' Poštnina platen« t goto«
KRALJEVINA
J O G 0 S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
3.
kos.
V LJUBLJANI, dne 13. januarja 1931.
Letnik
II.
dela
VSEBINA
in proizvode v
9- Pravilnik o pobiranju pristojbin za higienskih zavodih. .
10. Dopolnitev uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe.
11. Razglas glede dovoljenja uvoza jugoslovanske živine v Francijo.
12. Način kontroliranja, uporabe bencina, ki se dovoljuje za pogon motorjev brez pjačija državne trošarine.
13. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku za državni izpit za učiteljsko službo na moških obrtnih in sorodnih šolah.
14. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku za državni izpit za učiteljsko službo na ženskih obrtnih šolah.
15. Odločba o oprostitvi uvozne carine na kemikalije za koncentriranje rud s flotacijo.
16. Razglas o ukinjenju mostnine na banovinskem mostu čez Savo v Radečah pri Zidanem mostu.
17. Razglas o ukinjenju mostnine na banovinskem mostu čez Savo v Krškem.
18. Razglas o izpremembi občinskih mej med občinami Sv. Jeronim, Motnik in Trojane.
19. Odredba glede cene kruhu v nadrobni prodaji.
20. Razgfts glede višine občinskih trošarin v območju Dravske banovine.
21. Objava	o	pobiranju	občinske trošarine	v	občini	Kočevje.
22. Objava	o	pobiranju	občinske trošarine	v	občini	Zakot.
23. Objava	o	pobiranju	občinske trošarine	v	občini	Biš.
24. Objava	o	pobiranju	občinske trošarine	v	občini	Drstelja.
25. Objava o zasedanju banskega sveta Dravske banovine.
Razne objave iz »Službenih -novin«.
Uredbe osrednje vlade.
9.
Na podstavi § 41. finančnega zakona za 1. 1930./31. v sporazumu z ministrom za finance (štev. 25476/1. z dne 15. maja 1930.) ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta (zak. št. 455 z dne 3. novembra 1930.) Predpisujem
Pravilnik
0 pobiranju pristojbin za dela in proizvode v higienskih zavodih in hi .slah ustanovah in njihovi uporabi.*
Člen 1.'
Centralni higienski zavod, šola za narodno zdravje, higienski zavodi kraljevskih banskih uprav in higienske Ustanove v njihovem sestavu in na njihovem področju sniejo za svoja dela in proizvode pobirati te-le pristojbine:
I.	Mikroskopski, bakteriološki in serološki pregledi:	'
Din
L a) Mikroskopska diagnoza na parazite in
bakterije.................................20— 30
b)	bakteriološka diagnoza: kulture, serološke diferenciacije izoliranih klic vseh ekskretov in sekretov ....... 20— 80
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. novembra 1930., št. 268/XCII./570,
Din
c) bakteriološka diagnoza: kultura, serološke diferenciacije z eksperimenti na ustrezajočih živalih po številu in vrsti živali................................................60-120
2. Hematološki pregledi:
a) fizikalni (sedimentacija, gostost itd.) po
številu zahtevanih pregledov ..... 20—100
b) morfološka diferenciacija................................................... 50
3. Dermatomikoze in mikoze vobče ....	50
4. Serološka preizkušanja:
1. krvi:
a) aglutinacija, \Vidal, Weil - Felix . . .	25
b) serološka diferenciacija, skupina bak-
terij (pneumo- in meningokokus) . .	50
c)	določanje krvnih skupin	,	,	,	,	.	50
Č)	precipitacija	  .	.	.	.	50
d) War Hecht in ena flokulacijska reakcija .............................................. 40
e) War, Hecht in ena flokulacijska reakcija z ostalimi reakcijami za vsako
še po....................................................................20
f) Weinbergov areakcija <*....	80
g)	rebkcija po Abderhaldenu	.	.	.	.	.	100
h) določanje antitripsina................................................... 60
i)	ostale serološke reakcije	po	,	,	,	.	60
2. Hrbteniške tekočine (liquor), bakteriološko, kakor pod 1. b), citološko, kakor pod 2.,
War, in ena koloidalna reakcija * < * ,	50
ostale kvalitativne kemijske reakcije . ■	25
5. Entomološka in fitopatološka določevanja
vrst t , .  ......................................20—	50
6. Antirabično vakciniranje po pravilniku o
cepljenju proti steklosti.
A. Posamezne preiskave,
•'i prihajajo češče: pepel in deli pepela:
1. celokupni pepel...................
2. določanje v solni kislini netoplji-
vega dela.....................
3. alkaliteta pepela.................
4. dokazovanje klora.................
5. klor s tehtanjem..................
6. klor volumetrijski................
7. fosforna kislina..................
8. žveplena kislina..................
9. ostanek z žarenjem................
Gostost
tekočin:
10. s piknometrom.....................
11. z Morovo tehtnico.................
12. z areometrom......................
trdnih teles:
13. s piknometrom . .
14. s hidrostatsko tehtnico
15. s suspenz:io . . .
refrakcij:
16. do 20» C
17. čez 20» C
Alkohol:
18. s predestilacijo . . .
19. polarizacija...............
20. določanje ledišča . . .
21. ekstrakcija po Soksletu
22. perforacija................
Dokazovanje in določanje tvarin ki služijo za konscrviranje:
23. Salicilna kislina.....................
24. mravljična kislina....................
25. benzojeva kislina.....................
26. jantarna kislina......................
27. borova kislina........................
28. fluor.................................
29. formaldehid z destilacijo .	.	.
30. formaldehid brez destilacije . ,
81.	kuhinjska sol . • . . ... . 32. natrij (bo) karbonat) . . . .
83.	kislina žveplena
a) brez destilacije..................
b) z destilacijo.....................
34.	peroksid vodikov....................
Elementarna analiza:
35.	ogljik in vodik....................
86 azot po Dimaju.......................
37.	določanje žvepla, halogena in drugih rudninskih sestavin v organskih snoveh po. ■■■■••
	© |	c ►
	•*-* iS	1
0)		"S
>o	G3 E	03 S
rO O	m	M
uinarjev |		
—	—	20
				18
		—	12
		9	- 1
		—	42
		—	22
		—	54 1
		8	.36
		10
		18
		L.	12
		—	6 1
		I 30
		—	18
		—	30 ' j
		6)
		—	18
		36
		—	18
		—	36
		—	48
		50
	30	60
		30	60 ,
		60	120 j
		ro	60
		30	80
		33	80
		30	60
		18	—
		10	22
	12	60
.. _	• 6	50
		20	50
		18	50
		150
—	—	60
		BO
Posamezna kvantitativna določanja kationa in aniona:
38. aluminija.............................
39. amoniaka..............................
40. antimona..............................
41. bakra.................................
42. barija................................
43. borove kisline........................
44. broma.................................
45. azotne kisline........................
46. fluora................................
47. fosfora.................................
48. fosforne kisline......................
49. klorove kisline  .....................
50. klora.................................
51. joda....................................
52. kadmija...............................
53. kalcija........................
54. kalija............................
55. kremene kisline.......................
56. kobalta...............................
57. litija................................
58. magnezija.............................
59. mangana ali kroma.....................
60. molibdena.............................
61. niklja................................
62. svinca ...............................
63. platina...............................
64. žvepla................................
65. žveplaste kisline.....................
66. žveplene kisline......................
67. žveplenovega vodika...................
63. srebra................................
69 salicija .  ...........................
70. stroncija.............................
71. tizana......................
72. torija................................
73. oglukove kisline......................
74. ogljika...............................
75. bizmuta...............................
76. volframa..............................
77. cinka.................................
78. kositra...............................
79. zlata.................................
80. železa................................
81. živega srebra...........................
Določanje karbohidrata (ogljencga hidrata) v trdih snoveh:
82. določanje v vodi topljivega eks-
trakta .... o......................
83. določanje sladkorja direktno po
Soksletu ali Alihnu................
84. določanje celokupnega sladkorja
(invertiranje s solno kislino) po Alihnu...............................
85. direktna polarizacija................
86. polarizacija pred invertiranjem in.
po njem
O
©
e
03
>
d
a
>
43
5
(S
a
>
dinarjev
36
36
70
40
36
fO
60
60
80
54 r 4 60 42 60 60 ?> "0
'33
60
ro
"3
/■o
55 ro
*
i
5
50
<10
40
40
40
45
1^0
1°0
40
°0
60
60
40
40
60
40
66
—	_	60
—	—	40
—	—	50
—	—	18
•o
c
87. dekstrini po Soksletu ali Alihnu
88. škrobni sirup.....................
89. škrob..............................
90. škrob pod pritiskom in z inver
zijo.............................
91. po Marklu in Morgenu . . .
92. pretvarjanje škroba v sladkor
diastazo ........................
98. s polarizacijo.....................
94. določanje celuloze.................
Razkrajanje: anorganske snovi:
9". s solno kislino.......................
90 s fluorovodikovo kislino ....
97. z žvepleno kislino ..................
98. z razlopino alkalijevih karbonatov
99. s taljenjem .  ......................
Kvalitativna preiskava:
100. obča preiskava (z vidom, okusom
in duhom).....................  .
1)1. brez večjih težav lahko izvedljiva kvalitativna preiskava anorganskih snovi
a) do 5 substanc......................
h) vsaka nadaljna.....................
102 ' mnliciranje kvalitativne preiskave se računa po času, po uri pa
naj man je..........................
109. določanje tališča.....................
104. določanje vrelišča....................
dinarjev
18
!(0
20
18
18
Določanje dušika in njegovih spojin:
105. celokupni dušik po Kjeldalu •.
dušik beljakovin  ...............
amoniak . . .  ..................
dušikova kislina.................
destilacija z vodno paro . . . prebavljanje beljakovine . . .
lOfi
107.
108.
109.
110.
Določanje vode:
Ul. pri trdih tvarinah....................
112, pri tvarinah, ki vsebujejo mnogo
vode......................
118. voda v rudninah z direktnim tehtanjem . .	'.	*.	'.
114.	določanje v vodi topljivih	tvarin in
trdih teles '. \ •. ‘.	.	*.	\	.
D. Preiskava živil ih pr,edmetov obče uporabe:
115. množina svinca, cinka, ki se topi v
4% octovi kislini.................
116.	vžigalice na rumeni fosfor	.	.	.
117.	vnemljivost petroLeja «	,	,	,	,
18
9
60
10
90
60
60
90
60
28
60
30
20
20
—	—	40
—	—	<50
—	—	30
40	—	-
—	—	40
—	—	50
20
40
40
30
80
54
20
v
c
>
■sz
t)
a
>
sz
3
£
c
d i n
Maka in peciv«}
118. analiza: obči pregle'd (videz, duh",
barva) poizkuš s' kforbformbm, umetne barve, kislina, lepivo 120
119. kloridi . . ..'...	'
120. celuloza . . ..... . . . ‘ —
121. karbohidrati . . '. . '. . '. ". ' —
Mesni ekstrakti in kocke za pripravljanje juhe:
122. analiza: obči pregled (videz, duh,
barva) voda, celokupni dušik, pepel, kuhinjska sol, fosfati, mast, kreatinin, dokazovanje ekstrakta, kvasa (droži)................... 360*
123. dušik v obliki amino-kislin ...	—
124. dušik v obliki amoniaka ....	—
125. dekstrini.................................—
Jajca in z jajci pripravljeno blago:
126. jajca, analiza: obči pregled, videz,
duh, barva, preiskave s svetlobo in sredstvo za konserviranje
127. z jajci pripravljeno blago, analiza:
ekstrakt s hlipoin; ekstrakt z alkoholom, lecitin, fosforna kislina, celokupni fosfati, voda . .
arjev
Kakao in čokolada. Videz:
128. analiza: obči pregled (duh, barva,
okus, sladkor v čokoladi), must, preiskava ekstrahirane masti, pepel, kvaliteta pepela, mikroskopska preiskava .. .. . . .
129. škrob..................
130. celuloza.........................
131. dekstrin.........................
132. teobromin........................
133. mlečni sladkor...................
Kvas (droži):
134. analiza: obči pregled (duh, videz,
barva) mikroskopska preiskava, preisk/ va na škrob, stopnja kislosti, voda, kvasnost..........
135. določanje vrst kvasa.............
a) z biološko metodo.............
b) z rafinizo....................
136. sredstvo za konserviranje . . .
Kava iu čaj: .
137. analiza: obči pregled/videz, duh,
barva, mikroskopska preiskava, določanje ekstrakta z vodo, umetno barvanje.................
138. pepel ,,,,,,,,,,,
150
22
60
40
50
30
90
120 — —
380
.220 . —	—
—	—	60
—	—	60
—	—	90
—	—	70
—	—	30
40
30
20
140	—	—
_	_	‘44
	Preiskave				Preiskave		
		o g	o a >			O) |	d) a >
		s	1 p			5	|
	O 2	<0 s	S >		<D S	>	o IS >
	O	M			o		
	dinarjev				dinarje		v
139. kloridi . . § . ■ > > < . <	—	—	20	na invertni sladkor, Lundovo			
140. boraks ..........	—	—	25	parjenje, mikroskopska preiska-			
141. tanin		—	—	50	va na škrobni sirup, voda (pola-			
142. kofein ali tein ........	—	—	70	rizacija) kislost, distaza . . .	380	—		
143. voda . . . 			—	—	20	174. svobodne kisline		_	—	10
144. mast ...........	—	—	48	175. določanje vode s sušenjem v va-			
145. politura		—	—	30	kuumu	—	—	40
146. surogati			—■	10	““	Mleko:			
Masti in olja:				176. analiza: obči pregled, specifična			
147. analiza: obči pregled, pepel, re-				teža, mast po Cerberu, izprani			
frakcija, specifična teža, mast, jodova številka saponifikacije,				ostanek brez masti, znižanje le-			
				dišča ali refakcije, mlečnega se-			
Rajherd-Majkslova številka kis-				ruma, kislost, alkoholni poskus, poskus z bencidinom, mikroskop-			
losti, voda		250	—						
148. fitosterin ..*.**...	—	60	120	ski pregled		80	—	—
149. škrob			IG	—	177. alkaliteta pepela		—	—	12
150. nikelj		—	30	80	178. mast s tehtanjem		—	—	60
151. mikroskopska preiskava ....	—	20	—	179. električna vodljivost		—	—	76
152. arhainska kislina		—	30	60	180. saharoza in mlečni sladkor (v kon-			
153. Bomerova številka ......	—	—	120	serviranem mleku)		—	—	69
154. Kotstorferjeva številka ....	—	—	30	181. smet (umazanost)		—	—	10
155. temperatura skrčenja		—	—	20	182. spojine dušika . 			—	—	40
156. Hehnerjeva številka		--	—	50	183. lab ali kazein		10	—	—
157. dokazovanje smol ......	—	12	60	184. nitrati		10	—	—
158. nečistost		—	—	10				
159. oksimasne kisline		—	—	60	Ocet (kis):			
160. določanje mila		—.	10	50				
161. umetno barvanje .......	__	20			185. analiza: obči pregled, aceton (kva-			
162. sezamovo olje ........		10	30	litativno), alkohol, pepel, speci-			
				fična teža, celokupna kislost			
Meso in klobase:				(kvalitativno), vinski cvet . .	210	—	—
163. analiza: obči pregled, sredstvo za				1P6. mravljinčna kislina ....	30	—	60
konserviranje, škrob, umetno barvanje 	 Ifil voda . .	180	—	20	187.	alkaliteta pepela .... 188.	železo	 189.	glicerin		—	10	12 40 60
1 (j '"j tu n st	- ...	_ _	48	190. škodljive kovine . . .	—	10	30
166.	pepel ........... 167.	Eberjeva reakcija na pokvarjenost mesa		:	12	24	191.	metilni alkohol ....... 192.	fosforna kislina .... 193.	ekstrakt			50 10	1^0 54 30
168. serološki pregled s pomočjo pre-				Pivo:			
cipitacije		150					
a) ako je serum v zalogi ....	•—		—	194. analiza: obči pregled, specifična			
b) ako ga je treba narediti . . .	—	500	—-	teža, alkohol, ekstrakt, celokup-			
Dišave:				na kislina, žveplasta kislina, iz-			
				računavanje jakosti slada in stop-			
169. analiza: obči pregled, hlipni eks-				nje na nagibanje k ponovnemu			
trakt, alkoholni ekstrakt, pepel,				vretju		280		—
pesek (v solni kislini netopljivi				195. mikroskopska preiskava usedline .		20	—
del), umetno barvanje, mikro-	180			196. ogljikov dioksid		.		40
skopska preiskava .....		—	—	197. octova kislina				6	30
170. voda			—	—	°9	198. sladkor				40
	—	—	40	199. dekstrin		 . 5 ,			- -	90
172. hlipna olja		 . i •	—	—	60	200. dušik						40
Med:				201. rudninske tvarine	T	——	24
				202. saharin		 . , ,			30	80,
173. analiza: obči pregled, pepel, alka-				293. hlapne kisline . . , , . . » t	—	—	20;
liteta pepela, Firkova reakcija				2Od- umetno barvanje	—	20	
O.
®	C
C	Jt
>	43
S 42
Sir:	©	'5	2
>0	>	>
205. analiza:	obči pregled,	pepel,	klo-	°	■*
ridi	v	pepelu,	mast,	svobodne dinarjev
kisline, topljive in netopljive spojine dušika v vodi, voda, škrob................................. 380	—	—
Sadje in zelenjava (konserve):
206. analiza: obči pregled, preiskava
na kovine, katranske barve, sredstva za konserviranje, saharin, škrobni sirup, določanje bakra................................. 260	—	—
207. alkohol . .	—	—	36
208. pepel	—	—	24
209. specifična te/.a  	—	—	18
210. spojine dušika	—	—	40
211. sladkor	—	—	40
212: saharin	—	—	80
Sadni sokovi, limonade in marmelada:
213. analiza: obči pregled,alkohol,eks-
trakt, celokupna kislina, hlapne
kisline, sladkor, pepel .... 150	—	—
214. sredstva za konserviranje ...	—	20	—
215. umetni sadni hlipi	—	20	—
216. saharin  	—	30	80
217. vinska kislina	—	10	30
218. škodljive kovine	—	10	30
219. želatina, saponini..........................—	30	50
Vino:
220. analiza: (mala) gostost, alkohol,
ekstrakt, pepel, celokupna kislina, hlapne kisline, sladkor in glicerin............................	230	—
221. analiza: (velika) razen zgoraj na-
vedenih komponent se določa še posebno vinska kislina, mlečna kislina, glicerin, sladkor, direktno in s polarizacijo, žveplena kislina in nekatere kvalitativne preiskave, barve...................... 460	—	—
Testo:
222. analiza: obči pregled, hlipni eks-
trakt, alkoholni ekstrakt, umetno barvanje, lecitin, fosforna kislina, voda, poizkus na lutein, celokupna	fosforna	kislina	.	.	200	—	—
Žgane pijače (žganje in likerji):
225 analiza: obči pregled, specifična teža, alkohol, ekstrakt, celokupne kisline v destilatu, esterna Številka, patoka, dokazovanje ci-anvodikove kisline	in	bakra	.	.	320	—	—
«4. pepel . . ..................................  .............................  -	-	24
«5. vanilin  ................................... —	30	50
226. barve , , ,	. | |	%	-	20	-
227. hidrobencol ........	<V o> a g s 1 I >2 "3 § •2 ► F O M dinarjev — 30 50		
228. sladkor		—	—	40
229. saharin			—	30	80
230. rudninska kislina		—	10	—
231. aldehidi			—	30	50
232. furfurol		—	20	60
233. metilni alkohol		—	50	180
234. sredstvo za denaturiranje . , .	—	30	60
235. škrobni sirup		—	18	60
236. hlapne kisline			—	—	20
237. aromatične, grenke, dišeče tvarine	—	30	60
Analiza vode:
a)	Terenski pregled:
238.0 pregled vode in okolice .
239. razkrojena ogljena kislina
240. razkrojeni kisik ....
241. temperatura .....
242. radioaktivnost ....
243.
244. 243.
246.
247.
248.
249.
250.
_	251.
b) Fizikalni pregled:
barva (kolorimeter)..........
usedlina.............  ,	,	.
vonj hladne vode ......
vonj tople vode ...... s
reakcija (lakmus)............
specifična teža..............
koncetr. vodikovih jonov (kalor. met.) ..........
koncetr. vodikovih jonov (po električni poti)..............  .
električna vodljivost .....
c) Kemijski pregled:
30	—
5	—
5	—
—	5
—	150
—	2	-
—	2	—
—	5	—
—	2	—
—	—	20
-	—	10
30
76
252. svobodni amoniaR		_	7	
253. albuminoidni amoniak ....	—	_	15
254. celokupni org. nitrogen ....	—	—	20
255. nitrit		—	2	5
256. nitrat			 . . . . .	—	2	10
257. konsumpcija oksigena		—	—	10
258. klorid (titrimeter)			—	2	5
259. železo (kolorimeter) . . . . ,	—	2	5
260. železo (gravimeter) ......	—	—	15
261. celokupni ostanek		—	—	15
262. gubitek žarenja in fiks. ostanek .	—	—	10
263. suspendirani ostanek .....	—	—	10
264. celokupna trdost (titr) . . . . .	—			5
265. karbonat in nekarbonat trd. (titr)	—	—	5
266. celokupna alkaliniteta. . , . ,	—			5
267. bazična alkiliniteta		—	2	5
268. karbonatna alkaliniteta . , . ,	—	2	5
269. svobodni klor		 , ,	—	5	10
270. svinec	—	10	20
271. mangan	—	10	20
272. žvepleni vodik		—	TO	30
273. tiosullat .. ....... .	—	5	10
ozon « • . • &
'275. posamezna kovina (gravimejer) .. ‘276. silicijev dioksid (kolorim) .. - .
277. silicijev dioksid (gravimeter) . .
278. kalcijske trdote (titrjm) .......
‘279. magnezijeve trdote (litrim) .,	.
280. kalcijev dioksid (grav) ....
281. magnezijev dioksid (grav) . . . ‘282. bikarbonatna oglj. kislina. . .. . ‘283. dodatek apna, sode, .oziroma luga 28' sulfat (grav).....................
285. fosfat (grav)....................
č) Mikroskopski pregled:
.1) Bakteriološki pregled:
286. kolititer................
287. število klic na agarju po 24 urah ‘288. število klic na želatini po.24, urah
e) Sanitarni pregled:
Redni sanitarni pregled sestoji iz določanj, označenih pod b) 243—247, c) 150, ‘252, 268, d) 286 do 288. Ostalo določanje se vrši na izrečno zahtevanje stranke ali po potrebi, toda po ceniku.
Analizi se priloži brezplačno mnenje o vodi in predlog za asa-nacijo vrelca.
f) Tehniški pregled:
Redni tehniški pregled sestoji iz določanj, naznačenih pod b) 243 do ‘247, c) 257-258, 261-268, 276 in stane..........................
Ostala določanja se vršč na izrečno zahtevo stranke po ceniku.
Analizi se priloži brezplačno mnenje o vodi in njeni uporabi in predlog za izboljšanje vode in i.e-1 jeni namen.
C. Tehniške preiskave;
Rudninska olja:
2S‘J. analiza: voda, gostost, viskoznost,
točka vnemljivosti, kisline in
pepel........................
290 temperatura zgostitve.............
‘291. kvalitativne preiskave..........
292 najedanje kovin
293. pepel
294. asfalt	* ‘293. diazoreakcija
296 gostost ........
297. temperatura omehčan ja , . , .
298. koRMna maptneg- olja in številka
saponifikacije « t • • » » •
Preiskave				Preiskave		
£>	0J					
C >	>				C	
5	s					"3
H s Z	C CO >			a; >C1 C	> J*	a > ■X
dinarjev				di	n a r j e t	
— 5	10	299.	vnemljivost			
—	20		a) v odprle .i lončiču do 200" . .	„			50
_ __	10		b) v aparatu po Penski-Martensu			
— —	20		do 200»				—	1
.—. —	5		vnemljivost v odprtem lončiču nad			
— —	5		200°		. -	-i	60
— —	20	300. vnemljivost in gorljivost v odprtem				
— —	O,)		lončiču			
— 2	5		a) do 200° 				40
— —	5		b) nad 200“			, .	)
— 5	20	301.	viskoznost pri 50“ ......	.		40
— 5	20		nad 50" ..........	- .	_	60
		302. dokazovanje smol .		—	12	"0
		303.	kolorimetriranje po Stanerju . .	—		60
		304. odpornost pri nizkih temperaturah				
_ _	°0		do 10“			—			30
	15 15		izpod 10"		—			40
		305. parafin			.—			
		306.	organska in anorganska kislina .	—	15	30
		307.	žveplo		——	15	55
		308.	milo		—	10	50
		309.	kot ran s segrevanjem		—	—	150
150 —	—	310 kot ran brez segrevanja .... 311. točka kopanja po Ubeoleu . .		—	—	60 20
		312.	poizkus na osmolenje (suh poizkus) 			20	
		313. destilacija po Kn gl er ju ....		—	—	60
		814.	količina vode					40
		315. hlapnost do 200°			—			‘ )
			čez 200“ 		—	—	60
100 — -
100 — —
316.
317.
318.
319.
320.
321.
322.
323.
324.
Preiskava mila in sredstev za čiščenje:
analiza: celokupne mastne kisline celokupna alkaliteta, vezani al kalij, karbonati, jaki al'-eliji .
amoniak...........................
sredstva za čiščenje ....
nevtralne masti...................
neomiljeni del....................
saponini in slične tvarine , .
voda..............................
vodeno steklo.....................
fflicerin ....
160	—
—	10
—	30
— 18 — 10
	
—	20
10	—
40	—
—	24
‘20	—
20	—
—	18
—	‘20
—	oO *
A- Oza katrana:
325. analiza katrana po zahtevi in do-
govoru ............................
326. analiza katranskega olja (gos’ost,
točka vnemljivosti, fenoli, voda,’ nezgorljivi ostanek)...............
327. ostanek po izkuhavanju ....
328. usedlina.............................‘
Preiskava tekočin na vsebino sredstev za denaturiranje:
329. kvalitativni dokaz dodatkov v
oljih, špiritu, žganju, oetu itd. ,
30
50
)
80
‘0
^0
60
oi)
150-200 —	—
160	-	—
—	-	30
—	-	30
x>
o
o>
a
>
S
"a
eo
>
44
330. kvantitativno določanje dodatkov po vrsti .........
Preiskava kavčuka in stvari iz kavčuka:
331. sirovega kavčuka (voda, pepel),
beljakovina, sinola, viskoznost,
(kvalit. in kvaritit!)	.	I	.'	.	150	—
332. predmetov iz mehkega ali trdega
kavčuka po potrebi in dogovoru 300-600 —
333. na sintetični kavčuk.................... 300	—
334. faktiza (pepel, žveplo, svobodno
in totalno, voda).......................—	—
Preiskava kleja in želatine:
335.	trdost galerte po Bishofu ....	—	—
336.	tališče galert...........................—	—
337.	viskoznost po Saru.......................—	—
338.	celokupni dušik..........................—	—
339.	svobodna kislina.........................—	—
340.	žveplasta kislina.........................—	—
Preiskava smol, balzama, terpentinsko-ga olja, voskov in eteričnih olj:
341. analiza: (gostost, tališče, kislost,
številka saponifikacije, stearin-ska kislina, acetilna številka, refrakcija) ..........................200
342. bromin številka..........................—
343. polarizacija.............................—
^44. jodova številka..........................—
345. umetne smole.............................—
846. knenol...................................—
347. določanje ogljikovega vodika po
Markuzonu ........................... —
^48. destilacija................. . . .	36
Preiskava barv, lakov in firneža:
349. suhih barv na čistost po številu anijonov in katijonov .
®50. lanenega olja...............
351. lanenega firneža ....
352. surogatov za laneni firnež
neno olje ......
353. gotovih lakov oljnatih . .
354. gotovih lakov špiritnih	.
“55. lakov na vsebino barve .
n la
Preiskava goriv:
356. priprava materiala za preiskavo .
357. analiza: voda, koks in hlapne se-
stavine, pepel, hidroskopska voda, žveplo in kalorična vrednost '.............................
358. fosfor.......................
359. dušik po Kjeldalu.....................
Preiskava kovin, zlitin in rud:
860. kvalitativna preiskava a . . ,
100
30
dinarjev — — 60-80
150
30
40
80
40
20
20
50
18 i
70
— 100
120
120
129
1*0
500
250
50
s
S
►
44
d
>
*43
S
d
d
>
44
20
250	—	—
—	—	54
—	—	40
— 10
-i
361. kvantitativna preiskava po številu
in vrsti komponent . . . . ,
Toksikološke preiskave: Preiskava na kri:
362. na kri s precipitacijo:
a) ako je potrebni serum v zalogi
b) ako se mora posebej izdelati
363. na kri z vezanjem komplementov .
364. na kri na spektroskopski način .
365. na kri z barvanimi reakcijami . .
366. na kri s pomočjo Teichmannovih
kristalov.........................
Preiskava mrličev, hrane, tekočin, tapet i. t. d. na strupe:
367. pripravljanje objektov ....
368. predhodni makroskopski in mi-
kroskopski pregled...............
369. histološki pregled..................
370. preiskava delov rastlin z mikro-
skopskimi metodami ....
371. preiskava delov rastlin s histo-
loškimi in drugimi mikroskopskimi metodami....................
372. dializa za predhodni pregled . .
373. destilacija z vodeno paro ....
374. preiskava na hlapne strupe vobče
375. dokazovanje posameznih strupov .
376. priprava kislega ekstrakta po Sta-
sotu za preiskavo na alkaloide in sl.
377. ekstrahiranje raztopine alkaloida
z organskimi tekočinami, posamezna ekstrakcija................
378. celi postopek za dokazovanje vseh
strupov, ki se morejo ekstra-hirati ..... .....................
379. pregled pravilnih ostankov teh
ekstraktov na alkaloide . . .
380. dokazovanje posameznih alkaloi-
dov s specialnimi reakcijami
381. poizkus na živalih po vrsti živali
382. dokazovanje posameznih strupe-
nih kovin v anorganskem materialu ..........................
383. razkrajanje organskih tvarin za
preiskavo na kovine ....
384. kvalitativna preiskava na strupe-
ne kovine vobče ..................
385. kvantitativno določanje posamez-
ne kovine.........................
386. preiskava strupov, ki se ne dajo
uvrstiti v zgoraj navedene skupine
387. pripravljanje materiala za preiskavo na strupe, ki niso zgoraj navedeni
dinarjev —	—	150-300
150	—
500	—
—	50
— 60
—	30
— 60
6°	—	—
60	—	—
—	150	—
—	50	—
—	150	—
r	—	—
40	—	—i
—	100	—
—	30	60
  ___________
60	—	—
150	—	-i
—	20	—
—	30
+20 —
- *-') 100 -15(
— 100 r9-200 —
60
150
<D
C
>
►
D
a
>
a
~
>
^3
388. preiskava krvi na ogljenčev oksid
kemijsko in spektroskopsko . .
389. preiskava predmetov na spermo . 890. fotografiranje predmetov ali preparatov, navaden posnemek po številu in velikosti potrošenih plošč in papirja..........................
391. mikrofotografija kakor štev. 390 . 39*2. preiskava pisave po potrošenem materialu in času.........................
Preiskava drog in zdravil:
393. kvalitativna preiskava neznanih
drog..............................
894. kvantitativno določanje posameznih delotvornih tvarin ....
395. poizkus na živalih po vrsti živali .
Preiskava kozmetskih preparatov in tajnih sredstev:
396. kvalitativna preiskava ....
397. kvantitativno določanje posamez-
nih sestavin, kolikor ni zgoraj določeno po številu in po potrošenem času in materialu . .
Preiskava zdravil:
398. ako je recept znan, po številu in
naravi sestavnih delov ....
399. ako recept ni znan, po številu in
naravi delov......................
400. strokovnjaku za izdajo izvida in
mnenja o toksikoloških in drugih sodnih preiskavah ....
Preiskava krvi:
401. specifična teža . ,
402. določanje viskoznosl
403. sposobnost strditve
404. odpornost eritrocita
405. ledišče ....
406. čas puščanja krvi
407. brzina usedanja .
408. količina vode . .
409. dušik in ostanek .
410. celokupni dušik .
411. sečevina . . . .
412. sečna kislina . .
413. nantoprotein . .
414. sladkor ....
415. indikan ....
416. bilirubin ....
417. kloridi ....
418. fosfati.............
419. kalij...............
420. natrij . ... i
421. kalcij..............
422. železo. . * • •
dinarjev
100
300
+fn	~	-
+100	-	—
—	200	—
—	400	—
—	150-500
+20	— —
—	100-250 —
—	— 50-250
20
—	50
50
100
100-200 — —
■•S
40
40
40
36
20
30
40
50
40
50
40
10
50
50
40
22
80
60
60
40
40
423. magnezij
424. amino kislina ....
425. preformirani amoniak .
426. aceton......................
427. masti in lipoidi . , .
428. kolesterin . . , , ,
429. kreatinin .....
430.
431.
432.
433.
434.
435.
436.
437.
438.
439.
440.
441.
442.
443.
444.
445.
446.
447.
448.
449.
450.
451.
Preiskava seči:
mala analiza (barva, prozornost, reakcija, specifična teža, duh, beljakovina in sladkor), krvni in žolčni pigment, aceton, acet-octena kislina, indikan, sediment ..............................
popolna analiza (mala analiza in kvantitativno določanje vode, ostanka, celokupne acilitete, klorida, sečevine, sečne kisline, fosfata, celokupnega dušika, sulfata, vezane žveplene kisline in reakcije na skatol, mucin, pep-ton, diazo-reakcija) ....
beljakovina......................
sladkor . , , ,..................
sečevina.........................
sečna kislina....................
amino kislina ..... j . določanje acetona . ; . . ; kvantitativno določanje octove ki sline
kvantitativno določanje betaoksa lične kisline ......
preformirani amoniak . s . ,
mlečna kislina.....................
kloridi
fosfati..........................
žveplena kislina.................
ledišče..........................
kalij, kalcij, natrij, magnezij . kreatin in kreatinin .... bilirubin.... i ... .
fenoli.................. , , , ,
pregled sedimenta................
hormonalna analiza seči po Ašain Zondeku ...................
Preiskava želodčnega in duo denalnega soka:
452. analiza želodčnega soka svobodna
in vezana (kri, žolč) in mikroskopski pregled...................
453. svobodna solna kislina ,
454. vezana solna kislina . ,
455. deficit na solni kislini . ,
456. mlečna kislina ....
457. hlapne mastne kisline . .
<D
d
>
Q)
S
o
M
>	>|
M	J4I
dinarjev
6
5
—	5
5
20
200
40
50
30
50
60
40
50
40	—	—
250	—	—
5
18
40
30
50
40
—	—	40
-	40
—	—	30
—	—	ro
—	—	30
—	—	10
—	—	10
—	—	36
30
40
50
50	-	—
— ' -	10
—	—	10
— 10' —	10	—
—	20	—
458. pepsin In pepslnogen
459. žolč in kri . . , ,
460. labferment .
461. diastaza . ,
462. pepsin . ,
463. tripsin ......
464. poizkus na karcinom .
465. mikroskopski pregled .
• iii i i » i
Sili
Pregled sline:
466. kri....................,	.	,
467. mikroskopski	pregled	.	•	's	,
Preiskava punktata in sekreta
468. specifična teža.................
469. reakcija za razlikovanje transsu
data od eksudata	.	.	.
470. beljakovina kvantitativno po Es
bachu ........................
471. psevdomucin...............	.
472. mikroskopski	pregled	.	.	,	,
Preiskave I
© g
a
■§
|
S
a
OS
►
M
a
g
a
dinarjev 20	40
20
30
30
30
30
50
20
— 10
60
60
60
60
—	10	—
—	20	—
10
—	—	10
—	100	—
—	20	■	—
Preiskava cerebrospinalne tekočine:
473. beljakovina kvantitativno . .
^ ’ fibrin-globulin po Nonne-Apeltu
475. goldsol-reakcija ......
476. mastiks-reakcija................
477. mikroskopski pregled . . » ,
Pregled izmečka:
478. makroskopski in mikroskopsk
pregled....................
479. pregled na jajčeca parazitov
480. kri.............
481. reakcija . . .
482. dokaz formenta
483. izparni ostanek
484. celokupni dušik
485. masti ....
486. ogljeni hidrati . , , ,
487. žolčne barve...............
488. preiskava na vretje . ,
Pregled sečnih in žolčnih kon-kr ementov:
489. kvantitativna analiza po številu
sestavnih delov in potrošenem času.............................
—	—	40
—	70	—
—	50	—
—	25	—
—	20	—
30	—
20 — 10 — 5	—
30	60
—	30
—	40
—	50 40
— 10
40
50-150
Analiza rudninske vode:
490. popolna analiza.................... 1500-3000	—
koncentriranje vodikovih jonov
(analiza vode)......................30	—	—
olektrojnet. kolorim. met. ...	10	—	—
III.
Za preizkušanje ostalih; tukaj neomenjenih predmetov in materiala se pobira pristojbina analogno predpisom za slične preglede ter po porabljenem materialu, najmanj pa za 1 uro 10 Din.
IV.
1. Tiskani obrazci, knjige, letaki, lepaki in slično pri zavodih in ustanovah, ki imajo tiskarne, režijske cene plus -f- 10%.	,
2. Filmi, fotografije in sličen material v zavodih in ustanovah, ki imajo specialne laboratorije za ta dela, režijske cene + 10%.
3. Pregledi z rentgenom 20 Din.
Fotografije z rentgenom, režijska cena + 10%.
4. Zdravljenje z umetno svetlobo 10 Din.
5. Zobarska dela, režijska cena -j- 10%.
6. Kopanje v šolskih kopalnicah: za pršne kopeli 1—2 Din;
za kad 5—10 Din.
7. Vstopnice za higienske razstave 1—5 Din.
Člen 2.
Kadar potuje uslužbenec ustanove izven sedeža ustanove po uradni dolžnosti po odločbi direktorja pristojnega higienskega zavoda, mu pripadajo dnevnice in potni stroški po uredbi o potnih in selitvenih stroških državnih uslužbencev.
Člen 3.
Za vsako pobrano pristojbino izdajo ustanove račune in priznanice, prejeti novec pa vnesejo v blagajniški dnevnik ustanove. Natančnejša določila o tem predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 4.
Ustanove, ki imajo svoj proračun dohodkov in izdatkov, zadržč vse te pristojbine za ustvaritev svojih dohodkov in jih trošijo po odobrenem proračunu.
Čen 5.
Ustanove, ki nimajo svojega proračuna dohodkov in izdatkov, temveč se jim odobravajo krediti iz proračuna državne administracije, obdržč te pristojbine in jih smejo trošiti samo za materialne izdatke, in sicer za tisto vrsto materialnih izdatkov, ki je označena v proračunu izdatkov državne administracije in odobrena za te ustanove.
Člen 6.
Vsi izdatki, ki se izdajo po določilu člena 4. in 5., se vršč po zakonu o državnem računovodstvu in so podrejeni pregledu krajne kontrole.
Člen 7.
Višino prlstojDin iz člena 1. tega pravilnika sme minister za socialno poltiko in narodno zdravje izpremeniti v sporazumu z ministrom za finance.
Istotako sme minister za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu z ministrom za finance določati pristojbine za nove vrste preizkušanja, del in proizvodov.
Člen 8.
S 50% popusta se zaračunavajo pristojbine za preizkušanje in proizvode, ki se nanašajo na ugotavljanje bolezni:
1. javnim bolnicam, privatnim bolnicam s pravico javnosti;
2. državnim in samoupravnim uradnikom in uslužbencem ter članom njihovih rodbin.
Brezplačno se vrši pregled materiala za ugotovitev bolezni:
1. vsem osebam, ki ima j o- pravico po zakonu o bolnicah do brezplačnega bolničnega zdravljenja;
2. učencem javnih šol ali privatnih šol s pravico javnosti;
3. kadar jih zahtevajo zdravniki v javni službi ali zdravstvene ustanove za zatiranje bolezni;
4. kadar ga zahtevajo higienske ustanove, ki se ba-vijo z brezplačnim pregledom in zdravljenjem bolnikov.
Člen 9.
Ta pravilnik velja od dne razglasitve v »Službenih novinah«, že pobrane pristojbine s strani ustanov v čl. 1. pa se uporabijo po določilu člena 4. in 5. tega pravilnika.
Tedaj prestanejo veljati pravilniki, predpisani na podstavi člena 197. finančnega zakona za leto 1928./29.
V Beogradu, dne 4. novembra 1930. S. št. 10G92.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: Nikola Preka s. r.
10.
Dopolnitev
uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe.*
Na podstavi § 66. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe kraljevine Srbov, Hrva tov in Slovencev iz leta 1927.
odločam
radi lažjega opravljanja službe, da se v § 1. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe iz leta 1927., dopolnjenega z odlokom M. S. št. 2003/29, med 8. in 9. odstavkom vrine ta-le nov odstavek:
>V primeru potrebe in ob pomanjkanju primernih oseb iz prejšnjega odstavka sme minister za promet po zaslišanju strokovnega sve‘n še tri leta predlagati tudi osebe iz drugih strok z najmanj 15 leti državne službe.«
Potemtakem se mora glasiti celotno besedilo izpre-memb z odlokom M. S. št. 2003/29 in temi izpremembami tako-le:
»Ministru za promet je neposredno podrejen za izvrševanje ministrove kontrole nad celokupnim prometom generalni inšpektor celokupnega prometa, ki sme imeti čin in plačo uradnika druge skupine prve kategorije.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. decembra 1930., št. 291.
Generalnemu inšpektorju celokupnega prometa so dodeljeni največ dva uradnika prve in dva uradnika druge ali nižje kategorije, toda minister mu sme dodeliti po potrebi v službo tudi večje število uradnikov druge ali nižje kategorije.
Generalni inšpektor celokupnega prometa se postavlja z ukazom na predlog ministra za promet iz vrst uradnikov prometnega resora prve kategorije z najmanj 15 leti državne službe.
V primeru potrebe in ob pomanjkanju primernih oseb iz prejšnjega odstavka sme minister za promet po zaslišanju strokovnega sveta še tri leta predlagati tudi osebe iz drugih strok z najmanj 15 leti državne službe.
Delovno področje generalnega inšpektorja celokupnega prometa predpiše minister za promet.«
Ta moj odlok naj se takoj natisne v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«.
Beograd, dne 3. julija 1930., štev. 12.788/30.
Minister za promet, Laz. Radivojcvič s. r.
—
11.
Razglas.
Uvoz jugoslovanske živine v Francijo.*
Ministrstvo za poljedelstvo je prejelo dne 2o. novembra 1930. od ministrstva za zunanje posle spis K. t. št. 10.236 s to-le vsebino:
»V odgovor na pismo ministrstva z dne 16. avgusta 1930., B. t. 48.059/111 b o vprašanju dovoljenja za uvoz naše živine v Francijo sporoča ministrstvo za zunanje posle, da je kraljevsko poslaništvo v Parizu ukrenilo korake pri francoski vladi ter prejelo ta-le odgovor:
»Kraljevsko poslaništvo sporoča ministrstvu za zunanje posle, da je po obvestilih ministrstva za poljedelstvo dovoljen uvoz goveje živine, ovc in prašičev samo, če so pošiljke po kopnem odposlane neposredno klavnicam v Parizu, Nancy-u, Strassburgu, Modani, Melzu in Miihlhausenu, pošiljke po morju pa klavnici v Marseille.
Klavnice v Bourges-u in Reimsu sprejemajo samo ovce.
Uvoz konj, oslov in mezgov iz Jugoslavije je prepovedan.
Goveja živina, ovce in prašiči smejo prihajati v Francijo preko vseh carinarnic, otvorjenih za uvoz živine. Vsekakor pa sme prihajati živina, odposlana preko Italije, samo preko carinarnic v Brelju, Modani in Ventt-miglia.
Z živino se mora odposlati potrdilo upravnega obla-stva iz kraja odpošiljatve, v katerem se potrjuje, da v omenjenem kraju ni bilo in ni v teku poslednjih šestih tednov nikakršne nalezljive bolezni pri tej vrsti živine. V tem potrdilu je treba označiti število živine in njeno oznamenilo. Potrdila se ne sme izdati več ko tri dni pred odpošiljatvijo.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
12.	decembra 1930., št. 286.
Živina, ki se izvaža, se podvrže poleg tega sanitetnemu pregledu na vhodni carinarnici.
Jugoslovanskim izvozničarjem ni potrebno, da zahtevajo kakšno posebno dovoljenje za uvoz živine v Francijo ob zgoraj navedenih pogojih.«
To sporočilo se daje na znanje vsem prizadetim. Sporočilo je bilo odposlano tudi vsem pristojnim državnim organom in ustanovam.
Štev. 69.111/111 b. — iz pisarne veterinarskega oddelka ministrstva za poljedelstvo, v Beogradu, dne 4. decembra 1930.
12.
Na podstavi člena 66. zakona o državni trošarini v zvezi z 2. opombo v točki 13. člena 72. istega zakona Predpisujem
Način kontroliranja uporabe bencina
ki se dovoljuje za pogon motorjev brez plačila državne trošarine.*
Člen 1.
Bencin, ki se uporabi za pogon motorjev obrtnih, Mdustrijskih in kmetijskih strojev, razumevajoč z obrtnimi stroji tudi ribiške ladje, kakor tudi ladje za prevoz P°tnikov in blaga, se mora pobarvati z rdečo barvo ^discernat-rdeče« (rubinsko rdeče).
Člen 2.
Barvanje bencina, namenjenega za navedene nadene, se mora izvršiti pred odpravo iz rafinerije, oziroma iz privatnega trošarinskega ali carinskega skladišča.
Člen 3.
Barvanje bencina vrši vedno uradnik finančne kontrole. O barvanju se mora v prijavi v opombi postaviti Potrdilo, da je barvanje izvršeno, kar 'podpiše organ, ki jo izvršil ta posel.
Člen 4.
Barvanje bencina se vrši z navedeno barvo tako, da se na vsakih 100 kg bencina doda 4 grame barve. Po Možnosti se morajo za barvanje v podjetjih zgraditi posebni reservoarji.
Člen 5.
Način, kako se vrši barvanje, je naslednji:
1) dotično količino barve, ki je po predpisu predhodnega člena potrebna za barvanje določene količine honcina, je dati v sod, v katerega se vlije na vsake 4 g harve 10 litrov bencina, namenjenega za barvanje.
2) V tej količini bencina se mora barva popolnoma raztopiti, zaradi česar je potrebno, da se dobro mesa;
1	* 'Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	decembra 1930., št. 284/XC V11/604.
3) raztopina se mora zliti v bencin, ki se želi pobarvati, ostanek barve, ki bi se slučajno ne raztopil in ki je ostal na dnu soda, pa je ponovno raztopiti s tem, da se vzame nova količina bencina, namenjenega za barvanje;
4) ko se tudi ta nova raztopina izlije v količino bencina, ki se barva, se izpere sod, v katerem se je barva raztapljala, dva- trikrat z že barvanim bencinom;
5) po tem se bencin, ki je pobarvan, dobro premeša, da bi bila barva enakomerna, in potem se mora izvršiti odprava;
6) ves ta posel je treba potrditi v zapisniku in zapisnik priložiti prijavnemu registru.
Člen 6.
Bencin, ki se za navedene namene in brez plačila državne trošarine uvaža iz inozemstva, se barva na isti način v podjetju samem na kraju namembe, ko se izvrši po predpisu prejem bencina od carinarnice. Barvanje mora izvršiti uradnik finančne kontrole.
Člen 7.
Barvanje se vrši na stroške podjetja, zaradi tega mora podjetje (rafinerija, skladišče, potrošnik pri uvozu iz inozemstva) nabaviti barvo, potrebno za ta posel, na svoje stroške.
Člen 8.
Podjetje mora nabaviti večjo količino barve, od katere se vzame predhodno predpisan vzorec in pošlje oddelku za davke ministrstva za finance zaradi analize. Vzorec mora biti najmanj 1 do 2 grama.
Člen 9.
Do prejema obvestila po analizi se barva ne sme uporabiti za barvanje bencina, temveč ta barva mora biti pod uradnim pečatom finančnega organa in podjetja. Istotako mora biti barva pod pečatom vedno dotlej, dokler se ne potroši.
Stroške analize nosi država.
Člen 10.
Po izvršenem barvanju bencina pošlje organ oddelku za davke ministrstva za finance en vzorec barv.vega bencina v količini 0-3 litra najmanj, barvani bencin pa da podjetju takoj na razpolaganje.
Člen 11.
Ta predpis itopi v veljavo dne 1. januarja 1931. In od tega dne se mora v podjetjih vsaka količina bencina iz člena 1. tega predpisa pred odpravo barvati po teh predpisih.
Člen 12.
Na dan 1. januarja 1931. popišejo finančni organf pr! pooblaščenih osebah zatečene količine nebarvanega bencina, nabavljenega za pogon strojev iz člena 1. tega pred-1 pisa, in vodijo strogo kontrolo o potrošnji teh količin.
Ako se pri kaki pooblaščeni osebi zateče količina 1000 in več kilogramov bencina Še ne potrošenega, se izvrši barvanje tega bencina takoj po teh predpisih.
Člen 13.
Po 1. januarju 1931. vodijo finančni organi strogo kontrolo, da se barvan bencin ne uporablja za nedovoljene namene. Ako se ugotovi uporaba barvanega bencina za nedovoljene namene, se postopa po členu 33. točke B pod 1. zakona o državni trošarini.
Clen 14.
Ti predpisi stopijo v veljavo, kadar se razglasč v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobijo dne 1. januarja 1931.
V Beogradu, dne 27. novembra 1930. Štev. 88318.
Minister za finance:
Dr. Stanko Šverljuga s. r.
13.
’ V zrnislu § 34. zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929. predpisujem te-le
Izpremembe in dopolnitve
v pravilniku za državni strokovni izpit za učiteljsko službo na moških obrtnih, strokovnih obrtnih, obče obrtnih in obrtno-trgovskih šolah.*
1. V členu 1. pridejo namesto besed: »pred izpra-ševalnimi komisijami, ki se osnujejo v Beogradu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu,« — besede r »ki se dela pred izpraševalno komisijo, ki jo postavi minister za trgovino in industrijo za ozemlje uprave mesta Beograda, pristojni bani pa za svojo banovino.«
2. V členu 12., v prvem odstavku prideta po besedi: »industrijo« besedi: »oziroma bana«, — v drugem odstavku po besedi: »industrijo« pa prideta besedi: »oziroma ban«.
V istenr členu pridejo po drugem odstavku novi odstavki, ki se glase:
»Kraji za poslovanje izpraševalnih komisij so: Beograd in sedeži kraljevskih banskih uprav.
Ako v kaki banovini ni strokovnih oseb za izpraševanje, se smejo za člane komisije postaviti tudi osebe iz drugih upravnih področij po odobrenju ministrstva za trgovino in industrijo.
Dokler se na kakem upravnem področju ne sestavi izpraševalna komisija, lahko dela kandidat izpit pri katerikoli izpraševalni komisiji.«,
3. Clen 13. se izpreminja in se glasi:
»Predsedniki izpraševalnih komisij predložijo po
završitvi vsakega izpita poročilo ministru za trgovino in industrijo ali pristojnemu banu, in sicer po svoji pristojnosti.«
4. V členu 14. a v odstavku prvem prideta namesto besedo: »od« besedi: >na breme« in namesto številke >100« pride številka >50«.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	decembra 1930., št. 284/XCV11/602. (Pravilnik: glej Uradni list z dne 5. oktobra 1925.J št. 308/93.)
Drugi odstavek, ki se glasi: »Honorar gre na breme državnega proračuna«, se črta.
Te izpremembe in dopolnitve veljajo od dne razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 27. novembra 1930. I. št. 36463/30.
Minister za trgovino in industrijo:
Juraj Demetnnič s. r.
—	m
14.
V zmislu člena 34. zakona o banski upravi z dne
7.	novembra 1929. predpisujem te-le
Izpremembe in dopolnitve
v pravilniku za državni strokovni izpit za učiteljsko službo na ženskih obrtnih (strokovnih šolah.*
1. V etenu 1. pridejo namesto besed: »pred izpraše-valnimi komisijami, ki se osnujejo v Beogradu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu« besede: »ki se dela pred izpraševalno komisijo, ki jo postavi minister za trgovino in industrijo na ozemlju uprave mesta Beograda, pristojni bani pa za svojo banovino«.
2. V členu 13., v prvem odstavku, prideta po besedi: »industrijo« besedi: »oziroma bana«, — v drugem odstavku pa prideta po besedi: »industrijo« besedi: »oziroma ban«.
V istem členu pridejo po drugem odstavku novi odstavki, ki se glase:
»Kraji za poslovanje izpraševalnih komisij so: Beograd in sedeži kraljevskih banskih uprav.
Ako v kaki banovini ni strokovnih oseb za izpraševanje, se smejo za člane komisije postaviti tudi osebe iz drugih upravnih področij po odobrenju ministrstva za trgovino in industrijo.
Dokler se na kakem upravnem področju ne sestavi izpraševalna komisija, lahko kandidat dela izpit pri katerikoli izpraševalni komisiji.«
3. Clen 14. se izpreminja in se glasi:
»Predsedniki izpraševalnih komisij predložijo po
završitvi vsakega izpita poročilo ministru za trgovino in industrijo ali pristojnemu banu, in sicer po svoji pristojnosti.«
V členu 15. a v odstavku prvem prideta namesto besede: »od« besedi: »na breme« in namesto številke »100« pride številka »50«.
Drugi odstavek, ki se glasi: »Honorar gre na breme državnega proračuna«, se črta.
le izpremembe in dopolnitve veljajo od dne razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 26. novembra 1930. I. št. 26403/30.
Minister za tTgovino in industrijo:
Juraj Domotrovič s. „•
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	decembra 1930., št. 284/XCVII/601. — Pravilnik: glej »Uradni list« z dne 22. junija 1925., št. 218/68.
15.
Na podstavi člena 15. predloga zakona o obči carinski tarifi in člena 1. zakona o izpremembi zakonskih določil, s katerimi se predpisuje zaslišanje in odločanje ministrskega sveta, oziroma soglasje finančnega odbora narodne skupščine, je izdal minister za finance naslednjo odločbo, s katero se je soglasil tudi predsednik ministrskega sveta Dod štev. 2343 z dne 12. julija 1930.:
Odločba
o oprostitvi uvozne carine na kemikalije za koncentriranje rud s flotacijo.*
>1. Uvozna carina se ne pobira na nižje navedene Predmete:
a) na krezotno** kislino iz številke 176.** točka 2.;
b) na natrijev cianid iz številke 206.;
c) na cinkov sulfat iz številke 215., točka 2.;
Č) na aerofloat 25 preparat, izdelan z regeneracijo krezolove kisline s pomočjo fosforjevega pentasulfida, tiokarbanilid-derivat, kamenega premoga, ki se izdeluje z delovanjem karbonovega bisulfida na analinsko olje, kalijev etil-ksantat, produkt etilovega alkohola in molekularnih ekvivalentov karbouovega bisulfida in kav-stične sode, ortotoluidin-produkt toluone, prvega nitrata forme niono nitro toluone z redukcijo s pomočjo stru-gotine in umiljene kisline forme toluidine — iz številke 235, točka 2., in
d) na olja od iglovja — proizvedene z dvojno desti-lacijo specialnega ameriškega borovega lesa s pomočjo Pare, iz številke 256, točka 2., uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi.
2. Oprostitev od carine iz točke 1. te odločbe se uporablja na omenjene predmete, kadar se uvažajo za koncentriranje zdrobljene rude — s flotacijo — ter s P°goji, ki jih predpiše minister za finance.
3. Ta odločba stopi v veljavo na dan razglasitve v ^Službenih novinahc.
V Beogradu, dne 29. julija 1930. Štev. 27821/IV.
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelek za carine.
Banove uredbe.
16.
Razglas.
Na podstavi § 34. zakona o nedržavnih cestah ukinjam z dnem 31. decembra 1930. mostnino na banovin-®kem mostu čez Savo v Radečah pri Zidanem mostu.
V Ljubljani, 30. decembra 1930. v No. 6244/6.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Ban:
_	Dr. Marušič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne '• avgusta 1930. štev. 178/LXVI/391.
/T ** Popravljeno; glej »Službene novinec štev. 182/ 'LXVII/4Q3 iz leta 1930.
n
Razglas.
Na podstavi § 34. zakona o nedržavnih cestah ukinjam z dnem 31. decembra 1930. pobiranje mostnine na banovinskem mostu čez Savo v Krškem.
V Ljubljani, 30. decembra 1930.
V No. 6244/7.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Ban:
Dr. Marušič s. r.
■ ■ m
18.
Razglas
kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne
29.	novembra 1930., II/3 No. 26.777/1.
Po rešenju ministrstva za notranje posle — upravnega oddelka — III. br. 55.791 z dne 17. novembra 1930. je bila s spodaj objavljeno uredbo izvršena izprememba občinskih mej med občinami: Sv. Jeronim, Motnik in Trojane.
Na osnovi člena 1. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonih o občinah od 12. februarja 1929. in čl. 190. zakona o notranji upravi od 19. junija 1929. predpisujem nastopno
uredbo:
o izpremembi področja in mej upravnih občin Sv. Jeronim, Motnik in Trojane v Dravski banovini.*
Clen 1.
Od upravne občine Sv. Jeronim, sreza celjskega, Dravske banovine, se izločata katastralni občini Gornji Motnik in Zaplanina ter se pridružujeta: kastralna občina Gornji Motnik upravni občini Motnik, a katastral-na občina Zaplanina upravni občini Trojane, obe v srezu Kamnik, Dravske banovine.
Clen 2.
Ta uredba stopa v veljavo z dnevom razglasitve v ^Službenih novinahc.
Beograd, dne 17. novembra 1930. III. br. 55.791.
Predsednik ministrskega sveta.
minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, divizijski general Peter Živkovie s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« 'L dna
2§, novembra 1930., št, 271/XC1II.
Glede predpisa samoupravnih doklad k direktnim davkom, kakor tudi glede pobiranja drugih občinskih davščin, pa velja uredba počenši z dnem 1. januarja 1931.
V Ljubljani, dne 31. decembra 1930.
II.	No. 26.777/1.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Ban:
Dr. Marušič s. r.
•m »m	■—
19.
Na podstavi določil člena 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije (Uradni list 6/5 ex. 1922) in določil člena 5. pravilnika za izvrševanje določil tega zakona (Uradni list 311/99 ex. 1922) izdajam v zvezi s členom 65. in 66. zakona o notranji upravi (Uradni list 313/36 ex. 1929), sledečo
Odredbo
Radi stalnega padanja cen pšenici odrejam, da mo rajo izza dne 1. januarja 1931. vsi pekovski obrati in obratovalnice, ki se pečajo z nadrobno prodajo kruha, prilagoditi cene kruhu skladno določbam te odredbe.
Za sedaj odrejam, da ne sme biti cena belemu kru hu iz moke št. 0 višja od Din 4-—, črnemu in rženemu kruhu pa ne od Din 3-50 za 1 kg. Za bodoče bo služil za povprečni dnevni tečaj bele pšenične moke tečaj na zagrebški borzi kot podlaga pri določanju cen.
Kruh (razen peciva in specialnih vrst kruha, ki prihajajo v trgovino v manjši teži nego K- kg) se v zmislu člena 89. pravilnika o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili (Službeni list štev. 139/23 ex. 1930.) sme prodajati samo v kosih (štrucah) po K, 3A, 1, 1K, 2, 2'It, in 3 kg. Razlika med to in resnično težo sme znašati pri svežem kruhu največ 3%, pri starem pa največ 5%.
Proti pekovskim obratom, odnosno prodajalcem kruha, ki bi do določenega roka ne znižali cen kruhu skladno določbam te odredbe, se bo strogo postopalo po obstoječih zakonih.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Ljubljana, dne 23. decembra 1930.
VI. No. 24.503/30.
Ban:
Dr. Marušič š. r.
20.
II.	No. 635/1.
Razglas
od 1. januarja 1931. pa do odobritve proračunov posameznih občin za leto 1931.
Na podstavi čl. 6. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja z dne 3. oktobra 1929., Uradni list št. 399/100 ex 1929., in čl. 79. zakona o državni trošarini z dne 1. aprila 1930., Službeni list št. 151/25, dovoljujem, da smejo pobirati vse občine Dravske banovine v času od 1 januarja 1931. do odobritve proračunov, odnosno razglasitve zvišanih trošarin v »Službenem listu« občinske trošarine na iste nredmete in v isti višini kakor so jih pobirale v letu 1930.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. januarja 1931.
Ban: Dr. Marušič s. r.
21.
Objava.
Občina Kočevje sreza Kočevje bo pobirala v zmislu odloka kraljevske banske uprave 11. No. 36.181 v 1. 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1	vina Din 200,
b)	od	100 1	vinskega mošta	Din 100,
c)	od	100 1	piva Din 100,
d) od hi stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 15,
e)	od	šampanjca, steki. Din	20,
f)	od	vina	v buteljkah Din	10.
V Ljubljani, dne 31. decembra 1330.
II.	No. 36.181 '30.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
22.
II.	No. 35625.
Objava.
Občina Zakot, srez brežiški, bo pobirala v zmislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 35625 v letu 1931. naslednje trošarine:
a) od 1001 vina Din 65‘—,
b) od 1001 vinskega m6šta Din 65—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 31. decembra 1930.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
kraljevske banske uprave Dravske banovine glede višine občinskih trošarin v območju Dravske banovine v času
ca.
II.	No. 36194
Objava.
Občina Biš, srez Maribor — levi breg, bo pobirala v zmislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 36194 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 1001 vina Din 75-—,
b) od 1001 vinskega mošta Din 75*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 31. decembra 1930.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
24.
II.	No. 36268.
Objava.
Občina Drstelja, srez ptujski, bo pobirala v zmislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 36268 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: od 1001 vina Din 25*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani,
dne 31. decembra 1930.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
23.
I- No. 378/2.
Objava.
Banski svet Dravske banovine se sestane na svoje Prvo zasedanje dne 20. januarja ob 10. uri v Ljubljani.
Predmet zasedanja je obravnavanje banovinskega proračuna Dravske banovine za leto 1931./1932.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. januarja 1931.
Ban: Dr. Marušič s. r.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 280 z dne 5. decembra 1930.:
Pojasnilo o državni trošarini na žarnice.
Ministrstvo za finance, davčni oddelek, je izdalo nastopno
pojasnilo:
Žarnice, ki imajo v svoji notranjosti dvoje ločenih
vlaken
in gorijo glede na to najprej z enim svojim vlak-
o 4 n	»v	J	v......	w	J	»
normalno število ur, a se potem, ko to vlakno pre-
gori, uporabi v žarnici s pomočjo kovinastega čepa drugo vlakno, ki tudi gori normalno število ur, tvorijo dejanski dvoje žarnic in so kot take podvržene tudi dvojnemu plačilu državne trošarine. Na take žarnice je uporabiti predvideno trošarinsko stopnjo v dvakratnem znesku.
Štev. 89.023. — Iz davčnega oddelka ministrstva za finance. — V Beogradu, dne 29. novembra 1930.
Štev. 283 z dne 9. decembra 1930.:
Odlok ministra za notranje posle z dne 23. novembra 1930.:
Postavljeni so po potrebi službe: za komisarja obmejne in železniške službe v Mariboru v 3. skupini II. kategorije Krajnovič A. Stevan, komisar železniške in obmejne policije v Belem Monastirju v isti skupini in kategoriji;; za pisarja policijske uprave v Ljubljani v 3. skupini II. kategorije Karabajič Joso, pisar železniške in obm 0ne policije v Mariboru v isti skupini in kategoriji; za komisarja železniške in obmejne policije na Rakeku v 3. skupini II. kategorije Zaklanovič Rade, pisar komisariata železniške in obmejne policije na Sušaku v
4.	skupini II. kategorije in za pisarja komisarijata železr niške in obmejne policije na Sušaku v 4. skupini II. kategorije Markovič M. Aleksander, komisar železniške in obmejne policije na Rakeku v isti skupini in kategoriji.
Številka 284 z dne 10. decembra 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. decembra 1930.: Postavljen je pri glavni kontroli za šefa krajevne kontrole v 5. skupini I. kategorije Podreka Drago, vršilec dolžnosti šefa krajevne kontrole v 1. skupiui
II.	kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. novembra 1930.: Postavljeni so po potrebi stužbe: za policijskega inšpektorja policijske uprave v Ljubljani v
4.	skupini I. kategorije Dučan Josip, predstojnik mestne policije v Vinkovcih v 5. skupini I. kategorije; za sreskega načelnika novskega sreza v 4. skupini I. kategorije Pokljukar Ciril, sreski načelnik nov-Ijanskega sreza v isti skupini in kategoriji; za sekretarja ministrstva za notranje posle v (3. skupini I. kategorije Batagelj Anton, višji komisar železniške in obmejne policije na Jesenicah v isti skupini in kategoriji; za višjega komisarja železniške in obmejno policije na J 'micah v 6. skupini I. kategorije Grbič Vladimir višji pristav predstojništva mestne policije v Karle v 7. skupini I. kategorije; za komisarja železniške in -bmejne policije v Belem Manastirju v
1.	skupini II. kategorije Stanič M. Jakša, komisar železniške in obmejne policije v Mariboru v isti skupini in kategorijL
Številka 285 z dne 11. decembra 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. novembra 1930.: Ollikovana sta s svetinjo za vojaške vrline orožniška kaplara Šnuderl I. Franc in Meglič F. Franc z oprostitvijo plačila takse.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. novembra 1930.: Postavljen je arhivski uradnik zavoda za zaščito mater in dece v Ljubljani v 1. skupini III. kategorije Šlajmer Josip, za pomožnega sekretarja istega zavoda s prejemki uradnika 2. skupine II. kategorije.
Odlok ministra za finance z dne 18. novembra 1930.: Napredoval je uradniški pripravnik finančne kontrole v 5 skupini II. kategorije Samardžija Miloš za pomožnega poverjenika finančne kontrole v 4. skupiui
II.	kategorije pri glavnem oddelku finančne kontrole v Prevalju.
Številka 286 z dne 12. decembra 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. novembra 1930.: Odlikovan je z redom Belega Orla V. vrste dr. Hacin Janko, član upravnega odbora bančnega udruženja in generalni direktor privilegirane agrarne banke v Beogradu.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. decembra 1930.: Odlikovani so: z redom Jugoslovanske krone
IV.	vrste: dr. Slokar Ivan, ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani; z redom Jugoslovanske krone V. vrste: Tosti Avgust, ravnatelj kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani; Krof ta H a n u š , ravnatelj ljubljanske kreditne banke v Ljubljani; dr. Krsnik Janko, ravnatelj kmetske poso jilnice v Ljubljani; dr. D o b r i 1 a Marij, generalni tajnik ljubljanske borze.
Številka 288 z dne 15. decembra 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. decembra 1930.: Ker se bo mudil minister za zunanje posle dr. Vojislav Marinkovič izvestno dobo v inozemstvu, je postavljen na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle na podstavi čl. 12. zakona o uredbi vrhovne državne uprave za namestnika ministra za zunanje posle dr. Kumanudi Kosta, minister brez portfelja.
Številka 289 z dne 16. decembra 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. decembra 1930.: Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
4.	decembra 1930., III. št. 65.255, je na osnovi §§ 5. in
18.	zakona o- imenu in razdelitvi kraljevine v upravna področja postavljen za bana Dravske banovine dr. Marušič Drago, advokat v Ljubljani in član vrhovnega zakonodajnega sveta.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. novembra 1930.: Postavljen je za policijskega inšpektorja v ministrstvu za notranje posle v 5. skupini I. kategorije Batagelj F. Anton, sekretar istega ministrstva v 6. skupini I. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. decembra 1930.: Postavljen je dr. Š t a m p a r Andrija, generalni inšpektor za higieno pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje v 3. skupini 1. kal. gorije za generalnega inšpektorja za higieno pri istem ministrstvu v 2. skupini I. kategorije.
Številka 290 z dne 17. decembra 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. decembra 1930.: Odlikovani so: z redom jugoslovanske krone
III.	vrste: dr. V o š n j a k B o g u m i 1, opolnomočeni minister v inozemstvu, v Beogradu; z redom jugoslovanske krone IV. vrste:	dr. Goričan Alojzij,
advokat v Celju; z redom jugoslovanske krone V. vrste: Koman Albin, posestnik v Vižmarjih.
Oprostitev plačevanja taks. Minister za finance je na
podstavi čl. 5., točke 5., zakona o taksah z odlokom z dne 25. novembra 1930., št. 80.070, oprostil Osrednjo protituberkulozno ligo v Ljubljani plačevanja taks po T. št. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, naslovljene na državna oblastva, izvzemši one v civilnih pravdah, kar se daje na znanje vsem državnim oblastvom.
Štev. 80.070. — Iz davčnega oddelka v Beogradu, dne 5. novembra 1930.
Oprostitev plačevanja taks. Minister za finance je na podstavi čl. 5., točke 5., zakona o taksah z odlokom z dne 26. oktobra 1930., štev. 66853, oprostil »Železničarsko družino« — stanovanjsko in kreditno zadruga železniških uslužbencev in upokojencev Dravske banovine — v Ljubljani plačevanja taks po T. št. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, naslovljene na državna oblastva, izvzemši one v civilnih pravdah, kar se daje na znanje vsem državnim oblastvom.
Štev. 66853. — Iz davčnega oddelka v Beogradu, dne
26.	oktobra 1930.
Ostavka carinskega posrednika. Z odlokom načelnika carinskega oddelka z dne 11. decembra 1930., štev. 45633, je bila sprejeta ostavka carinskega posrednika pri glavni carinarnici v Mariboru Šumkoviča Slavka, na carinsko posredniško zvanje.
Številka 291 z dne 18. decembra 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. decembra 1930.: Odlikovan je z redom jugoslovanske krone
V.	vrste ljubljanski akademski pevski zbor.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. novembra 1930.: Postavljen je rudarski inženjer Nizner Josip, za profesorja v 4. skupini I. kategorije na rudarski šoli v Celju.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. decembra 1930.: Postavljen je za starešino okrajnega sodišča v Ribnici Šavelj Anton, sodnik okrajnega sodišča v Kočevju v 4. skupini I. kategorije; premeščen je k okrajnemu sodišču v Kočevju dr. Češarek Fran, sodnik okrajnega sodišča v Črnomlju v 5. skupini I. kategorije.
Številka 291 z dne 18. decembra 1930.:
Odlok ministra pravde z dne 4. decembra 1930.: Upokojen je v zmislu čl. 133. in 141. zakona o uradnikih Rozman Stanko, kanclist pri deželnem sodišču v Ljubljani v 3. skupini III. kategorije.
Številka 292 z dne 20. decembra 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. decembra 1930.: Postavljena sta: za komandanta pehote dravske divizijske oblasti pehotni brigadni general Pavlovič D. Dr a g o m i r , dosedaj pomočnik komandanta strokovnih tečajev za Častnike glavnih vrst vojske; za vršilca dolžnosti komandanta artilerije dravske divizijske oblasti artilerijski polkovnik Popovič Z. D j o r d j e , dosedaj komandant artilerijskega polka kraljeve garde.
Izdaja kraljevska natiska uprava Drav-ke banovim*. |,r edstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska m zalaga: .Tiskarna »Merkur« v Ljubi junij njen predstavnik; Otuiar Mikalek v Ljubljuni,