinu -dali najvišje odlikovanje, kar ga Francija more dati. imenovali so ga za viteza francoske Legije časti. Velika Britanija pa se je zadnja spomnila svojega velikega sinu Pred dvema letoma je angleška kraljica podelila Charlieju Chaplinu plemiški naslov. Mimogrede bomo tu dodali, da je Charlie Chaplin razmeroma mlad odšel v svet. Skoraj 40 let je živel v ZDA, 25 v Švici, ves čas pa je ostal državljan Velike Britanije.
Ko se danes ves svet spominja na tega velikega človeka, ki je iz siromašnega sejmarskega komika postal eden največjih filmskih ustvarjalcev v vsej dosedanji zgodovini filma, vsi poudarjajo, da je Charlie Chaplin postal že nekakšna legenda, a hkrati tisti zgled vsakega filmskega ustvarjalca, mimo katerega ne bo mo gel, pa čeprav bo hotel biti skrajno samostojen.
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Dva nova leksikona Cankarjeve založbe
Leksikon o zemljepisu in o literaturi
Cankarjeva založba v Ljubljani izdaja v sodelovanju z beograjsko založbo Vuk Karadžič in zagrebško založbo Prosvjeta male leksikone, od katerih so doslej izšli leksikoni, posvečeni kemiji, fiziki in biologiji. Zdaj oa sta prišla na knjižni Irg leksikona posvečena geografiji in literaturi. Založba ie omenjene leksikone pripravila po izdajah nemške založbe fleraer, vendar gre za dela, ki so močno ponošena, saj je pri obeh izdajah sodelovala vrsta domačih strokovnjakov. Ta ko gre za dela, ki so tako rekoč domača. Ker tovrstnih del r.a našem knjižnem trgu nimamo, je izdajanje tovrstnih leksikonov velikega pomena. Zlasti še, I er Cankarjeva založba pripravlja še leksikone iz, drugih panog. Tako obsega program za prihodnje lek sikon družboslovnih znanosti jek-sikon glasbenih pojmov, leksikon likovne umetnosti, leksikon slo , venske književnosti in leksikon svetovne književnosti.
M. Krušič je tudi uredil leksikon z naslovom GEOGRAFIJA. Ta obravnava vrsto pojmov z najrazličnejših področij človekovega raziskovanja in spoznavanja narave. V njem so zbrani splošni pojmi iz splošne, fizične in druž-
bene geografije, urbanizma in prometa, mineralogije, demografije, politične ekonomije in sorodnih ved. Za naše potrebe ie leksikon dopolnjen zlasti s pojmi iz družbene geografije, politične e-konomije. fizične geografije. Ne vsebuje pa pojmov iz re n tonalne geografije in je to ena od bodočih nalog. Leksikon na kratko konkretizira, razlaga in opredeljuje pojme iz omenjenih panog geografije in bo tako koristil predvsem nestrokoim jakom, pa tudi dijakom in študentom.
Drugi leksikon z naslovom LITERATURA razlaga osnovne pojme antične in evropske književnosti literarne teorije m literarne zgodovine. Poleg same literature prikazuje tildi sorodne vede, s katerimi ie literatura porezana. Toko je to torej prvi slovenski leksikon literarnih pojmov. Značilno zanj je. da je močno ponošen in prilagojen domačim potrebam, čeprav ie tudi zanj predstavljal osnovno nemški leksikon H er čer jev e založbe. Med gesla je bilo treba uvrstiti zlasti primere iz jugoslovanske in slovenske književnosti. isto pa velja tudi za pojme z neiiterarnih področij.
Sl. Ru.
MB ■ v'/.’>
W|2
TOREK, 27. DECEMBRA 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti, vzgojna oddaja
13.00	Edo diretto
Na strani potrošnika 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK '14.30 Sanremo:
Otroški nogomet
17.00	Ob petih z Romino Povver 17.05 Vabilo h glasbi
17.30	Pink Panter, risanka
17.45	PROBLEMI PROF. POP PERJA. TV film 5. epiz.
18.00	Argumenti
18.30	Dnevnik 1 - KRONIKE
19.00	Prvi uspehi
19.20 HAFPY DAYS TV film
19.45	Almanah, Vremenska slika
Nocoj, ob 22.20 bo koprska TV v okviru rubrike Aktualna tema oddajala program, ki ga je pripravila Agencija Alpe A-dtria o angažirani italijanski pevki Anni Identici. Program nosi naslov »Anna alle donne* oziroma «Anna ženskam*.
Pretekli četrtek zvečer sla v prostorih Narodne in študijske knjižnice v yi. sv. Frančiška pesnik Marko Krfcvos in grafik Marjan Kravos predstavila občinstvu, kot smo že poročali, svojo mapo z naslovom »Paralele*. Ob poezijah Marka Kravosa so namreč natisnjene na iste pole tudi grafike Marjana Kravosa Na sliki mlada avtorja ob svojih mapah, ki sta jih Izdala v ometenem številu: samo 50 izvodov.
(lllllllllllillllMIIIIIIttlllimllMIIIIOHIIHIIIIIII
NOVOST NA ODRU MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
«Generacije» Dušana Jovanoviča o družini kot bivši instituciji
Razpoke in čeri med generacijami - Tri generacije ne morejo skupaj živeti Ne gre za delo, ki bi globoko «razmišljalo», pač pa le opisuje stanje
Nova igra — šesta po vrsti — Dušana Jovanoviča »Generacije*, ki je pred dnevi doživela v Mestnem gledališču ljubljanskem svoj slovenski krst (isto igro bosta namreč skoraj sočasno uprizorili še dve jugoslovanski gledališči), odpira vrslo vprašanj dramaturške, jezikovne pa tudi žanrsko -stilne narave, predvsem pa opozarja na enega od pomembnih gledaliških trenutkov s sedanjem slovenskem prostoru, namreč na povsem nov tip igre, ki ga dosledno zastopajo Milan Jesih, Pavle Lu-žan, Dušan Jovanovič in delno Peter Božič in ki bi ga skrajno poenostavljeno lahko imenovali ontološki neonaturalizem. Ta igra, predvsem njena zgradba, sicer spominja na klasično družinsko, meščansko dramo, vendar je njena osnovna dramaturgija osnovana ne več na kolektivizmu družine kot izhodiščne celice za sporočilnost neke dovolj pomembne ideje, am pak na posamezniku. Vsi konflikti iz meščanske drame (ki so bili v bistvu last celotne družine) se zdaj vračajo k posamezniku,. Posamez nik je tisti, ki odloča o sebi, ki Vazmišlja in ugotavlja in sklepa. Šele ko se posameznik zave svojega položaja v svetu (beri: v družini), se pravi, ko se «odseva v samem sebi*, šele takrat se stvari lahko spreminjajo in spremenijo. Vsak od teh posameznikov je obdarjen z neverjetno voljo pronicanja v samega sebe, z iskanjem bistva, dileme, zakaj sem s sočlovekom in zakaj sam. Toda izkaže se — prav na koncu — da .je tako i skanje končno v svoji finalizaciji ničevo, zakaj dogaja se zmeraj in kakorkoli že med štirimi izgla-jenimi stenami družinskega festi-ša. Tedaj nov, povsem nov motiv v slovenski dramaturgiji zadnjih let: fetišističen pojem družine nima več nobene prave podlage, dru-( žina kot institucija, tista idealizirana slovenska družinica, ki jo je, recimo Maksim Gaspari, tako optimistično, z vedrim humorjem pretkano, naslikal v vrsti razglednic in slik, je dokončno uničena, ker temelji na neki čudni družinski soljubezni, na žrtvovanju in o-drekanju, se pravi na vseh tistih skoraj psihopatoloških postavkah, ki onemogočajo individualen razvoj, ki pomenijo blokado individualnih interesov. Tudi vztrajanje^ nh nekih psevdovrednotah, kot je recimo rojstvo otroka, ki naj bi definitivno zbližal mlado mater in očeta, je brezupno, zakaj tistih resničnih vrednot v bistvu nikjer ni, ne v igri ne v življenju. Vsi jih slutimo, vsi vemo zanje, konkretizirati pa jih ne moremo, ker smo vsi eni več drugi pa manj, obremenjeni z vrsto tabujev, podedovanih in na novo pridobljenih.
Med temi razpokami in čermi se nekako odigrava ta nova Jovanovičeva igra «Generacije», ki sicer
niiMiiiMiHiiiHHiiiiiiMiMiiiiiMiiiiiMmiiiMutiiiiiHiKinniHiiiiiiiiiiiiMMiiiiiinmiriniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Razmere vas bodo prisilile, da boste preizkusili svojo sposobnost; V družini grozi nevarnost spora.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) - Ne opletajte z novostmi, ki vam ne zagotavljajo nič konkretnega. Preveč ste ljubosumni.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Preveč popuščate, tekmecem, ki niso od muh. Novo poznanstvo, ki se lahko spremeni RAK (od 23. 6, do 22. 7.) - Ne razburjajte se zaradi novih tekmecev. Primerno vzdušje za odkriva-
nje globljih čustev.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) - Preveč na lahko ste se navdušili za nekaj, kar pi gotovo. Velike obljube bodo prinesle ustrezne uspehe.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) -Načrti so veliki, bolj pičli pa bodo uspehi. Večer boste prebili v prijetni družbi.
TEHTNICA (Od 23. 9. do 22. 10.) — šlo bo za sklepe, ki bi znali u-speti ali tudi propasti. Ne družite se z ekscentričnimi ljudmi.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) — Preveč neprevidni ste in si
s tem lahko pokvarite položaj. Razpoloženje bo prijetno. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.)
—	Ostanite na izhojeni poti, kajti novosti bi bile tvegane. Delali boste načrte za prihodnje dni.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.)
—	Znašli se boste v zapletenih razmerah, ki Jih ne bo lahko ražč-stili. Zadoščenje v družini.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) -Upoštevajte nasvete onih, ki so sposobnejši od vas. V družini ne spravljajte na dan starih sporov.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.1 - Ce boste od leta pričakovali preveč, boste razočarani. Vzdušje kot nalašč za duševno razvedrilo.
nima nobenih posebno globinsko raznušljujcčih ambicij, pa tudi za nobeno humanistično čivkanje ji ne gre. Dušanu Jovanoviču gre predvsem za opis ali bolje za zaris sila poenostavljene, če hočemo tudi /banalizirane zgodbe ljudi, ki se motajo v klobčičih generacij in kažejo svoj zunanji in notranji svet. Tako avtor skoraj naturalistično odslikava tri generacije, ki se motajo v istem družinskem krogu dosledno in kruto analizira njihova stremljenja, vsakodnevni, na videz nepomembni konflikte, moralno in etično.
«-TfI	-	■ -	•	'«A ^
Nad vsemi tremi generacijami — in tu je najpomembnejši motiv Jovanovičeve strašne igre se pravi najstarejša (Ludvik in Angela), udomačena v svoji provincialni srečici družinskega co-patksstega vsakdana, srednja (Marko in Jana), ki se je oblikovala v povojnem času (»šole so brez veze. Vse je brez veze. To vsak ve. V življenju te nihče ne vpraša, s kakšnim si zdelal ta pa ta razred. Važno je, kako se znaj-fleš. . .») ter najmlajša (Mladi Suši), ki si pravzaprav ne postavlja nobenih bivanjskih dilem, saj teh dilem v bistvu ne pozna, čeprav fantazira o neki eksotiki življenja, visi kot Damoklejev meč vprašanje ljubezni, njene možnosti in nezmožnosti. Ljubezen, ki jo e-den na.jznamenitejših pofreudov-skih psihoanalitikov Erich Fromm, označuje kot »umetnost* (in se vprašuje, če je ljubezen v represivni družbi sploh mogoča) se zdi, da pri Jovanoviču utegne segati samo še do roba človeka, do površja in anatomsko ugotavlja resnično moč prave ljubezni, čeprav v istem hipu spozna, da je taka ljubezen, ki bi hkrati ohranjala integriteto posameznika in sočasno življenje dveh bitij v enem, če že ne absurdna vsaj nemogoča v tej družbi, kjer posameznik išče predvsem samega sebe, kaj šele da bi resnično iskal sočloveka.
Dušan Jovanovič izpelje to družinsko kroniko z bistrim opazovanjem življenjskega vsakdana ene od tolikih slovenskih družin, s sočnim in izluščenim dialogom, ki ni prav nič papirnat, narejen , ampak izrazito živo prisoten, večkrat celo izzivalno grob, tak, ki prihaja zdaj iz srca pa tudi iz samega drobovja. Z večplastnostjo jezika (najstarejša generacija se pogovarja v neki papirnati, skoraj izumetničeni, večkrat negovorljivi slovenščini, srednja uporablja prav vsakodnevno, lahko bi rekli pocestno govorico, najmlajša pa si je ustvarila svoj jezik, ki je neka mešanica med slovenščino in vsemi tujkami, ki prihajajo z. Zahoda) avtor samo poudarja to izhodiščno nezmožnost komunikacije med generacijami a že v istem hipu, znotraj same' jezikovne plasti ugotavlja, da je nezmožnost sporočanja prisotna ne v neki zgodovinski odtujenosti. ampak v ljudeh samih.
Režiser predstave Žarko Petan je z dokaj konvencionalnimi rešitvam! postavil na oder Mestnega gledališča ljubljanskega ta Jovanovičev tekst, ga pognal v dokaj hiter tempo, tako pač, kakor mu je to ponujala avtorjeva predloga. O pitno ie. da je režiserja zanimala predvsem zunanja struktura »Generacij*, se pravi zgolj večplastnost Jovanovičeva tek«ta, ne pa globlji vzgibi, ki sprožijo vrsto verižnih reakcij in konfliktov. Zdi se mi, da Jovanovičev tekst ponuja tako interpretacijo, ki se ne zadovoljuje z nekim) skoraj bulvamimi rešitvami, amoak ki vseskoz postavlja človeka pred ono uso-
dilo. do kraja konfliktno dilemo, zakaj sem s sočlovekom in. zakaj sem sam. Ta dilema je bila na priliko izredno' mojstrsko prisotna pri Janezu'škofu, ki je 'i svojega Ludvka spet ustvaril dovršeno in plastično figuro ali pri Maji Šugmanovi, lej krasni igralki kolektiva.ljubljanskega gledalšča. ki zna z. neko svojskostjo pretakati komi ko v čustUo ig obratno ali še pri Vladimirji Skrbinšku, ki .je svojega starega Šušlja zaigral z nekakšno Vehementno toplino in inteli-tfemen. Drug', kot na priliko Marko Simčič v vlogi Marka ali Tone Kuntner kis Borut ali Franc Markovič'kot Danči. Sjo se lotili svojih igralskih nalog dokaj stereotipno, brez vsakršne nadgradnje in ob čutka za globlje sroroč lo, ki nam ga ponujajo »Generacije*. Skratka neprijeten občutek, da je režiser delal mimo igralcev, da ni doumel in posredoval svojini igralcem ti stih mbsolutov, tistih ključev, ki odp rejo . vrata v ta Jovanovičev pošastni, grozljivi, divjaški, dehu-maniz!rani svet.
Tako je predstava, v kateri so igrali' še Nina Skrbinšek. Marka Gregorač, Alenka Svetel, Jože Lončka, Nada Bavdaž in Ivan Jezernik. ostala bolj na nivoju verbalne cksplikacije avtorjevih, hoteni, kar je resnično škoda, saj so Jovanovičeve »Generacije* besedilo, ki globoko ii neusmil jeno posega v, sam
s tržen naše izrazito slovenske bitno-sti, se pravi tekst, ki še čaka na svojega realizatorja.
S. \ •
Skaleboard je zares nevarert
WASHlNGTON — Ameriška zvezna vlada je objavila yčerai daljše poročilo, iz katerega izhaja, kako nevarno je ono preprosto in vedno bolj razsirjetototroško «vo-zilee*, ki mu pravijo skateboard.
Kot izhaja iz ameriškega poročila. je v zadnjem letu izgubilo življenje zaradi skateboarda 28 dečkov, ki so izgubili življenje tako da so med drvenjem padli ali treščili v kako mimoidoče vozi1«. V istem letu so v ZDA zabeležili tudi 100.090 nesreč.
• Pri tem so statistiki ugotovili, da odpade tretjina ponesrečencev na tiste mladeniče, ki so se komaj komaj prepustili temu novemu športu. 40 odstotkov žrtev pa ni imelo svojega! skateboarda.
Večing smrtnih žrtev odpade na, dečke, ki , so si pri padcih razbili lobanjo. Zato zvezni odbor, ki je te podatke zbral, svetuje, naj bi .si dečki med vožnjo Padali čelado.
(20.40 Dalla condanna alla riabi litazione:
SACCO E VANZETTI. I del Film, v katerem igrajo Gian Maria Volonte. R.iccardo Cucciolla. C.vril Cusack Ro-sanna Fratello. in drugi. Reži ja Giuliano Montaldo.
22.00	KAKO JE YU KUNG OD MAKNIL GORE Filmske premiere
Ob konto DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim govorim
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URT
13.30	Jezikovne manjšine, vzgojna oddaja
17.00	Program za otroke:
Gorilla Lilla. risanka
17.10 Trideset minut: Mladi, aktualni tednik
18.00	Otroci danes, vzgojna od daja
18.30	Dnevnik - ŠPORTNE VESTI 18.45 Dober večer s SILVANOM
MUPPET SHOVV
19.45	Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIJO
2C.40 Dnevnik 2 . ODEON 21.30 Lepljenka iz. Chaplinovih fil mov in intervju z. velikim filmskim umetnikom Kino jutri
Ob koncu Dnevnik 2 ZAD NJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.30	- 10.00 - 14.30 TV šola:. Angleščina, Pod snežno 0 dejo. Rastlinstvo, Novoletna pravljica, Kultura govorjenja, Glasbna vzgoja
16.05	Šolska TV: AVSTRALIJA
16.55	Najboljši športnik Sloveni je leta 1977
17.10 Pravljice z lutkarjevega vo žička
17.25 Oscar Mii Ide:
ZNAMENITA RAKETA
18.05	MUPPET SHOW.
18.35	Jugoslovanska trimska te'c vizija
V današnji zadnji oddaji v letošnjem letu bodo nastopili Djurdja Bjedov. Mii-0 Cerar, Franjo Mihalič. Ve ra Nikolič in Branislav Si mič.
19.15 Risanka 20.00 Oči kritike
20.45	G. E. Clancier:
ČRNI KRUH
21.50	Glasbeni magazin
Koper
19.30	Odprta meja
19.55	Otroški kotiček
20.35	DOLGA NOC LETA ’43 Celovečerni film. V nje111 igrajo Bclinda Lee. Gabriele Ferzetti. Enrico Mar13 Salerno. Režija Florestano Vancini.
22.20 Aktualna tema. dok. oddaja
Zagreb
20.00	Iz oči v oči
20.50	Akcije: Zvišan krvni pritisk
21.00	«Z», celovečerni film
ŠVICA
17.35	Srečanje s starejšimi 20.45 QUESTA VOLTA PARLlA
MO Dl UOMIN1. film
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30. 17.00, 18.00. 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo: 10.05 Koncert; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih;
14.30	Motivi" iz filmov in revij:
15.30	Top lestvica; 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Koncert stare božične glasbe; 17.35 Glasbena pa norama; 18.25 Klasični album.
KOPER
7.30. 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 18.:». 19.;$. 21.3(1 poročila;, 7,p0, Glasba za dobro jutro;.8.32 Žbori in baleti iz. oper; 10.00 Z nami je. . .: 10.15 Orkester Baiardi: 10.32 Mini Juke box: 10.45 Glasba in nasveti; 11.32 Glasba sprint: 12.00- Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladi pred mikrofonom: 14.10 Plošče; 14.33 Operne arije; 15.00 Film danes: 15.10 Popevke; 16,00 Iz. sveta kulture; 10.05 Orkester Tullio Freddolini; 16.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob petih popoldne: Mladim poslušalcem: 17.30 Primorski dnevnik: 18.00 Glasba po željah: 18.25 Domači pevci zabavne glasbe; 20.00 Iz oper: 20.32 Rock parly; 21.00 Večerni sestanek; 22.45 Ritmi za godala.
RADIO 1
7.00, 8.00. 10.00, 12.00. 13.00. 15.00.
17.00,	19.00, 21.00 Poročila:	6.00
in 7.30 Glasbeno prebujanje: 9.0® Vi in jaz; 11.30 Alberto Sordi prt' pnvedu.jer; 12.05 Besedica na dan: 12.30 Ena dežela na enkrat: Čampama:	13.30 Glasbeni program:
14..	'K) Meno di un giorno, radijska
priredba:	15.05 Librodiscoteca:
15.45	Prvi' Nip; 18.35 Rdeča plošča: 19.30 Nabožna oddaja: 19-35 Večerni program; 21.05 Koncerti
22.00	Gledališke aktualnosti.
SLOVENIJA
5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.0«,
11.00,	12.00,	13.00, 14.00,	15.00,
' 18.00. 19.00, 22.00. 23.00 Poročila:
5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacn ja; C.50,l>)bro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska š<r la; 9.30 Iz glasbenih šol;; 10.1“ Kdaj. kam. kako in po čem-!
10.45	Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert: 12.10 Danes smo izbrali: 12.30 Kmetijski nasvetu 12.40 Po domače; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. 14.05 V korak z mladimi; 15-80 Glasbeni intermezzo; 15.45 .Radii"
17.00	Studio ob 17.00: 18.05 Obisk naših solistov: 19.20 Zabavna g'3' sba: 19.35 Lahko nre. otroci!; 19-’3 Minute z ansamblom Jože Kampm-
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Rari.iska igra; 214» Zvočne kaskade; 22.20 Jugoslovan; ska glasba;..,; 23 05 Literarni nokturno: 23.15 Popevke se vrstijo’ 00.05 Dixieland - parada:
ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS
Obrazi koprsko - goriške ge m* racije slovenskih učiteljev (1875 - 1909 - 1919)
LV.
Stane Žagar
(18% - 1942)
Rojen je bil na Žagi pr Bav CM, otroštvo jn zgodnjo mladost je preživel v Gorici, kamor si' je bila Žagarjeva družina presolila kmalu po njegovem rojstvu. V Gorici je obiskoval osnovno šok)1 'in tri razrede gimnazije, enoletna pripravnico v Podgori pri Gorici, nato goriško učiteljišče, ntv katerem je maturiral leta 1915, Bil jc vojak, najdalj na tirolski fronti. Ob polomu Ag-stro-Ogrske sc je /.našel .v Gorici v slovenskih četah, ki so
zasedle mesto, a so se po prihodu italijanske vojske morale umakniti v Ljubljano. Z Maistrovimi borci je šel na Koroško, po sklenjenem premirju jc bil v uči leljski službi v Žrelcu pri Celovcu.
Po plebiscitu je bil nameščen na šoli v Leskovcu pri Krškem, kmalu za tein je prišel na šolo v Gorjah pri Bledu. Iz Garij je prišel na Dobravo pri Kropi, kjer je učiteljeval 19 let Kot sposoben m borben pedagog je bil dolga leta predsednik, okrajnega učiteljskega društva in med najbolj aktivnimi člani učiteljske levice v vrstah JUU, Član KP 'je postal leta 1931: zaradi revolucio naiiicga delovanja ga je oblast zasledovala. Med ljudmi je nenehno razkrival protil.judsko politiko takratnih režimov, delal je povezano s komunisti z. 'Jesenic, iz. Krarija in Tržiča. Leta 1932 je ustanovil ha Dobravi partijsko organizacijo, naslednje leto še Društvo kmetskih' fantov in deklet; t katerem, je zbral skoraj vse kmetsko prebivalstvo. U?tn npvil jc kmetijsko nadaljevalno šolo in gospodinjski tečaj. Na Dobravi jc ustanovil kmetijsko zadrugo, sadjarsko društvo, su silnico, tujskopromelno društvo. Deloval je kot partijski organizator širom Gorenjske, sodeloval pri ustanovitvi tekstilne zadruge na Otočah, v kateri so se združili delavci, ki so bili odpuščeni zaradi kranjske stavke
Zaradi njegovega 'političnega delovanja - so ga leta 1940 odpustili iz učiteljske službe. Z družino . se je preselil k sestram v
Ljubečno pri Celju, z vmes je bil nekaj časa zaposlen na občini v Škofji vasi.'
Leta li)41 je bil mobiliziran. Po zlomu jugoslovanske vojske se je vrni! v Ljubečno, odkoder je po nalogu CK KPS s starejšim sinom Stanetom prišel \ Lju bljano, kot član Glavnega štaba se je vrnil na Gorenjsko, kjer so nastajale prve partizanske skupine. Julija 1941 je sklical partijsko konferenco na Jelovici, kjer so sprejeli sklep o začetku oborožene vstaje. Nastale so vo jaške formacije, ki so se borile z Nemci na Partizanskem vrhu. v Mohorju. Rovtah, Poljanski do lini, v znamčnltl dražgoški bitki. Stane Žagar je povsod sodeloval in pomagal vodstvu čet, kasneje štabu Cankarjevega bataljona. V marcu 1942 se je bataljon pri pravljal na nove akcije, ena nje govih enot s štabom v Huječev-ju pri Planici nad Crngrobom je bila obkoljena. Partizani so sprejeli torbo z več kot tisoč Nemci in se borili na zelo ozkem pro stdru. Enota se .je v borbi na Rovtu pri Planici nad Žabnico sicer prebila iz obroča. Stanu Žagar pa je pri teni 27. marca 1942 padel med desetimi najboljši mi borci. Pokopan je na Dobravi pri Kropi, ob njem ležita njegov sin Stane in hčerka Nadica, ki sta tudi padla kot partizana.
Leta 1951 je bil proglašen za narodnega heroja. Po njem so imenovane Žagarjeve nagrade, ki jih vsako leto podeljujejo prosvetnim delavcem za maksimal ne dosežke na področju šolstva in vzgoje.
Ludvik Žerjav
(1887.-1956)
Doma je bil iz Krvavega F’ toka. Po osnovni šoli in prip,'aV' niči v Sežani je obiskoval učile Ijišče v Kopru, kjer je rriatup ral leta 1906; eno leto je bil uC| telj v Borštu, nato 45 let v brl zovici pri Gradinu, ki je d3'11^ v koprskem okraju, tedaj P3 G bil v okraju Volosko. Prii'aslf je k ljudstvu in razen šolsk1 reševal gospodarske in ljudsk0 prosvetne potrebo kraja. M1,'. NOB jc poučeval na partizan® . šoli v Brezovici, vodil PeVf ^ zbor, nastopal na mitingih; 0 1945 do 1947 je bil predse^ okrajnega sodišča v Hrpelj3'1 Kozini. Ludvik Žerjav je prt111^ narodnega učitelja, ki se j- ' posvetil delu in vztrajal v lju odročne istrske vasi.
V manjših in tudi večjih kra jih Istre,- tako slovenske kot 'ir vatske, je delovalo mnogo s'° venskih šolnikov, ki bi zašlo*1 u da bi njihovo požrtvovalno “ bolj osvetlili in popularizirali lali so nanyeč v izredno teZ razmerah, tako gospodarskih, *° ciulnih, kulturno političnih in na.
rodno - političnih. Raznarodov’3
pritisk je bil v Istri že od & kdaj najmočnejši in hrvatska slovenska narodna šola je Pr,
pri-
tu še prej in huje pod udar šizma kakor v ostalih delih morske. Istra je bila še P°s€ bej dežela političnega nasilj1.
V MARIBORU
SE ENO PRVO MESTO ZA BOJANA KRIŽAJA
Zmagal je v slalomu - Slaba konkurenca
Po Soriški planini je Križaj še enkrat dokazal svojo premoč in kljub slabim klimatskim razmeram premočno zmagal na 25. mariborskem slalomu. Poudariti pa je treba, da je bila mednarodna udeležba dokaj slaba, saj je dež popolnoma uničil progo. Nastopili so le tekmovalci iz Avstrije, Argentine in Jugoslavije. Rezultati:
1.	Križaj (Jugoslavija)	92”66
2.	in 3. Olivieri in Martinez
(Argentina)	93”76
4.	Zibler (Jugoslavija)	95"30
5.	Hesselberg (Avstrija) 95”76
KRANJSKA GORA — Prvo tekmovanje za svetovni pokal v akrobatskem smučanju bo prihodnje leto od 6. do 8. januarja v Kranjski gori. Udeležilo se ga bo 50 tekmovalcev, od teh 20 iz ZDA, ostali pa iz Evrope. Jugoslavijo bodo zastopali Žvanut, Bonač in Pergarec.
Tekmovanje v akrobatskem smučanju ubsega.tri discipline: balet, prosti slog in skoke.
ANKETA ŠPORTNIK LETA
Š. Seid in M. Jaušovčeva najboljša v Jugoslaviji
Aero Celje, kot organizator z naj--boljšo tiskovno službo pa je bilo proglašeno športno prvenstvo JLA v Mariboru.
Košarkarska revija »Giganti del basket* je tudi letos izbrala najboljšega evropskega košarkarja za leto 1977. To je jugoslovanski reprezentant in član beograjskega Partizana Dalipagič, katerega so volili najboljši evropski trenerji in novinarji. Drugo mesto je pripadlo čosiču, 3. pa članu izraelske reprezentance in evropskih prvakov Maccabi iz Tel Aviva Berkovitzii.
						
S		4111^ j			E J	
1.
2.
3.
4.
5.
6.
12
11
10
Vivir di Iesolo
Botner
Bani na
Bagliore
Skvlab
Garcia
Impulso
Achille
Af\v
Belle!
1.	Sallcante
2.	Cagliostro
KVOTE
26.530.574 lir 457.400 lir 40.800 lir
1
2
2
2
1
2
2
2
X
1
1
X
ATLETIKA
V SOBOTO NA KOLONJI
B0R0VKA SONJA ANTONI TRETJA
«Plave» so se na tem tekmovanju na splošno dobro izkazale
V soboto zjutraj je bilo na stadionu na Kolonji žensko pokrajinsko prvenstvo v teku čez drn in strn. S to prireditvijo se je tudi uradno začela ženska sezona 1978.
Tekmovanja se je udeležilo lepo število atletinj tržaških klubov. Levji delež je imela pri tem prvenstvu seveda ekipa CSI-Cividin, ki šteje ravno med dolgpprogašicami svoje najmočnejše atletinje in to ne samo na deželni ravni. Pred leti je bilo tržaško društvo celo državni ekipni prvak v krosu.
Bor je na tem prvenstvu sodeloval s štirimi atletinjami. »Plave barve* je odlično zastopala Sonja Antoni, ki je dosegla tretje mesto. Antoni-jeva je bila v vodilni skupini za tri četrtine teka, skupaj s končno zmagovalko Medvešček in drugo uvrščeno Brachetti, le v zadnjih 700 m je borovka delno zaostala in prispela na cilj s približno 200-metrsko, zamudo. Pozitiven je bil nastop tudi Marinke Semolič, ki se je uvrstila na 6. mesto, ki pa zaradi stare in še ne popolnoma prebolele poškodbe na nogi tokrat ni forsirala. Deseto mesto je osvojila Daniela Tretjak; v skupini mlajših mladink pa je Sara Košuta dosegla 8. mesto.
Končna ocena je vsekakor pozitivna za naše barve, čeprav moramo pojasniti, da so naše atletinje sprin-terke in so prav zato njihovi rezultati še bolj zadovoljivi.
IZIDI
Mlajše mladinke (2100 m);
1. Amadei (CSI-Cividin) 8’00”0 8. Sara Košuta (Bor)	9’21”2
Mladinke in članice (3100 m);

Mirna Jaušovec
Zagrebška revija «Sportske novosti* je že 28. izbrala najboljše jugoslovansko športnike. V anketi, na kateri je sodelovalo 324 novinarjev iz 57 redakcij, je proglasila za najboljšega športnika Jugoslavije za leto 1977 evropskega prvaka v rokoborbi šabana Seida.
Med ženskami pa je slavila Jaušovec, zmagovalka mednarodnega turnirja v Parizu 'in evropska prvakinja v mešanih, dvojicah.
Med moškimi ekipami je premočno zmagala košarkarska reprezentanca, ki je v Belgiji tretjič zaporedoma osvojila evropski naslov. Mladinska rokometna ženska ekipa pa je bila proglašena za najboljšo, saj so »plave* osvojile v Romuniji naslov svetovnih prvakinj.
Tudi v Sloveniji je 73 športnih novinarjev glasovalo pri izbiri najboljšega športnika in športnice SRS za leto 1977. Med moškimi je zmagal Borut Petrič pred Križajem, v ženski konkurenci pa Jaušovec. Ekipa leta je Ljubljanski rokometni klub
Komentar Mirka Novosela
Presenečenje v Sarajevu
Največje presenečenje 10. kola prve jugoslovanske košarkarske lige je poraz vodeče Bosne v Sarajevu s Cibono. Po tem spodrsljaju Bosne so kar tri ekipe na vrhu lestvice z istim številom točk in vse kaže, da bo borba za osvojitev državnega naslova izredno ostra.
Pa povrnimo se k tekmi v Sarajevu. Moji fantje so igrali izredno motivirano in v drugem polčasu so tudi igrali izredno agresivno, tako da so bili domačinom povsem enakovredni. Na koncu pa jim je uspelo dohiteti nasprotnika in celo zmagati.
Spodrsljaj Bosne sta izkoristila Jugoplastika in Partizan, da sta osvojila novi zmagi in dohitela Sarajevčane na vrhu lestvice.
Dalmatinski derbi v Splitu med Jugoplastiko in Zadrom je verjetno nekoliko zatajil, saj so košarkarji Jugoplastike, z odličnim Jerkovom na čelu (40 'iočkj, z lahkoto odpravili Zadrčane.
Tekmo med Metalcem in Partizanom pa smo lahko gledali v nedeljo po1 televiziji. Dvojica Kičanovid - Dalipagič je tudi tokrat odločala o zmagovalcu («Kido» je dal 34 točk, «Praja» 33), gre pa omeniti, da so košarkarji iz Valjeva zelo dobro igrali in so bili v tej tekmi povsem enakovreden nasprotnik gostom.
Ljubljanski Brest je v hali Tivoli, kljub	slabi	igri,	po	predvidevanju premagal Borca it. je tako ostal	še	vedno	v	borbi za dr-
žavni naslov. Že jutri pa bodo Ljubljančani pred dokaj težko nalogo, saj bodo gostovali v Skopju, kjer so košarkarji Rabotničkega vedno zelo nevarni.
Kot smo videli, bo borba za vrh izredno izenačena. Vse' kaže pa. da se je stanje na spodnjem delu lestvice nekoliko razčistilo. Dalvin je praktično že v drugi ligi- Tudi Rabotnički je zelo v težkem položaju. Kandidati za kvalifikacije za obstanek v ligi pa so Kvarner, Beko in Borac.
IZIDI 10. KOLA
V	LJUBLJANI: Brest - Borac čačak	103:90
V	SARAJEVU: Bosna - 'Cibona Zagreb	90:92
V	SPLITU: Jugoplastika — Zadar	110:97
V	BEOGRADU: Crvena zvezda — Beko Beograd	85:82
•V VALJEVU: Metalac — Partizan Beograd	99:103
NA REKI: Kvarner — Rabotnički Skopje	77:70
V	BEOGRADU: Radnički FOB - Dalvin Split	101:79
LESTVICA
Bosna, Jugoplastika in Partizan 16; Brest 14; Cibona in Crvena zvezda 12; Metalac in Zadar 10; Radnički FOB in Borac 8; Beko in Kvarner 6; Rabotničkj 4; Dalvin 2.
PARI PRIHODNJEGA KOLA
Danes, 27.12.: Zadar — Crvena zvezda; jutri, 28.12.: Borac —• Jugoplastika (po TV); Rabotničkj Dalvin — Bosna FOB — Partizan.
1.	Medvešček (CSI-Cividin) 11’34”8
2.	Brachetti (CSI-Cividin) 11’39”4
3.	Sonja Antoni (Bor) 12'23"0 6. Marinka Semolič (Bor) 13'49”2
10. Daniela Tretjak (Bor) 14’45"4
A. B.
Po ena zmaga za Spasskega in Korčnoja
BEOGRAD — V nadaljevanju šahovskega dvoboja izzivalcev svetovnega prvaka je Korčnoj premagal Spasskega v 10. partiji, v 66. potezi.
Včeraj pa sta velemojstra odigrala 12. partijo. Zmagal je Spasski, potem ko je Korčnoj v 38. potezi prekoračil čas za razmišljanje. Partija je bila najbolj borbena in razburljiva od vsega začetka dvoboja. Že šestič je bila na vrsti francoska obramba, vendar v drugačni inačici.
Trenutno stanje dvoboja je torej zd?i 7.5S.S v korist Korčnoja.
ROKOMET
1. ZVEZNA ROKOMETNA LIGA
Tokrat je nastopil samo en slovenski predstavnik, to je Slovan, kajti ekipa Vardarja je zaradi objektivnih razlogov prosila za preložitev tekme s Celjem, ki bo na sporedu 4. januarja. Ljubljanski rokometaši so tudi tokrat izgubili in to z zadnje-uvrščenim Proleterjem. Ta poraz je, žal, v dokajšnji meri poslabšal možnosti za obstanek v ligi.
IZIDI 9: KOLA
Proleter - Slovan	26:21
Crvena zvezda - Crvenka 30:34 Dubočiča - Medvešček 27:22 Borac - Kri vaja	24:23
Železničar (S) - Partizan 33:27 Železničar (N) - Metalopla-stika	23:23
LESTVICA
Partizan, Železničar (Sarajevo) 12, Železničar ^(Niš), Dubočiča 11, Celje 10, Borac, Krivaja, Vardar, Crvenka 9, Crvena zvezda, Metalopla-stika 8, Medveščak 7, Slovan 5 in Proleter 4.	Vato
HOKEJ NA LEDU
Jugoslovanska hnkejska reprezentanca je odpotovala na Dansko, kjer bo nastopila na mednarodnem turnirju. Poleg najboljših jugoslovanskih hokejistov so organizatorji povabili še reprezentanci Nizozemske in Norveške. Trener jugoslovanskih hokejistov Janežič se je odločil za naslednjo postavo: vratarja: Albreht in M. Žbontar; branilci: Savič, Kovač, S. Košir, J. Ranzinger, Ostrič, Jakič; napadalci: Klemenc, Smolej, D. Hiti, Poljanšek, T. Košir, Pavlič, Sekelj, Lepša, Kuret, Puterle, Hafner in Kavec,
zinghi premagal Giannija Mingardi-ja, po točkah v osmih krogih.
• * *
BOLOGNA — V boksarskem dvoboju težke kategorije je včeraj v Bologni Dante Canč premagal A-meričana Jerryja Tompkinsa s k.o. v šestem krogu.
JADRANJE
AUCKLAND V tretji etapi krožne regate okrog sveta je včeraj star-talo iz Aucklanda šestnajst jadrnic. Etapa se bo zaključila v Rio de Ja-neirtt.
TENIS
MELBOURNE — V osmini finala mednarodnega odprtega teniškega tekmovanja v tem kraju je New-combe (Avstralija) izločil Smitha (ZDA), Giltenan (Avstralija) Levvisa (Nova Zelandija), Drysdale (VB) Meilerja (ZRN) in Lloyd (VB) Let-cherja (Avstralija).
AVTOMOBILIZEM
PALERMO - 20-letni ameriški pilot Eddye Cheever bo v prihodnji sezoni tekmoval na dirkah formule 1. Ni pa še povedal, katero avtomobilsko firmo bo zastopal.
Zaradi božičnih in novoletnih praznikov je počitek tudi v 2. nogometni amaterski ligi. Na sliki; posnetek s slovenskega derbija v Bazovici med domačo Zarjo in Bregom. V tem srečanju so slavili Bazovcl
KOŠARKA
JUTRI V TRSTU
Prijateljska tekma .
Bor - Breg (kadeti)
V okviru priprav na bližnje prvenstvo kadetov s bosta jutri ob 16.30 v telovadnici v Ulici Caravag-gb, v Trstu prijateljski tekmi spoprijeli vrsti Bora in Brega.
Kot je znano, se bo prvenstvo kadetov začelo 7. in 8. januarja. V prvem kolu bo Bor igral s Ferrovia-riora B, Breg pa z Interjem 1G04.
NA BF V BEOGRADU
Tudi «plave» postale prvakinje Balkana
Ženska jugoslovanska košarkarska reprezentanca je potrdila premoč, ki jo je pred dnevi pokazala moška selekcija. »Plave* so v Beogradu tretjič osvojile naslov balkanskega prvaka, potem ko so v zadnji tekmi premagale Romunijo s 77:65. Drugo mesto so osvojile Bolgarke, tretje pa je pripadlo Romuniji.
SANREMO - Italiji. A in Italija B sta se uvrstili v finale mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja «Carlin’s Boys» v Sanremu.
Italija A je v polfinalu premagala Bolgarijo s 4:3 (po streljanju enajstmetrovk), Italija B pa je premagala Švico z 2:1.
Finalno tekmo bodo odigrali danes in jo ,bo prenašala tudi italijanska televizija.
.......................................................................................................................................................nimiin.«
SMUČARSKI TEK
V RATEČAH
SK DEVIN USPEŠEN
Berta Sardoč je zasedla celo odlično 9. mesto
Brest; Cibona — Kvarner; v četrtek, 29.12.: Beko — Metalac; Radnički
KOLESARSTVO
LILLE — Francoski kolesar Ray-mond Poulidor se je poslovil od aktivnega športa. Zadnjič je dirkal v nedeljo, ko je nastopil na mednarodnem cikto-krosu in na katerem •jp •/č>r?c^o| cpHrrr' nv,vt-/'
CIKLOKROS
Lr,uOO — l aujanski koiesar Paolo De Capitani je včeraj zmagal v tem kraju v ciklokrosu. Drugi je bil Di Tano, tretji Balatti, četrti pa Sa-| ronni. Italijanski prvak Franco Va-1 gn m1 ni nasipih
NOGOMET
PRIJA l i_’ F,<E TEKME
ČLANI
Primorec - NK Koper 0:6 (0:1)
NAJMLAJŠI
Zarja - NK Koper	1:2 (0:1)
KADETI
Primorec - CGS	5:1 (1:0)
BOKS
FIRENCE - Na boksarski pure-ditvi, ki je bila včeraj v tem kraju, je v srednji kategoriji Sandro Maz-
V soboto, 24. t.m., .je bil v Ratečah 14. memorial Janeza Rožiča, ki je obenem veljal za kategorizacijo jugoslovanskih smučarjev. U-deležba na tem tekmovanju .je bila izredna, saj je startalo čez 250 smučarjev-tekačev iz 29 klubov iz Jugoslavije in dveh zamejskih (Bela peč in Devin).
Starti so se začeli ob 9. uri in končali ob 15.03. Da .je bilo tekmovanje na najvišji ravni ni treba omenjati. Tu smo videli tekače, kot so Kalan, Jelen, Djuričič in Polju-kar, vsi v boju za nastoo na svetovnem prvenstvu.
Za prvo presenečenje je poskrbela naša pionirka Berta Sardoč, ki je v, svqji kategoriji zasedla odlično 9. mesto. Vrhunec pa so dosegli starejši pionirji, ki so v ostri konkurenci zasedli zlato sredino, namreč Giani Legiša ,ie zasedel 16.. Pavel Antonič 19.. Aleš Gruden 20., Boris Gruden pa 25. mesto. V te.j kategoriji te tekmovalo nad 40 tekmovalcev. Da je rezultat naših smučarjev izreden pove že to, da so prvič tekmovali v tej se/.oni in so opravili samo dva treninga na snegu medtem ko imajo vsi ostali za seboj že po štiri do šest tekem.
š F.
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Nabrezinci prisebnejši
«PROPAGANDA»
Sokol — Dom	51:59
SOKOL: Gruden 16, Ušaj 13. Devetak 12, Grilanc, N. Pertot 2, Niko Per-tot. D. Bandelj 4, Peric, F. Pahor, Kobal 4, Brajda. Della Schiava, Terčon, M. Pahor, M. Bandelj, Caharija, Rep, Zidarič, Legiša, Grilanc, Bertoki.
DOM GORICA: Košuta 14. Gergolet 4. Pisk 2, Šuligoj. Ferfolja, Kome) 20, Cej, 2, Orzan 2, Feri 6.
SODNIK: Marko Della Schiava
Kljub temu da so nastopili z mlajšo postavo, pa so košarkarji Sokola vseeno v prijateljski tekmi premagali goriški Dom.
Boljši Pri Nahrežincih so bili: Kobal, Gruden Ušaj in Devetak, pri Domu sta se izkazala Košuta in Komel.
Marko
SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA
Tudi tokrat sta bila primorska predstavnika poražena. Sežanski Kras je že drugič klonil na domačih tleh, isto velja tudi za Obalo, ki je v Kopru doživela svoj tretji zaporedni poraz. Na lestvici še vedno vodi mariborski Branik, pred četverico zasledovalcev, med katerimi je tudi Brumnova ekipa Triglava iz Kranja.
IZIDI 8. KOLA
Obala Branik	79:91
Kras - Elektra	84:85
Vrhnika • Fructal	98:85
Pomurje - Ježica	74:91
Trnovo - Triglav	69:81
Rudar - Lokaies	81:90
LESTVICA
Branik 12, Ježica, Lokales, Elek-tra, Triglav 10, Rudar, Kras, Obala in Trnovo 8, Fructal 6, Pomurje 4, Vrhnika 2.
ODBOJKA
Pokal prijateljstva
Kras tokrat boljši
Krašovci so v Dolini premagali borovce s 3:2
SIENA — Vodstvo košarkarskega 'iluba Sapori je odstavilo trenerja :rve ekipe prof. Cardaiolija. ker je kipa dosegala v letošnjem prvenstvu
BOB
COKiTinA - Po seuinin ieun :m v Cof1tini prvič ponovno odprli progo za bob, na kateri se bodo danes že zače'i uradni treningi za pokal p:vakov, ki bo v Cortini na sporedu 28. in 29. t.m.
Tega tekmovanja se b'do udeležile posadke iz Italije, Švice, Zah. Nemčije in Avstrije.
Letošnje tekmovanje bo imelo ne kaj novosti. Tako ne bodo več itneli letečega starta, ampak bodo čas začeli meriti pri startu z mesta. S posebno mehanično napravo bodo narpreč odklopili lx.b v strmini in tako bodo prišle do izraza sposobnosti krmarjev mnogo bolj, kot do-I slej.
Bor — Kras 2:3 (14:16, 10:15, 15:10, 15:6, 13:15)
BOR: Kralj, Zadnik, Kodrič, Žerjal, Ugrin in Pečenko.
KRAS: Grilanc, B. in L. Milič, L. in I. Budin, Marušič, Živec, Vesna-ver in Bitežnik.
SODNIK: Može.
V	drugem srečanju izločilnega dela za turnir prijateljstva je Krasu uspelo se oddolžiti za p raz v Nabrežini. Zmaga odbojkarjev iz Zgonika je bila povsem zaslužena, saj. so bili že na pragu drugega tesnega poraza, toda jim je uselo v zadnjem setu zamujeno nadoknaditi in tako izbojevati prestižno zmago. Če je to pot Kras stopil na igrišče z najmočnejšo p-stavo, pa tega ne moremo reči za Bor. Manjkali so kar trije igralci standardne postave in tako so imeli možnost igrati mlajši odbojkarji, ki so prav gotovo zadovoljili. Za Kras lahko rečemo, da je bilo tudi to srečanje izredno koristno, saj je trener Grilanc poslal na igrišče vse razpoložljive varovance. Pred skorajšnjim pričetkom prvenstva 1. divizije so Zgoničani dobro pripravljeni in sodijo v ozek krog favoritov za napredovanje.
Klub temu da so morah Tržačani na igrišče z močno spremenjeno po-sfavo, so vč kot spodbudno pričeli. Dober servis je nasprotniku delal v prvem nizu dokaj težgv, da ni zmogel dobro organizirati napade. Borovci so bili na pragu prve delne zmage, saj o povedli kar s 14:8. Vsa prednost pa. žal, ni zadostovala, ker je Kras močno pritisnil in izbojeval osem potrebnih točk Zgoničani so imeli vajeti igre v rokah tudi v drugem nizu.
V	nadaljevanju je Boru uspelo stanje v nizih izenačiti, ker Kras ni bil sposoben več pokazati take odbojke. To pa iz dveh razlogov, prvič so nekoliko popustili in drugič zato, ker je Grilanc dal možnost igranja tudi mlajšim odbojkarjem. B-rovci so nadaljevali z res dobro odbojko tudi v zadnjem odločilnem nizu, ki je bil podoben prvemu. Pri stanju 13:7 je Kras zaigral kot prerojen in za domačine je bilo konec vseh upov, da bi pospravili še dve
točki in s tem končno zmago.
Za obe naši šesterki je bila tekma izredno koristna.
G. F.
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Še dva neporažena
V	jugoslovanskem prvenstvu 1. moške lige so odigrali štiri prvenstvene tekme. Doslej sta neporaženi samo ekipi Partizana iz Beograda ter Vojvodine iz Novega Sada. Kljub temu, da je letos samo 12 prvoligašev je prvenstvo še dolgo in lahko pride še do velikih sprememb. Ne glede na to pa pomeni tako dober start teh dveh šesterk majhno presenečenje. Slabo so pričele letos prvenstvo ekipe, kot so Vardar, Mladost - Monter, Bosna in Spartak iz Subotice. Še posebej velja omeniti Spartak, za katerega ne moreta igrati dolgoletni jugoslovanski reprezentant Gvoa-denovič in Dragovič, ker sta nastopala v ZDA med profesionalci.
IZIDI 4. KOLA
Jedinstvo - Modriča	1:3
Partizan - VGSK	3:0
GIK Banat - Ribnica	2:3
Mladost-Monter - Rabotnički 3:0 Vardar - Bosna	3:0
Spartak - Vojvodina	1:3
LESTVICA
Partizan in Vojvodina 8, Modriča, Ribnica in VGSK 6, Mladost Monter 4, Vardar, GIK Banat, Jedinstvo in Bosna 2, Rabotnički in Spartak 0.
V	ženski konkurenci je bila Crve-n zvezda drugič poražena v letošnjem prvenstvu in tako sta se prebila na vrh lestvice beograjski Radnički in Rijeka.
IZIDI 8. KOLA
Radnički - Gradačžc	3:0
Rijeka - Vukovar	3:0
Breza - Partizan	2:3
Crvena zvezda - IMT	0:3
Mladost-Mcnter - Mladost (V) hi bila odigrana.
LESTVICA
Radnički in Rijeka 14, Crvena zvezda 12, IMT 10, Mladost-Monter in Gradačac 8, Vukovar 6, Partizan 4, Mladost (V) 2, Breza 0.
Kitajski
92.
dnevnik
Strinjam, se z njim in bolje je, tla je to ugotovil on kot jaz. Hkrati je to tudi najboljše znamenje, da se bodo v občo korist kitajske univerze verjetno kmalu radikalno spremenile.
čeka ne bomo zamenjali
Popoldne nakupujemo. Tudi Peking ima svoj .friend-ship store«. Nekoliko večji je od šanghajskega in edini v Pekingu. Neprijetno dežuje. V trgovini se zato zadržimo dlje, kot bi se sicer. Zanimiva je že ta pekinška trgovina spominkov, toda kako grozna zadeva je kupovati spominke' Seznam sorodnikov, prijateljev. Bo temu všeč to, bo to všeč onemu? Ves čas sem se bkl tega dne.
Na koncu mi zmanjka tudi denarja. Grem v banko v sosednji zgradbi. Podpišem potovalni ček in zgodi se mi prvič — čeke sem menjaval že doslej v bankah skoraj po vseh kitajskih mestih, ponekod pa so nam prišli bančni uradniki kar v hotel ljubeznivo ponujat svoje storitve — da mi mlada tovarišica za okencem pravi: «Tega čeka pa ne bomo menjali.« Prosim prevajalca, da jo vpraša zakaj. Prevede mi: -Zato, ker ima ta banka zveze s Čang-kajškovo kliko.*
• Morda,« pravim, -toda drugih bančnih poslovalnic iste kitajske narodne banke doslej to ni prav nič motilo.«
Banka ima zveze s čangkajškovo kliko
Ona pa vztraja: »Čekov tiste ameriške banke, ki posluje s Čangkajškom, ne bom sprejela.« Imelo me je, da bi jo vprašal, kako je sprejela v Pekingu Nixona, če jo tako zelo motijo čeki banke, ki z Nixonovo pomočjo, čeprav Nixona zdaj ni več, sodeluje s Čangkajškom, ki ga tudi ni več. Toda bil bi to popolnoma nesmiseln pogovor in za duhovičenje ni bilo časa, pav tudi ne posebnega razpoložena. Prevajalec jo prepričuje in čez nekaj časa mi vendar zamenja še 20 dolarjev, ki jih potem nemudoma zapravim in z olajšanjem zapustim pekinško trgovino prijateljstva.
Zvečer smo namenjeni na zaključni sprejem. Povedo nam, da nas bo sprejel in nam priredil večerjo član politbiroja in podpredsednik vlade Čen Jung-kvei, junak Ta Čaia. Bil sem prav prijetno vznemirjen. Vedel sem, da je to edini živi človek na Kitajskem, ki ima poleg Mao Ce-tunga spomenike. V Ta Čaiu oziroma v centru komune blizu Ta Čaia je velik muzej o Ta Čaiu in tam je vsaj deset Čen Jung-kvejevih kipov. Razen Mao Ce-tunga na Kitajskem za spomenike baje niso kiparsko u-podobili še nikogar.
Na kipih ima Čen Jung-kvei grobe, trde poteze. Močno poudarjen obraz, ostre oči, krut pogled. Je to samo socrealistično karikiranje ali je v reshici tak? Kaj nam bo povedal? Kako bo pravzaprav vse skupaj videti? Sprejel nas bo v Palači ljudstva, se pravi na sedežu vlade in parlamenta.
Točno ob določeni uri se odpeljemo. V Palači ljudstva nas, potem ko prehodimo nekaj dolgih hodnikov in širokih salonov, široko nasmejan, izredno prijaznega obraza, oblečen v. tipično kitajsko obleko in s tipičnimi copatami na nogah, sprejme Čen Jung-kvei, ta nacionalni simbol, zdaj visok funkcionar, toda v svojem bistvu ti-
pičen kitajski kmet, tako kot je to bil gotovo v najboljšem pomenu besede kmet tudi Mao Ce-tung. >
Skupaj se fotografiramo. Ob pregledovanju Žen Min Ži Baa sem ugotovil, da se vse delegacije, ki jih sprejemajo kitajski voditelji, vključno s Hua Kuo-fengom, fotografirajo pred veliko sliko na svili. Zato so pred njo tudi odri, nekakšni pevski praktikabli, na katere se postavijo člani številnih delegacij, ki prihajajo v Peking, tako da se na slikah vsi vidijo.
Fotografiramo se strogo protokolarno v resnih pozah uradnih fotografij. Potem posedemo v udobne naslonjače, postavljene v obliki širokega polmeseca. Na sredi sediva s Čeng Jung-kvejem in s prevajalcema. Okoli naju so kitajski 4-ovelavci podpredsednika vlade, naši novinarji - gostitelji in člani jugoslovanske delegacije z jugoslovanskim veleposlanikom in nekaterimi funkcionarji veleposlaništva SFRJ v Pekingu.
Terasna polja na Ta Čaiu
Pogovor se suče okoli -bande štirih«, okoli političnega trenutka Kitajske. Ponavljajo se ocene, ki smo jih slišali in brali. Čen-Jung-kvejeva interpretacija Hua Kuo-fenga in Mao Ce-tungovih -desetih odnosov« obenem, je čista, enostavna, razumljiva. Med pripovedovanjem kadi. Ne morem odmakniti pogleda od njegovih cigaret. Z vsako, ki jo pokadi, namreč prižge drugo in kadi tako hitro, kot bi bil na tekmovanju. Vse to spremlja z živahnimi kretnjami človeka, ki je vajen jasnosti in neposrednosti ter preprostega komuniciranja s sodelavci.
Po pogovoru se odpravimo v sosednji salon, kjer bo slavnostni ‘banket. Opazujem tega človeka tačajske rev-ščine in zle usode, ki se je povzpel od sirote brez staršev, umirajoče od lakote, do voditeljskega položaja v največjt državi na svetu,, in ne morem si kaj, da ne bi ugotovil, da se v salonih veličastne Palače ljudstva' v Pekingu vede tako, kot bi se rodil v njej, kot da bi vse življenje hodil po salonskih preprogah, ne pa preživel večji del življenja z lopato in s krampom v rokah v krutem in neenakopravnem boju z naravo, ki mu jo je vendarle uspelo premagati. Njegova eleganci, ki je tako očitna, pa seveda ni prav nič narejena, ne prevzvišena, prav nič domišljava. Čisto preprosto naravna je. To se zdi ob vsem najbolj čudno, najbolj nenavadno.
Iz Ta čaia v salone Palače ljudstva
Čen-Jung-kvei )e šele štiri ali pet let v Pekingu. Na-' ravnost iz Ta Čaia je prišel na to mesto in zdaj nam pripoveduje, kako se bori proti suši, kakršne na Kitajskem ni bilo že 50 let, in kako iz svoje pisarne v Pekingu vodi milijonsko vojsko kitajskih ljudi v boju zoper Nebo .in Zemljo. Z optimizmom trdi: -če bi takšna suša zadela Kitajsko pred revolucijo, bi bilo grozno, če bi nas med obdobjem .bande štirih’ bi bilo strašno, ker pa nas je zdaj, jo bomo premagali. In kdo ve, morda bomo tudi iz tega potegnili celo kaj koristnega.*:
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotna* 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din
Za SFRJ Oglasi
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mm) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine s<* naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
27. decembra 1977
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ti
im M um DO JUHA NIČ koliko tovarn zasedenih iz protesta proti odpustom IN DOPOLNILNI BLAGAJNI I BOŽIČ PO SVETU
GRENAK BOŽIČ ZA ITALIJANSKE DELAVCE
Prizadeti po potresih: v Furlaniji na novih domovih, na Siciliji pa še v barakah - Priznanje mladincu, ki se je hudo ponesrečil med človekoljubno akcijo - Papež poziva k miru in spravi, Lefebvre pa ga izziva - Nesreče
/
RIM — Letošnji božč je v Italiji potekal v znamenju varčevanja. Če izvzamemo trume smučarjev, ki so navalile na zimskošportna središča, treba reči, da se je večina družin Odločila za »božič doma*. naslednjega dne pa so se odpravile na krajše izlete in kosilo v restavracijo. Nakupovanje božičnih daril je v primeri z lanskim splošno upadlo ter je bilo tudi sicer omejeno na koristne predmete, recimo na opremo za do.n in oblačila.
Grenki pa so bili prazniki za tisoče družin delavcev, k; so zasedli tovarne, da bi tako podkrepili protest proti nameravanim odpustom in vpisu v dopolnilno blagajno. Takšnih primerov je bilo nič koliko ta ko rekoč po vsej državi. V tovarni radatorjev »Šifra* v Lirneni pri Padovi je bilo zadnje čase odpuščenih kar 65 od skupno 140 uslužbencev; prizadeti so ostali v obratu in v znak solidarnosti jim je župnik bral božč no mašo na delovišču.
V	Lombardiji, kjer so imeli prekrasno v. e me. so bile zasedene tovarne »Creas*. »Igav*. papirnica Viila. »Siai Lerici*. «Faia», »Ital-press* in «Bassano & Giorgio*. Njihov'm uslužbencem, katerim giozi brezposelnost, gre seveda prišteti še delovne moči »Unidal*.
V	Piemontu je delavstvo prebilo božič v tovarnah «Widermann», «CV§» in »Parato*. V Emiliji Ro-magni velja to za obrate «Barbieri & Burzi» (gre za tovarno keramičnih ploščic za oblaganje, ki ima 10 milijard lir dolgov ln katere uslužbenci so se zredčili od 220 na 185 ter že 5 mesecev ne prejemajo nobenega denarja), za tovarne skupine »Maraldi*. kjer je osebje ravno tako več mesecev brez plače in za pohištveni obrat »Salvarari*, kjer je delavstvo bilo ob 13. nlačo.
Božič je nadalje preživelo na delovišču vseh 130 dečvnih moči po.-hištvenih tovarh «Raf» in «OR» v Markah, ki so tri mesece brez prejemkov. V Apuliji so v podobnem položaju uslužbenci tovarne plete-n'n »Gielle* v Bariju (gre za 47 ljudi ki so že pred dvema mesecema zasedli obrat, ker ga hoče vodstvo zapreti), kot tudi 410 delavcev tekstilnih tovarn »DI-BA* (Lecce), «FI-BI» (Nardo) in »Sajrorito* (Me-lendugno) pa. še osebje IV. železarskega središča Italsider v Tarantu, kjer bodo v kratkem vpisali v dopolnilno blagajno še 1.100 delavcev. Za božič je bila na pobudo pokrajinskega tajništva FLM v prostorih jeklarne delavska skupščina, katere se je udeležil tudi župan Cannala..
Na Sardiniji je bil božič žalosten za uslužbence kemijskih obratov skuoine »Oitana*, kot tudi za- rudarje v Sricisu Igfesiente, ki jim pref.io številni odpusti.
V	Ga volu (Nuoio) je bila manifestacija Več sio radikalcev, ki zahtevajo že dalj časa odpravo jedrskih Oporišč na otoku.
Žrtve strašnega potresa z dne 15-januarja 1958 v dolini Beliceja na Siciliji so prebile že devet e 'zapored božič v barakah. Le 208 cd skupnega števila 40‘.'000 družin je prejelo od oblasti dostojno stanovanje, druge nanj še vedno čakajo.
V	Palermu je za božič deževalo, kar je ljudi navdalo z upanjem: mestu grozi namreč pocolno pomanjkanje vode. saj sta zbirna bazena, ki oskrbujeta mestno vodovodno mrežo, skoraj že prazna.
Ugodne,je je božič prebilo 70.000 žrtev lanskli potresov v Furlaniji, in sicer, kol znano, v novih hišicah.
V	Osoppu so v soboto podelili pri znanja tistim, ki so se še posebno odlikovali v pomoči prizadetim; v soko priznanje je šlo 17-Ietnemu Ser giu Detla Schiava, ki se je pred nekaj meseci kot zidar ponudil za prostovoljno delo, a je padel s strehe in ohromel.
Svojevrstno je praznoval 65-Ietni gozdar Antonio Madotto iz Cortbsa. Gre za zaselek na rebreh Kanina, ki ga je majski potres lani skoro v celoti' porušil; vsi prebivalci, razen žilavega moža, so ga zapustili in se nastanil v dolini. Samotarja tu pa tam obiščejo prijatelji in znanci in 'mu prineso dobrega vina in svežega kruha.
Med zanimivostmi božičnih praznikov velja omeniti žive jaslice v Re-vineju Lago nad Trevisom, ki jih ponovijo še L in 6. januarja, neo-bičajn' prihod božička v Treviso — priletel je s helikopterjem, umetniške jaslice v Feltreju — izdelal jih je slikar Luciano De Col v hlevu na površini 16 kv. m in za to potreboval nad dva meseca, izvirne jaslice v svetišču Madonetta v Genovi — 'sestojijo iz 80 cm visokih lesenih kipcev, ki so jih napravili priznani umetniki v 7. stoletju ter .je bilo za njihovo ureditev potreb nih 7 let dela ter mednarodno bo žičnp mašo, ki jo je bral v cerkvici na brennerskem prelazu kardinal Carpino italijanskim, avstrijskim, zphodnonemškim in švicarskim ca rinkom in drugemu mejnemu o-sebju.
Ne moremo seveda mimo polnočnice papeža Pavla VI. v cerkvi Sv. Petra, sicer pred baročnim oltarjem nad grobnico sv. Petra, ki jo je televizija predvajala daleč po svetu. Sveti’ oče je izrazil zadovoljstvo spričo ugodnega poteka egiptovsko izraelskih pogajanj za pomiritev na Bližnjem vzhodu ter potrebo, da zavladata na svetu čim-prej resnični mir in pravičnost. V
**. m

TEL AVIV — Prvič po več kot 10 j letih izraelske zasedbe je pobožno 1 vzdušje božičnih svečanosti v Betlehemu skalil terorizem. Tik pred začetkom slovesne polnočnice v baziliki, v oziroma pred katero se je zbralo 15 do 20 tisoč vernikov, sta [»čila peklenska stroja, ki naj bi ju podtaknil palestinski gverilec. K sreči ni bilo ranjenih pa tudi škoda je bila neznatna.
Dejanje je treba seveda pripisati nasprotovanju palestinskih borcev Sadatovi novi politiki do Izraela, zaradi katere so n.pr. tudi iraški kristjani odpravili vse božične sve čanosti, razen strogo verskili. Betlehemske slovesnosti je vodil msgr. Beliritti ob navzočnosti župana arab skega Frejija (prisoten je bil tudi predsednik italijanskega senata Fan-fani).
Carter je v poslanici ameriškemu narodu izrazil željo, da bi na svetu čimprej zavladal mir.
Španski kralj je pozval ljudstvo k enotnosti, ker bo le tako mogoče doseči pravo demokracijo in družbenogospodarski razcvet. Pripomnimo naj, da so se življenjski stroški v Španiji povečali letos za 28 od sto.
Prizor z, glavnega trga Sante Nlnfe v dolini reke Belice, ki jo je I. 1968 devetič prebili božič v zasilnih barakah
opusiošil potres. Preživeli so žc (Telefoto ANSA)
BENETKE — Silovit požar je u-pepelil gotsko cerkev sv. Katarine v Benetkah. Požar, ki je izbruhnil v nedeljo ob svitu (vzrok naj bi bil kratek stik) je uničil strop in kupolo, ki je bila okrašena s freskami Brusaferra. škoda je neprecenljiva.
ORISTANO — Agenti letečega od deika kvesture v Oristanu so v nedeljo zjutraj aretirali 51-letnega Santa Pudduja, ki velja za enega najnevarnejših sardiaskih banditov. Puddu, ki je baje vpleten v ugrabitev in v umor demokrščanskega poslanca Pietra Riccija, je pobegnil iz zapora pred petimi leti.
tem okviru je obžaloval nasilje' in krivice ter nenehno oboroževanje in obsodil ameriško »nevtronsko bom bo,,.
Istočasno je bila v kapeli plemiške palače Rospigliosi - Pallavitrini polnočnica »tradicionalistov*. to je pristašev msgr. Lefebvra. Z druge strani je polnočnico v Firencah nad: škof in kardinal Benell: izkoristil za napad na zakonski osnutek o prekinitvi nosečnosti.
Ob božiču in sv. Štefanu žal ni manjkalo prometnih nesreč, v katerih je od videmske okolice pa do Terama na jugu 'zgubilo življenje najma-.r 10 oseb, med niimi podpolkovnik karabinjerjev. Razloge gre iskati v neprevidnosti voznikov in poledici.
V Canosi pri Bariju je med božičnico v prostorih osnovne šole nastal požar, v katerem je bilo sedem o-seb opečenih, med temi štirje o-Iroci. šestletnega Sabina Gala so sprejeli na oddelek za oživljanje v konzorcijski bolnci v Bariju, (dg)
Smrt v ognju
LA SPEZIA - V predmestni trinadstropni stavbi je požar uničil stanovanjc 84-letne Ide Andr»an.: in njene 62-letre hčerke Claud’e Vanacore. Ženski, ki sta bivali sami. sta rasli grozno smrt v ognju. Casilci so sprva menili, aa gre požar pripisati kratkemu stiku oz. nesreči snloh nožne,je pa je ogenj hudo poškodoval. še mizarsko de lavnico in prostore o;novJ.e šole, ki ležita nedaleč od prizorišča prve tragedije, tako da obstaja .sum. da ere za namerne požige.
NOV KORAK NA POTI NAGLE DEMOKRATIZACIJE
Živahna razprava v Španiji o predlogu nove ustave in datumu upravnih volitev
Januarja sindikalne volitve - Povratek «E1 Canipesina* v Madrid
MADRID — Predsednik španskega parlamenta (»Cortes*) je uradno prejel osnutek nove španske usta ve, ki naj zamenja sedanjo-še ved no veljavno, čeprav dejansko neu-pšlevino frankistično zakonodajo. Besedilo novega ustavnega osnutka bodo objavili- v uradnem biltenu španskega parlamenta takoj po novoletnih praznikih. Od tistega trenutka bodo začeli veljati roki za
ali manj pristojnosti, ki jih v drugih zahodnoevropskih demokratičnih državah opravljajo voljeni predsedniki republike. Tako, na primer, i-msnuje na predlog strank predsednika vlade. Slednji pa ima, dokler ga parlament ne potrdi z zaupnico
do leta 1953. Po Stalinovi smrti so ga rehabilitirali, vendar ni hotel o stati v Moskvi. Izselil se je v' Francijo, kjer je do pred kratkim živel v mestecu Mezt. V Španijo se je vrnil na božični večer, potem ko so mu sporočili, da sta njegova že-
naziv «kandidata za predsedstvo I na in hči še živi. Po štiridesetih le-viade». Pomembni pa so drugi členi, j tih so sc spet srečali na lastnem do-
ki govore o državni strukturi. Tako novo ustavno besedilo poudarja, da
! irtao IA - //AA	j A /1 aAa! a 1,
predložitev movebitnib popravkov, .imajo »narodnosti in dežele v špa-
za razprava v obeli zbornicah in kon č::o. za ljudsko glasovanje, ki naj potrdi besedilo, kakršnega bosta o-dobrili obe veji parlamenta.
V bistvu pa je besedilo nove u-stave v«č ali manj že znano, ker ga je poluradno objavil list «Cua-demos para el dialoge*, v rahlo drugačni obliki pa madridski neodvisni dnevnik »Pas*. Iz objavljenih izvlečkov izhaja predvsem demokratična značilnost ust&ve, ki se zgle-(jire po podobnih temeljnih zakonih zahodnoevropskih parlamentarnih monarhij. Kralju ustava daje več
SKORAJŠNJI KOUAONA VT V DRUŽINSKEM KROGU
Izvirno božično darilo: modelček «spacelaba»
Elektronski inženir Frantar Malerha i* Milana, ki je bil v strogi konkurenci izbran za prvega italijanskega kozmonavta, je pripravil nečaku in nečakinji prijetno božično darilo:	pod drevescem sta našla model ve-
soljske ladje »spacelab«,1 s katero-se bo leta 1980 v družbi drugih evrop skih ter ameriških avstrooavtov popeljal ua krožni. tir okoli zemlje
niji pravico do avtonomije*. Parla mentarni sistem pa bo slonel na večstranskem sistemu, stranke pa ustava imenuje »temeljne instrumente politične soudeležbe državljanov pri upravljanju skupnih koristi*, šoanci bodo, na osnovi novega u-stavnega besedila, polnoletni z o-semnastim letom.
Ustavno besedilo določa tudi, v prehodnem členu, da bodo z referendumom, ki bo potrdil novo ustavo, odpravljeni vsi zakoni iz franki-st ene dobe. ki so v nasprotju z novim demokratičnim režimom.
Obenem s sporočilom, da bo v kratkem parlament začel razpravo o novi ustavi so Španci izvedeli' še za dva pomembna koraka na poti nagle demokratizacije države. Sredi januarja bodo prve svobodne sindikalne volitve. 0 datumih posvetovanja sta se dogovorili z vlado najti omembnejšj sindikalni centrali -komunistična »Cgmisdones obreras* in socialistična UGT. Notranji minister Rodolfo Martin Viila je namreč izjavil, da bodo upravne volitve oo vsej .verjetnosti konec aprila 1978.
Vest o naklepu vlade, da skliče pomladi upravne volitve je izzvala različne reakci e pri političnih strankah. Levica je namreč mnenja, da skuša Suarezova centristična vlada zajeziti verjetni neuspeh centristič-ne unije UCD s tem. da hočeš nočeš povezuje upravne volitve z obdobjem ustavodajnih razprav in predvidenega ustavnega referenduma. Gonzales (PSOE) in Carpillo (PCE) sta bila namreč mnenja, da bi morale biti unravne volitve po odobritvi nove ustave in na osnovi sistema, ki ga bo določala nova ustava. V nasprotnem primeru pa sta predlagala, naj bi upravne volitve bile takoj, vsekakor na u-strezno časovno razdaljo od ustavnega referenduma. Voditelja levice sta namreč mnenja, da bi politična bitka na upravnih volitvah« zmedla državljane v trenutku, ko bodo morali slediti ustavodajni razpravi in glasovati na referendumu.
Vsekakor pa sta Gonzales in Car-rillo poudarila, da je objava novega ustavnega besedila pomembno dejanje na poti dokončne demokrati zaeije španske družbe.
Nov dokaz o tem, kakšno ie vzdušje v Španiji par let po Francovi smrti je vrnitev »El Campesina* v Madrid. Valentin Gonzales, znan kot »El Campesino* (kmet), star 69 let. ie bil v letih državljanske vojne vrhovni poveljnik republikanske voj ske. Leta 1939 se je «E1 Campesino* zatekel v Sovjetsko zvezo, medtem ko ga je Francovo sodišče obsodilo na smrt. V-SZ se mu ni godilo bolje, saj je doživel »čistko* španskih borcev, ki jo ie sbrožil Stalin še istega .leta. Odgnali so ga v delovno taborišče v Sibiriji, kjer je ostal
mu. »El Campesino* je junija iz Francije pozval Špance, naj podprejo socialistično stranko, (st.s.)
MILAN — V milanski kaznilnici San Vitto. e je včeraj umrl 21-letni ropar Mario Larglii, ki je bi) aretiran 15. decembra zaradi napada na zapriseženega stražnika. Kaže. da je fant umrl zaradi srčne kapi. domnevo pa bo morala vsekakor potrditi obdukcija.
SAN BENEDETTO DEL TRONTO — Mlada roparja sta z revolverjem hudo ranila uslužbencu neke veleblagovnice, ki je hotela spraviti v oanko dnevni inkaso.
V NOČI MED SOBOTO IN NEDELJO
Bombna eksplozija opustošila sedež tridentinskega časnika «L'Adige»
Velika gmotna škoda, človeških žrtev pa ni bilo - Kljub atentatu bo list danes izšel
TRIDENT — Že spet atentat proti časnikarjem; v noči od sobote na nedeljo je eksplozija peklenskega stroja poškodovala poslopje, kjer ima uredništvo in upravne prostore tridentski časnik «L’Adige». Bomba je opustošila urad za naročnine in je poškodovala tudi zunanji nosilni zid, na srečo pa ni zahtevala človeških žrtev.
Odgovornost za podli atentat si lasti teroristična organizacija «nu-clei combattenti comunisti*. Prevratniki, ki naj bi bili odgovorni tudi za vrsto drugih atentatov v Tri-dentu, .grozijo časnikarjem z novimi napadi.
Teroristi so izkoristili dejstvo, da list ni izšel dva dni zaradi božičnih praznikov in da je bilo poslopje de jansko prazno, če izvzamemo zad nje nadstropje^ kjer je uredništvo časopisne agencije ANSA. Najbrž pa so bili atentatorji dobro obveščeni o navadah in o delovnih urnikih novinarjev, saj je peklenski stroj eksplodiral le malo potem, ko je zadnji urednik agencije zapustil uredništvo. Po dosedanjih izsledkih mi-nercev je peklenski stroj vseboval vsaj kilogram dinamita in je imel veliko rušilno moč, kot med drugim dokazujejo tudi posledice eksplozije. Bomba je povzročila pravo opustošenje v uradu za naročnine in je delno poškodovala tudi zunanji nosilni zid. Poleg tega je razbila vse šipe okoliških palač. Uredništvo in upravni prostori lista «L’Adige* so namreč v središču mesta nedaleč od univerze in od pokrajinskih od-borništev za kmetijstvo ter za javna dela.
Atentat proti sedežu tridentinskega časnika gre vokviriti v vzdušje napetosti, ki je dosegla višek v prejšnjih dneh z bombnimi napadi na sedež pokrajinske finančne ustanove in na bolnišnico in z grožnjami prevratniške organizacije «prima li-nea*. Le ta si je prevzela odgovornost za atentat na sedež finančne družbe in za ugrabitev industrij-ca Amonna, medtem ko so pripadniki skupine MAO (gibanje oboroženih bolniških uslužbencev), ki se prvič pojavlja na odru prevratni-štva grozili, da bodo obračunali z nasprotniki «najprej s streli v noge. če 1)0 treba, pa bomo pomerili tudi više*. K zaostritvi je pripomogel tudi proces zaradi bombnih atentatov 1971. leta v Tridentu, ki ?e je zaključil z oprostitvijo vseh obtožencev. Preiskovalci sicer niso 'c odkrili nobenega indica, ki bi opravičeval povezavo med atentaa-fom proti uredništvu tridentinskega Jasonisa z ostalimi, nj pa dvoma, da je za vsemi terorističnimi akcija ni onazna roka enega samega lutkarja. čigar cilj je jasen; doseči "ra mik politične osi v državi na desno z zaostrovanjem napetosti.
Atentat proti listu «L'Adige» ie :zzval val ogorčenih protestov. Kot ;e v svojem sporočilu poudaril tridentinski deželni časnikarski sindikat ie «atentet na «L'Adi?e» napad na vse demokratične novinarje, ki "e borijo za svobodo tiska in obveščanja kot enega od stebrov demo-
kracije*, prav zaradi tega pa vse napredne in resnično demokratične sile »najodločneje obsojajo zločinski fašistični napad in poskus, da bi z razstrelivom minirali osnove italijanske demokracije.*
Kljub atentatu pa bo časnik s prizadevnim delom novinarjev, tiskarjev in upravnega osebja danes redno izšel, (vt)
Atentatorji uničili trgovino v Codroipu
VIDEM — V Codroipu je požar uničil trgovino kozmetičnih artiklov, oblačil in igrač, ki je last predsednika krajevnega združenja trgovcev Ignazia, Gasparinija. Skoda znaša nad 200 milijonov lir. Gre za atentat: na zidu trgovine so neznanci s spravem zapisali «Vesel božič davčnemu utajeval ,.cu» ter pririsali rdečo-*peterokrako zvezdo.
V Celovcu odprli klub «Prežihov Voranc»
CELOVEC — Prejšnji teden so v Celovcu ob prisotnosti večjega šte-
vila gostov s Koroškega. Tržaškega in iz Slovenije odprli klub »Prežihov Voranc*. ki bo likratj sedež u-redništva časopisa »Kladivo*. Klubske prostore, ki bodo namenjeni političnemu izobraževanju in delovanju v duhu literarne in politične zapuščine pisatelja in revolucionarja Prežihovega Voranea so opremili s pomočjo udarniškega dela podpornikov »Kladiva* in delovnih organizacij iz matične Slovenije.
V klubu naj bi se zbirali vsi napredni ljudje, • ne glede na njihovo politično prepričanje, ki jim gre za rešitev vseh nerešenih vprašanj slovenske manjšine v Avstriji, (Sindok)
Atentat na gradbišče nove (urinske kaznilnice
TURIN — Vrsta bombnih eksplozij je v soboto popoldne opustošila gradbišče nove turinske kaznilnice v predmestju piemontskega velemesta. Odgovornost za atentat si lasti tragično znana teroristična organizacija «prima linea*. Gradbišče je last gradbenega podjetja bratov Na-vone, eden od katerih je bil pred nedavnim ugrabljen in izpuščen proti znatni odkupnini.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiuuitiiiiiiiivf
VAL ATENTATOV V FRANCIJI
Streli iz lovske puške proti Marchaisovemu domu
PARIZ — Božične praznike so tudi Francozom skalili atentati raznih ekstremističnih skupin, ki so si od posebnega prazničnega vzdušja nadejale tudi ustrezno »reklamo*. Verjetno je največ odjeknil poskus a-tentata na generalnega' tajnika KPF Georgesa Marchaisa.
Atentata na podeželski dom tajnika francoske partije so neznanci organ'zirali prav v božični noči. V splošnem hrupu avtomobilskih kolon, ki so se vračale v Pariz po veselo razpoloženem večeru, se je neznan avto približal'vhodu v Mar-chaisovo hišo v kraju Saint Martin Sur Oreuse, nedaleč od Pariza. Proti hiši so izstrelili več petard ter oddali nekaj strelov iz težke lovske puške. Marchai1, je bil doma in je slišal, da nekdo strelja, vendar se ni približal vhodnim vratom. Pol u-re pozneje se je drug (ali pa morda sti) avto počasneje približal hiši. Tokrat so atentatorji pomerili bolje, saj so krogle prebile vhodna vrata. »Očitno so mislili, da prežim pri vhodu,* je dejal časnikarjem Mar-chais, ki je z okna oddal proti avtomobilu in v zrak strel iz svoje lo 'ske puške. «Dejansko niso ranili nikogar, čeprav je bil atentat skrb-
.     mm nit.  mm immmmumi     m um,  
PODOBNO VELJA TUBI ZA OBČANE BRUSIH VEČJIH MEST
Letošnje silvestrovanje bo Rimljana poprečno stalo 60 od sto več kot lani
Za 20-25.000 Ur solidna večerja ob zvokih plesnega ansambla in šampanjec
RIM — Kljub določeni varčnosti, ki je prišla do izraza ob božičnih praznikih, se ljudje nikakor ne. marajo odreči poštenemu silvestrovanju v tem ali onem gostišču. Le iz-birčnejši bodo. saj vedo, da so se cene v zadnjih časih temeljito povz pele. V rimskih restavracijah bo n.pr. večerja ob zvokih plesnega ansambla kar za 60 od sto dražja kakor je bila lani: poprečno bo treba odšteti 20 do 25 tisoč lir po o-sebi, medtem ko si lansko leto plačal za veselo razpoloženje ob prehodu v 1977 le 13 do 16.000 lir. Čeprav veljajo te številke izrecno za Rim, ne gre pozabiti, da bodo cene u-strezno višje tudi v drugih večjih mestih, kot. denimo, Milanu, Turi nu, Neaplju pa tudi Trstu.
Omenilj smo poprečne cene v lokalih na dostojni kakovostni ravni. Znatno bolj slane bodo kajpak v srednjeluksusnih gostinskih obratih, kjer bo poskrbljeno gostom tudi z :«artističnim» programom: 35 do 40 tisoč lir. Vrtoglavo pa bodo cene poskočile v najbolj rafiniranih restavracijah in zasebnih klubih, kamor imajo vstop le privilegirane o sebe. Dodati treba še, da se bodo cene za silvestrovanje gibale tudi glede na dotok strank. V njih so vračunani tudi tako imenovani co-tillonl, se pravi darila, ki jih lastništvo dotičnega lokala izroči v prvi vrsti gostom (stekleničke parfuma ipd.).
Vzporedno s porastom cene se vzpenja seveda tudi količina oz. kakovost jedi in pijače. Za 20 - 25 tisoč lir bo gostu rimske restavracije postreženo poleg, kot že rečeno, s plesnim orkestrom' z raznimi pre<ljedmi na osnovi mesnih deJika
tes in testeninskih s|)ecialilet, nato z izbranimi vrstami mesa od fileta, telečjih zrezkov in ledvene pečenke do svinine, potem še s pecivom, sa djem, vinom, mineralno vodo, kavo in šampanjcem. V okoliških lokalih oz. cenejših gostiščih na sploh bo izbira seveda manjša, zato pa izdatek ne bi smel preseči kakih 16.000 lir na osebo. V luksusnejših restavracijah bo večerja kakovostnejša, v ceni pa pijača ne bo vključena. Večjim skupinam gostov nc bodo priznani popusti; ti pridejo v poštev le za več kot 50 oseb.
Marsikdo se tudi ne bo odločil za «oačrtovano» silvestrovanje, temveč se bo preprosto odpravil v katero koli od številnih gostiln in restavracij, ki ne pripravljajo posebnega menuja za silvestrovanje. Verjetno bo prav tako prišel na svoj račun, predvsem pa mu ne bo treba pre globoko seči v žep. (dg)
Pri Turinu aretirali domnevnega ugrabitelja
TURIN — Včeraj so aretirali 41 letnega Sergia Rovina. ki je verjetno vpleten v oktobrsko ugrabitev industrijca Guplielma Lioreia (izpuščen je bil proti odkupnini 600 milijonov lir).
Rovina, ki je poročen in ima dva otroka, je bil zaprt v Forli^u zaradi ropov in tatvin vendar je 1. 1974 pobegnil iz ječe. Iskali sta ga tudi francoska in mednarodna policija (Interpol). Na njegovem domu so policisti odkrili več orožja in sobico, ki je bila nalašč opremljena za žrtve ugrabitev.
n*i • v• v
Kibicic
(l\aauljeuinti) s 1. strani)
bogate italijanske kulture, in omogoča tudi večinskemu narodu, da vsakodnevno gospodarsko in kulturno napreduje.
Menim, da se je treba zelo jasno in zelo odločno upreti vsaki tezi o tako imenovani narodni asimilaciji kot naravni zakonitosti, kot samotoku, ki pač svet vodi do tega. da se mali r.arotli spajajo z velikimi. To ni resnična slika, ker ni naravne asimilacije. Vsaka asimilicija je namreč povezana z neenakopravnimi odnosi, ki jih vsiljujejo hote ali nehote razmere na posameznem področju. Zato sc mi zdi, da je manjšinsko vprašanje v prvi vrsti večinsko vprašanje. To pomeni, da se mora slovenska večina boriti proti lastnemu nacionalizmu in lastnim težnjam po asimilaciji in raznim drugim oblikam, in mora vzpostavljati na področju, kjer živi v sožitju /. italijansko narodnostjo, o-zračje poi»lnega zaupanja, popolne enakopravnosti, celovite dvojezičnosti v kulturnem, družbenem, gospodarskem in javnem življenju. Sola pa. ki je osrednja institucija, ki vzgaja mladi rod manjšine, 1» v taki klimi nujno morata napredovati. V določenem smislu se bo ta šola iz manjšinske šole vse bolj spreminjala v take oblike šol. kot jih imamo danes že v Pomurju in nekaterih dingih naših republikah: v dvojezično šolstvo. kjer se bodo otroci enega in drugega naroda učili enakopravno oba jezika in ga potem tudi v vsem svojem nadaljnjem življenju in delu obvladali*.
no in spretno pripravljen,* je dodal tajnik KPF, »saj so streljali v višini človeške postave.* Policija je o dogodku uvedla takojšnjo preiskavo.
Druge atentate so zabeležili v pariškem predmestju, predvsem pa v deželi Lorraine. V soboto opolnoči je močan plastični naboj povsem porušil vhod v jeklarno »Sacilor* v kraju Rombas. Prejšnji teden je vrsta podobnih atentatov prizadela električne vode, cerkev, vojašnico in policijsko postajo. Zanje si ni prevzela odgovornosti nobena skupina, neznanci pa so vsekakor obvestili žandarmerijo v Metzu, naj se pričakuje nov val atentatov med božičem in novoletno nočjo.
Drugi atentat je porušil nočni lo' kal «Raspout;n-'» na desnem brega Sene. v Parizu. Eksplozija je le lažje ranila blagajničarja in nekega uslužbenca nočnega bara, pač pa je povzročila veliko gmotno škodo.
Dva atentata si je prilastila «o-svobodilna fronta Korzike* (FLNC). ki je prejšnje dni napovedala, da bo odslej prekinila nekajmesečno premirje in zaostrila boj «proti francoskemu kolonialističnemu režimu na njegovem ozemlju*.
Dvu peklenska stroja sta prejšnjo noč razdejala severni del pariške predmestne železniške postaje v kraju Villepinte. Zaradi atentata j* b:l dalj časa prekinjen promet k letališču »Charles de Gaulle* v Or-lyju.
Drugi peklenski stroj FLNC pa j* porušil sicer prazno vilo bivšega Gi-scardovega poslanca Alaina Griotte-raya, v kraju San Martino di Lota. nedaleč od Bastie. Griotleray ni do-ma s Korzike in je sedaj župan v občini Charenton, pri Parizu. V njem so korziški indipendentisti sim; bolično prizadeli vodilni francosk* politični razred, ki »hodi, na Korziko za počitnice, se zanjo ne zmed* in ravna z otokom kot s kolonijo».
Ob petih zjutraj je plastična bomba uničila vbod v sodno palačo v kraju Aix-en-Provence, v južni Franciji. Na steni so atentatorji pustil* kration «G.A.l. - TH 8*. ki' ga pol*' cija doslej še ni razumela.
V pariški četrti Pantin pa je d*' namitni naboj povzročil razdejanj* v lokalu, kjer so nekaj dni pr*J pretepli nekega Alžirca. Atentat ** lasti »protifašistična skupina*. (st.So
Intenziven promet na mejah z Jugoslavijo
LJUBLJANA — čez mejne Pre’ hode v Sloveniji je v minul.h dn*n prispelo v Jugoslavijo več kot P° milijona motoriziranih potnikov. *? so y glavnem Jugoslovani, pa tu® Grki in Turki, ki se' za praznik* vračajo domov. Samo na mejneuj prehodu Šentilj pri Mariboru, kjp^ je bil promet najgostejši, so zadnjih desetih dneh ' našteli 7 , tisoč ljudi, ki so pripotovali j-* avstrijsko mejo v Jugoslavdjj' Glavni naval je včeraj že mm1*' nove 'množice avtomobilistov P? pričakujejo še zadnje dni tega te®' na, torej tik preči novim leten*, potem pa okrog 6. januarja, ko * bodo turški, grški in jugoslovan^ delavci, ki so na začasnem o**u v tujini, vračali v Avstrijo, Zaho^ no Norčijo in druge zahodne “l" žave.