štev. 43. PoStnina piafian« t gotovi« Ljubljana, dne septembra 1925. Leto VII. I- I Kmet, delavec in obrtnik I saj bedo narodu vodnik! Izhaja vsako sredo. Naročnir.a: za ccio leto Din 30— za pol leta , 15 — za inozemstvo za celo leto Din 50'— inserati po tarifu. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Glasilo »Zveze Vsakdo uživaj vse sadove svojega dela in marljivosti I iiudstva". Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici štev. 7. — Telefon inter. št. 506. — Račun pri pošt. čekovnem zavodu št. 11.368. »MOTMvaavsBE«««s« »Bivši" g. Žerjav. G. Žerjav je bil izračunil lansko leto, ko je v družbi g. Pribičeviča razcepil in zapustil Jug. dem. stranko, da je storil važno in pametno politično dejanje, ki bo obrodilo bogat sad. Tudi ob volitvah je še upal, da je na pravi poti, zlasti ko je nekaj slabičev in špekulantov iz vrst naših nekdanjih tovarišev šlo za njim na pot pričakovanja — zmage. Vse bližje pa je prihajalo spoznanje, da je stvar fa-litna, danes pa je že zapisano v zgo- 1 dovini, da je bil to najbolj nespameten korak v politični zgodovini slovenski novejšega datuma. Vsak drug človek bi iz tako nesrečne skušnje izvajal posledice, samo g. Žerjav »se grec trmoglavega otroka, ki sicer ve, da nima prav, pa nagaja še naprej. Včasih sem veroval v njegov talent in sem pogreške beležil na račun trmoglavosti, prezaposlenosti in nepozna-nja podeželskih prilik. Potem sem mnogokaj za mene nerazumljivega tolmačil z znano zelo karakteristično prispodobo pok. Tavčarja o konjski figi in cekinu. Kajti nesporno je, da je politiku poleg pameti in delavnosti potrebna tudi sTeča! Kar bi se od gorenjega mišljenja ne bilo še porušilo v meni do danes, to je storil članek v zadnji ^Domovini«, ki nosi prelepi naslov »Bivša SKS ni več kmetska stranka« in pod njo še lepši podpis »Dr. G. Žerjav.« Tu je minister Gregor razrešil stavke: »Prav je, da laži izginejo iz naše politike. Ena teh laži je bil stanovski kmetijski značaj slov. radičevcev... Saj smo vedeli, da je kmetsko geslo navadno hinavstvo in le vaba «a kratkovidneže. Zdaj je to geslo po- j stavljeno na laž ...« Poleg tega par- j fuma pa je tudi nekaj zabavnih stavkov, kakor: »Vsi pametni napredni obsojajo razkol med naprednjaki, zlasti na deželi« itd. Zakaj člankar ne posluša teh pametnih ljudi, pa da mir na deželi, kjer je sebi in razmeram v nesrečo in napotje? In kaj je moža spravilo v tako ekstazo, da je zagrešil tako slabo spričevalo svojim političnim zmožnostim? Nič drugega, kakor oklic v zadnji številki našega lista, da naj se slovensko delavstvo, danes politično tako razcepljeno, združi in organizira v naši stranki, kjer bo ramo ob rami s kmetskimi trpini lažje in uspešnejše branilo svoje interese, saj danes tudi najbolj nepoučen delavec dobro ve, da ima s kmetom najmanj 70% skupne fronte, pa čisto nič skupnega s takimi kapitalističnimi strankami, kakor jim služi g. Gregor Žerjav in katere z velikim apetitom in mikavnimi frazami love uboge delavske kroglice. In strah za nekaj teh kroglic je narekoval g. Žerjavu »domovinski« članek, ki je »kakor zdravje«. In ker nobeno stvar bolj ne sovraži, kakor našo stranko, zato je stvar izpadla tako slabo. Gospoda ministra Gregorja in njegovo ljubezen do kmeta dobro poznam iz dobe, ko je reguliral carino ob koncu leta 1922. O tistih stvareh bo treba o priliki spregovoriti nekaj več. Za danes bi pa le opozoril širšo javnost na zadnji greh voditelja slovenske inteligence, ki ga je odložil v »Domovini« od 25. septembra. Tam mi v ostalem odreka celo to, da sem kmet, dasi so me baš zato izvolili svoječasno za podpredsednika stranke, da bi tako tudi na zunaj dokumentirali naklonjenost do kmetskega stanu. In v pripravljalni odbor za kmetski svet tudi in v odbor za izdelavo kmetskega programa tudi... itd. Kmet sem bil torej v očeh g. Žerjava vedno in to sem ostal in upam do smrti. Če g. Žerjavu k vsemu temu zaupam še to, da sem letos pridelal izredno debel krompir, da pa je še premalo debel, da bi podpisal s svojim imenom tak članek, kakor je njegov v »Domovini«, je za njegovo »domovinsko« uvodnikarstvo besed več ko dovolj... Ivan Pucelj. Nova politična polomija dr. Korošca. skupaj v vladi, pet minut kasneje pravi, da je pripravljen sodelovati tudi z »roparji« in s Pašicem, in zopet dve minuti kasneje vse prekliče, kar je pred dvema minutama govoril! Kdo naj to razume? Takoj nam pa postanejo dr. Koro-ščevi skoki razumljivi, če pomislimo, da se borita danes v Slovenski Ljudski Stranki za premoč dve struji. Ena struja komaj čaka na vstop v vlado, magari za vsako ceno, tudi za ceno opustitve vsake avtonomije, druga struja pa je proti vstopu v vlado, ker se boji, da bo stranka izgubila tudi zadnjega svojega pristaša, če svojim volilcem zopet ne bi nič prinesla (kot jim še nikdar ni). Da svoje pristaše potolaži, je moral govoriti dr. Korošec na dve strani: ene je tolažil s svojim vstopom v vlado, druge pa je tolažil z vztrajanjem v opoziciji. V resnici je pa oboje far bal, in zato je rekel, »da o sličnih stvareh ne mara javno razpravljati!« Dr. Korošec kot Slovenec. — Prirodno zlitje jugoslovanskih narodov. V svojem govoru se je potegnil dr. Korošec tudi za Slovenstvo. Rekel je: »(Glede narodnega edinstva) izključujemo vsako narodno edinstvo, po katerem bi se morali odreči svojemu slovenskemu jeziku in svoji slovenski narodni zavesti... Bratom Srbom moramo v tem oziru reči: Ako se slovenski jezik prirodno zlije 6 hrvatskim in srbskim v enoto, dobro, mi bomo to dejstvo potem priznali.« Priprost človek bi rekel: Če sem Slovenec, bom Slovenec -udi ostal in se ne bom z nikomur »zlival«, ampak se bom vsakemu »zlitju« upiral, tudi »prirodnemu«. Če mi pa na Slovenstvu ni posebno mnogo ležeče, se zlitju ne bom upiral. Kaj bo napravil dr. Korošec? Ali bo ostal Slovenec, ali se bo »prirodno zlil«? Iz njegovih besed ne moremo posneli odgovora. Če bi imel srečo, da pride v »nevarnost sodelovanje z radikali«, bi se po našem mnenju prav rad tudi »prirodno zlil«, kakor se je »prirodno zlival« v lepih dneh leta 1918. in leta 1919., ko je rekel, da je slovenski jezik v parlamentu — odveč in ko je ustanovil »Jugoslovanski klub«, v katerem sede sami Slovenci! »Prava slovenska domoljubna dolžnost!« Tudi o nalogah slovenskih političnih strank je govoril dr. Korošec v Mariboru. Te je poučil, »da bi bila njihova prava slovenska domoljubna dolžnost, da bi se v sporazumu in dogovoru z edino legitimirano zastopnico slovenskega naroda SLS zavzemale ne za svoje malenkostne strankarske koristi in pravice, temveč za temeljne življenske pogoje ljudstva. Pri vsej razliki strank bi se našlo tudi marsikaj skupnega.« To vabilo je jako lepo. Ima pa eno slabo stran, da mu aamreč nihče ne bo verjel! Ali se dr. Korošec ne spominja več kaki dve ali tri leta nazaj, ko so drugi ljudje njemu oziroma SLS ponujali ustanovitev slovenskega narodnega sveta, ki bi varoval in čuval to, kar je vsem Slovencem in in vsem slovenskim strankam skupnega? Ali bi morebiti vedel povedati dr. Korošec, kdo je takrat odbil tisto ponudbo, ki jo danes on sam ponavlja? Seveda, pred dvemi leti je bil dr. Korošec še silno mogočen gospod in naravnost nedostopen, danes pa, ko se njegove vrste redčijo, postaja pohleven, zelo pohleven ... Nemški pregovor pravi: Der Hochmut kommt vor dem Falle. — Ošabnosti sledi kmalu — padec. * * * Toliko protislovij, toliko skokov in tako malo političnih misli še nismo našli zlepa v kakem slovenskem političnem govoru. Govor dr. Korošca ni političen govor, ampak politična polomija, ki ne dela, časti niti onemu, ki ga je govoril, še manj pa onim, ki so govor mirno poslušali in niso našli niti besede, da bi tako polomijo z vso odločnostjo zavrnili. Če bo svet sodil politične sposobnosti slovenskih politikov po govorih dr. Korošca, bomo vsi skupaj lepo na sramoti. Dr. Korošec bi bil pametneje ravnal, če bi bil molčal. Tedenski koledar. 4. oktober, 5. oktober, 6. oktober, 7. oktober, 8. oktober, 9. oktober, 10. oktober, Dnevi: nedelja: Franc Seraf. pondeljek: Placid. torek: Bruno, sreda: Rožni ven. četrtek: Brigita. petek: Dionizij. sobota: Franc Bor. Sejmi: 4. oktober: Selce, Jarenina, Žalec, Jurklošter. 5. oktober: Jesenice, Gor. Logatec, Videm poleg Krke, Št. Rupert, Sv. Urban pri Slivnici in Celju. 6. oktober: Sv. Helena, Horjul, Pi-šece. 7. oktober: Motnik, Zdenska vas, Ponikva. 8. oktobra: Toplice. A 10. oktober: Poljčane, Rajhenburg. V nedeljo, dne 20. septembra je govoril na zborovanju zaupnikov SLS v Mariboru tudi voditelj SLS dr. Korošec. Pristaši SLS so z veliko napetostjo pričakovali, kaj jim bo dr. Korošec povedal pozitivnega v politiki SLS, n. pr. ali pojde SLS v vlado ali ne in še marsikaj drugega, njihovo razočaranje pa je bilo porazno, ko so slišali dr. Koroščev govor. Najboljše bi bilo pravzaprav, če bi objavili dr. Koroščev govor v celoti, ker bi dosegli s tem največji učinek. Ker pa tega ne moremo storiti, se moramo omejiti le na najvažnejše odstavke. Dr. Korošec o radikalih in o Pašicu. V začetku svojega govora je lopnil dr. Korošec najprej po Radiču, Puclju in Prepeluhu. To je razumljivo in naravno. Vsak pokaže najprej na tisto mesto, ki ga najbolj boli. Novega pa ni povedal nič, ampak je pogreval o vseh treh imenovanih gospodih same stare že do dolgočasnosti premlete fraze, na katere se niti ne izplača odgovarjati. Takoj po svojem zamahu nad radičevci pa se je lotil radikalov. Na shodu v ljubljanskem »Unionu« je primerjal dr. Korošec radikale s pocestnimi roparji, ki so Radiča prijeli, zahtevali od njega življenje ali pa njegovo uro, in ko jim je Radič izročil uro, so rekli: To je sporazum! Čisto v tem duhu je govoril dr. Korošec v Mariboru o radikalih, zlasti o Pašicu. 0 tem je rekel, da je zelo počasen v politiki, »ta počasnost pa da je nesreča za vsako stranko, ki stopi v zvezo z radikali, ker ne more v Pašičevi družbi ničesar doseči, če pride v njo še s tako dobrimi nameni. Starokopitnost in počasnost samodržca Pašiča ubijata ž njim zvezne stranke ... Zato je nevarno vladati s Pašicem.« (»Slovenec« 22. sej.../ Tako je sodil dr. Korošec o radikalih in o Pašicu v Ljubljani in v začetku svojega govora v Mariboru. Nagel preobrat! Takoj nato pa je dejal dr. Korošec: »Nočemo pa s tem reči, da je za nas v bodoče vsako sodelovanje z radikalno stranko načeloma izključeno. Pod gotovimi pogoji bi bilo tudi to mogoče. Toda danes o tem govoriti bi bilo popolnoma brez potrebe, ker stvar ni na dnevnem redu. Tudi nismo tako nespametni, da bi o sličnih stvareh javno razpravljali.« (»Slovenec«, 22. septembra). S temi besedami je dr. Korošec v isti sapi blagoslovil, kar je pred par minutami obsojal, grajal in preklinjal. Po njegovem je vse v redu, če se zve-že celo z »roparji« in akoravno ve, »da je nevarno vladati s Pašicem,« ipak misli, da »sodelovanje SLS z radikalno stranko« ni načeloma izključeno! Tu vprašamo vse razsodne ljudi: Ali se je s temi besedami dr. Korošec radikalom ponujal ali se ni ponujal? Če to ni ponudba, in sicer ponudba za vstop v vlado za vsako ceno, potem ne vemo, kaj je ponudba! I In zopet skok! j Komaj pa je dr. Korošec vlil v srca : svojih vernih zaupnikov nekaj nove-; ga življenja z namigavanejm o vstopu , v vlado, jih je že skoro v istem tre-j notku zopet razžalostil z veselo no-j vico, da SLS ne pojde v vlado, da ne j bo sodelovala z radikali in še manj s Pašicem, ampak da bo vztrajala v opoziciji! Ljudje so se čudili, odkod ti neverjetni politični skoki. Ob osmih zjutraj so radikali »roparji« in Pašič star počasnež, s katerim ni dobro sedeti Razne politične vesti. Teče voda, teče ... Razposlana so sledeča vabila: »Najvljudneje Vas vabimo na sestanek duhovnikov — somišljenikov SLS — ki bo v sredo 30. septembra ob deveti uri dopoldne v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta št. 5 (poleg Uniona) s sledečimi referati: 1. Dr. Korošec: Poročilo o sedanjem političnem položaju. 2. Dr. Kulovec: Kulturno-politična vprašanja. 3. K. Škulj: Duhovniško stanovsko vprašanje. Po vsakem referatu bo prilika za razgovor. Zelo bi želeli, da iz vsake župnije gotovo kdo pride. — Za tajništvo Slovenske ljudske stranke v Ljubljani Gabrov-š e k, 1. r. Ljubljana, 18. septembra 1925.« — (Ako bodo gospodje od SLS govorili r e s n i c o in ne bodo ničesar zamolčali, nas bo le veselilo! Resnice namreč ni mogoče tajiti vedno. Tudi gg. duhovniki ne bodo več tako lahkoverno nasedali kot doslej. K drugi točki dnevnega reda bo, upamo, g. dr. Kulovec povedal, da je duhovnik služabnik cerkve, ne pa katerekoli stranke. Op. ur.) Ugotovitev. V torek je »Slovenec« priobčil govor dr. Korošca na sestanku zaupnikov SLS v Mariboru. V sredo je dr. Korošcu temeljito odgovoril v »Narodnem Dnevniku« A. Prepe-luh. Ugotavljamo, da na trditve Albina Prepeluha ni odgovoril noben klerikalni list niti z besedico! Tu je mogoče le dvoje: ali gospodje niso hoteli, ali pa niso mogli odgovarjati. Da ne bi hoteli, je prav malo verjetno, ker v dobi »kislih kumar« se časnikarji kar stepejo za vsako kost, da imajo kaj glodati, in Albin Prepeluh je vrgel med ljudi prav mastno kost. Verjetno je torej, da na izvajanja Albina Prepeluha gospoda ni mogla od- govoriti, ker je do zadnje besede vse res, kar je napisal A. Prepeluh v »Narodnem Dnevniku« o govoru dr. Korošca. Za vodilnega politika, za ka-koršnega se šteje g. dr. Korošec, pa je zelo slabo znamenje, če mora molčati in težke očitke molče požirati, ker ne ve odgovora! Korajža velja! »Slovenec« je priobčil 24. septembra uvodnik »Vztrajati«, kjer beremo tudi sledeče besede: »Pač nikdar ne bo mogla zgodovina očitati SLS, da ni šla v popustljivosti (podčrtali mi, op. ur.) do tiste skrajne meje, do katere še more iti stranka, da se ne izneveri svojemu programu in narodu.« Kolikor mi razumemo slovensko, pomeni beseda »vztrajati« toliko, kakor »ne odnehati«, »ne popuščati«. Kdor odneha ali popusti, ne vztraja, ampak odneha in popušča! Zato smo prav debelo pogledali, ko smo brali uvodnik z naslovom »vztrajati», par vrstic dalje pa zgoraj omenjeni stavek, kjer člankar prizna, da je SLS že šla do skrajne meje »popustljivosti«. Škoda, da nam člankar ni natančnejše razodel, v čem je SLS in njeno vodstvo že odnehalo in popustilo. Ali so se gospodje mar odrekli avtonomiji«? Ali pa so mar priznali vidovdansko ustavo? Ali so tudi oni »izdali in prodali« svoj program, kakor so s tako naslado pisali o »izdajstvu« Radičevem? »SLS je odkrito izrekla, kaj misli in kaj hoče.« In zopet beremo v »Slovencu«: »Važno ostane za vse slučaje, da je v sedanjih za nadaljnjo usodo našega državnega življenja tako odločilnih dneh največja slovenska stranka, legitimna zastopnica slovenskega naroda, na usta svojega načelnika še enkrat odkrito in odločno iz- rekla, kaj misli in kaj hoče.« — Mi smo brali mariborski govor g. dr. Korošca enkrat in dvakrat in trikrat in štirikrat, pa nismo našli v njem nič, iz česar bi se dalo povzeti, kaj SLS s svojim načelnikom hoče. Mi smo v govoru našli, da hoče SLS enkrat sodelovanje z radikali v vladi, takoj nato pa, da hoče »vztrajati«. Tako govorjenje pa ni niti odkrito, niti odločno! Iz govora dr. Korošca ne, ampak iz ust odličnih somišljenikov SLS pa vemo, da bi mnogi eselesarji jako radi videli, da bi se SLS posrečilo priti v vlado brez »vztrajanja«. Vztrajati je lepo, še lepše pa je vztrajati na vladi, kaj ne? Kdo bo odgovoren. »Slovenec« (24. septembra) piše, da pred zgodovino in narodom ne bo nosila odgovornosti SLS, ampak v prvi vrsti slovenski radičevci (če ne ustvarijo skupno z dr. Korošcem ali celo pod njegovo komando enotne slovenske fronte). — Dr. Korošec naj se kar odpove vsem mandatom SLS in jih prepusti slovenskim radičevcem, pa bodo ti takoj; morali nositi odgovornost pred zgodovino in pred narodom za vse, kar bo Slovence zadelo. Dokler pa trdi, da je SLS »edina legitimna zastopnica slovenskega naroda«, bo že morala nositi odgovornost pred zgodovino in narodom SLS z dr. Korošcem vred. »Radikali snubijo SLS«. Tako se glasi debelo tiskan naslov nekega te-lefoničnega poročila iz Beograda, ki ga je priobčil »Slovenec« v petek. Poročilo pravi, da smatrajo radikali za potrebno sporazum spopolniti in komT binacijo vsekakor razširiti z SLS.' Ž njo bi radikali mogli obenem krotiti nestalnega duha Stjepana Radiča in ga držati v pravih mejah. — Koliko je na tem poročilu resnice ali pa pobožnih želja, že na prvi pogled ni težko uganiti. Iz mariborskega govora dr. Korošca vemo namreč, da se SLS radikalom ponuja, ne pa da bi radikali SLS» snubili«! Značilno pa je, da »Slovenčevo« poročalo nami-gava radikalom, da bi mogli z SLS »obenem krotiti nestalnega duha Radiča«. To se pravi z drugimi besedami, da se SLS ponuja radikalom, da prevzame tudi žalostno vlogo domačega »sultana«, ki ga bodo radikali lahko poljubno ščuvali na radičevce, samo če jih sprejmejo v vlado! Za naravoslovce bo izprememba divjih tigrov v pohlevne domače sultane prav zanimiv znanstven problem. Korošcevci strašno pritiskajo, da bi prišli v vlado. Dobro čutijo, da jim ljudstvo ne zaupa več, ker so preveč obljubovali, prinesli pa niso tekom celih 7 let Slovencem nič drugega, ot ogromne davke. Sedaj bi radi zlezli v vlado in s pomočjo državnih denarjev malo utrdili svoje stališče. V vlado jih posebno silijo tudi žalostne razmere v nekaterih njihovih najvažnejših gospodarskih podjetjih. Mohamed k gori ali gora k Mohamedu? Že dalj časa jamrajo SLS-generali prikrito o neki »skupni slovenski fronti«. Ker je vzbujalo to jav-kanje le smeh pri vseh onih, katere želi imeti SLS v »skupni fronti«, je stopil na pozornico On sam — nam- Razširjajte vselej in povsod zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti i reč g. dr. Korošec in snubil za svojo razkrojeno SLS. »Naša Straža« se je oglasila in tako-le ponovila »opomin« dr. Korošca: »Ker se je SLS vedno držala svojega slovenskega programa ter ni nikdar trgovala s svojimi načeli, ima za sebe legitimacijo, da kliče one male slovenske stranke, ki eksistirajo v Sloveniji, v skupno slovensko fronto. »Njihova prava slovenska domoljubna dolžnost,« tako je izjavil dr. Korošec, »bi bila, da bi se v sporazumu in dogovoru z edino legitimirano zastopnico slovenskega naroda, s SLS, zavzemali ne za svoje malenkostne strankarske koristi in že-ljice, temveč za temeljne življenske pogoje ljudstva, ki prebiva na slovenskem ozemlju. Pri vsej razliki strank bi se našlo tudi marsikaj skupnega, posebno to, kar potrebuje slovenski narod vsakdan neizogibno za svoj obstoj.« — Če pristavimo k temu besede starega klerikalca, ki se je shoda udeležil, potem vemo, koliko minut pred 12. je na »satu« dr. Korošca! Mož je rekel v svojem žargonu: »Preklet mu mora voda teči v čevlje, da snubi še druge — ko pa je sam tako silen, mogočen in vpliven ...« »Z goflo,« je rekel tovariš, ki je stal poleg kritika in oba sta se prisrčno nasmejala. Da, strah je huda stvar! »Puristi« pri »Novi Straži« imajo polna usta zgražanja nad kvarenjem slovenskega jezika. To je prav. Ker pa je SLS-revolver dosledno nedosleden, zato ni čudeža, če napiše ta stavek: Naloga in dolžnost majhnih slovenskih strančic izven Slovenske ljudske stranke bi bila po našem mišljenju pač čisto drugačna nego jo one dandanes shvačajo. (Podčrtali mi). Če pogledaš v stare in nove slovarje in slovnice, ne najdeš »shvačanja« nikjer. Najlepše pri tem pa je, da govori pred tem ravno o slovenskem jeziku. Ker je to »shvačanje« prinesel tudi »Slov. Gospodar« — upamo, da bodo tudi kmetje »shvatili«, kako jih dr. Korošec vleče žejne preko vode. (»Shvatiti« pomeni v srbohrvat-skem jeziku »razumeti«.) Radič v Ženevi. Slovenski časniki so poročali o Radičevih govorih v Ženevi silno sramotilno za Rgdiča. V tem se je odlikoval zlasti »Slovenski Narod«, ki bi bil menda najraje videl kot patriotičen list, da bi ga bil uradni zastopnik naše države v Ženevi res korenito polomil. Slovenski časopisi so očividno mnenja, da drugih listov na svetu ni za Slovence kakor samo slovenski. Slučajno pa so pisali o onem Radičevem govoru, kjer je nastopil Radič proti švedskemu učenjaku Nansenu, tudi svetovni listi, zlasti italijanski. »Corriere della Sera«, ki je nekaj drugega kakor »Narod«, piše, da je Radič s svojim govorom omajal stališče Nansenovo, ki je veljal doslej kot neke vrste posredovalec med Društvom narodov in Rusijo. Potem pravi, da ima Radičev govor tudi političen pomen, ker znači pripravo za zbližanje meti Jugoslavijo in Rusijo. Podobno sta pisala tudi »Popolo d'Italia« in »Secolo«. —Kdor more omajati ugled tako odličnega moža, kakor je Nansen, mora imeti že nekaj v glavi, precej več kakor gospoda okoli »Slov. Naroda«. • Še ena Radičeva »polomija«. V Ženevi je govoril Radič tudi o Macedo-niji. Za Srbe in Srbijo je vprašanje Macedonije jako občutljivo. Radiču nasprotni listi, med temi v prvi vrsti slovenski demokratski trobentači, so takoj zagnali silen vik in krik, kako da ga je Radič zopet polomil. Mi smo pa stvar zasledovali nekaj natančnejše in smo našli v beograjskih listih tri verzije iz Radičevega govora o Ma-cedoniji, ki si med seboj precej nasprotujejo. Kaj se to pravi? To se pravi, da nihče ne ve, kaj je Radič pravzaprav govoril o Macedoniji in vendar ga dolže, da ga je polomil!! Tem bolj razumljiva nam bo cela, stvar, če pomislimo, da je Radič govoril v francoskem jeziku in da zna on jako dobro francoski, nam je potrdilo tudi »Jutro«, torej bo to že res. Francoskega jezika pa skoro gotovo niso zmožni oni časnikarji, ki so poročali o Radičevem govoru, kajti če bi znali francoski, bi ga bili tudi razumeli in ne bi poročali trojne izdaje njegovega govora, ampak samo eno. Toliko na znanje našim bralcem, da bodo videli in vedeli, koliko se sme verjeti slovenskim »velikim« dnevnim časopisom, i Hlapčevske nature. V Ženevi je Radič predaval o današnji demokraciji. Slovenski demokratarski dnevniki so poročali, da je v tem predavanju silno žalil naše zaveznike Angleže in Francoze. Kolikor pa smo mi poučeni, Radič v svojem predavanju ni nikogar žalil, ampak je na cisto dostojen način povedal, kaj on misli o Angležih in Francozih itd. Značilno za miselnost raznih slovenskih ljudi je, da je za nas prva, glavna in edina potreba tujce samo hvaliti. To naj bi bilo menda »državniško modro«, med tem ko je treba obesiti na prvi kol vsakega, kdor ima o tujcih in njihovih napravah lastne misli! Različna slovenska gospoda se kar ne more vživeti v misel, da se da živeti na svetu tudi izven črev! Smola. »Jutro« in »Slovenec« venomer pripovedujeta, kako ga g. Radič lomi po Ženevi in s tem kajpada škoduje Jugoslaviji. Škoda, da ni mesto Radiča v Ženevi .Dolfe ali Smodej ali Vesenjak ali Škulj. To bi Jugoslavija imenitna postala! Res sama smola Jugoslavijo preganja! f>opisi. KRANJSKO. Z Iga. (Boj z Goljatom se nadaljuje). G. Milavcu ni prav, kjer primerjam boj med Davidom in Goljatom. On pravi: »G. Šenk primerja sebe kot Davida, mene pa kot duševnega velikana C-oljata. Iz zgodb pa bi bilo lahko znano g. Šenku, da je bil David duševni velikan. Telesni velikan pa je bil Goljat. V zgodbah g. Šenk niso dobro podkovani. — G. kaplan! Da nisem učenjak, je gotovo, zato pa moram vas priznati za duševnega velikana. Da je Goljat napovedal boj Davidu, pa mislim da drži. No, pa naj bo v tem tako ali tako, »Domoljubovi« bralci bodo stvar že razumeli. Dopis-neika silno draži moj daljši dopis. On piše: »G. Šenk so se opogumili in odgovorili v »Kmetskem listu. Njihov dopis je precej daljši, kot uvodni članek »Kmetskega lista« in tudi daljši kot zgodba o »Davidu in Goljatu«. G. kaplan v tem dopisu sem Vam odgovarjal na Vaše tri dopise in ker imate dosti časa na razpolago, Vam svetujem, da poštejete črke v Vaših in v mojem dopisu, pa se boste pomirili. Redno vsaki teden Vam ne bom odgovarjal, ker mi ne dopušča čas, prihrani se pa tudi nekaj na stroških. Tako je treba gledati tudi pri kaplaniji, kje se bo kaj pridobilo za njena popravila. Da vam s tem ustrežem, bom pisal odslej krajše članke in ne bom odgovarjal na take Vaše stavke, pri katerih je škoda prostora v »Kmetskem listu«. V zadnjem stavku pravi dopisnik: »Toliko za danes. Da bo dvakrat fletno, bom na vse drugo iz »Kmetskega lista« odgovoril prihodnjič. To tudi za to, da ne bo g. Šenku predolgo branje delalo težkoč. Pa brez zamere!« — G. kaplan, jaz Vam ne verjamem, da ste Vi tako ljubeznivi, da bi hoteli meni lajšati težkoče in muke. Če bi bila sedaj sveta inkvizicija, Vi pa inkvi-zitor, ne vem, če bi bili tako milosrčni, da bi me ne vlekli na grmado. I .Kdaj pride drugi «fletni» dopis? Zad-: nji »Domoljub« ga ni prinesel. Pra-i vite »brez zamere!« G. kaplan nič zamere, kar prijateljsko naprej! V boju mora eden pasti. Če si Vi pridobite oblast oddajati gostačem v ka- planiji proste sobe, ko Vam ne spadajo in pobirati od njih stanarino, občino pa prisiliti, da popravlja iste, ste Vi zmagovalec! Ivan Šenk. ŠTAJERSKO. Iz marenberjškega okraja. Posl. SLS Pušenjak se je spravil nad vo-lilce, ki so volili Št. Radiča. Kot gospodarski strokovnjak bi se smel pečati z zavoženim gospodarstvom in resnici na ljubo povedati, kdo je pravi krivec žalostnih gospodarskih razmer v Sloveniji. G. Pušenjaku svetujemo, naj ne hodi delat razdora. "Mi smo to, kar smo bili in kar smo postali po spoznanju: Pristaši politike onega velikega moža, v katerega zaupa tudi državno vodstvo in ves hrvaško-slo-venski narod — pristaši Št. Radiča! To, da se zaletavate s takim besom v tega moža, je zanj le reklama. Pošteni kmetje in delavci smo združeni v Zvezi slov. kmečkega ljudstva, imamo »Delavsko zvezo za Slovenijo« in smo združeni tudi na prosvetnem polju. Ker hočemo s sosedi živeti v miru in slogi, vabimo vse, da stopijo pod Zeleni prapor naše Stare pravde. Vsakomur pa, ki prihaja med nas z namenom, da bi sejal neslogo, sovraštvo in razdor, svetujemo, da naj raje ostane doma. Naša lepa Dravska dolina ne potrebuje lažidemokratskega frakarstva gotovih magnatov in oderuhov ter odločno odklanja nekrščan-sko in veri nasprotno SLS. Preko raznih Pušenjakov in Žebotov zaupamo vsi modri politiki Št. Radiča ter naših dveh poslancev tov. Puclja in Kelemine, ki sta moža na pravem mestu, ker se toplo zavzemata za stvari, na katerih rešitev smo celih 7 suhih let zamanj čakali! Pohorski in podravski kmet in delavec nista tako neumna, da bi za osebne koristi posameznikov še dalje hodila k volilnim škrinjicam nadutih demokratov, poganskih klerikalcev in široko-ustnih rudečih zapeljivcev, temveč se bosta združila v Zvezi slov. kmečkega ljudstva! Kmet in delavec, ta dva najmočnejša stanova v državi sta se dvignila k besedi, zato razni Puše-njaki, Pivki in Paberniki nimajo med nami ničesar iskati. Več prihodnjič! Ormož. V smislu sklepa zadnjega občnega zbora okrajne organizacije ZSKL za ormožki okraj ter po resnem prevdarku in daljših posvetovanjih so naši možje soglasno sklenili, da si ustanove lasten denaren zavod, ki bo na temelju strogih zadružnih načel služil ljudstvu in njegovim potrebam. Marsikateremu, ki pozna malo mestece Ormož, se to čudno zdi. Nam pa, ki v teh razmerah živimo in poznamo na eni strani SDSarsko »gospodarstvo«, na drugi strani pa klerikalno »zadružništvo«, se to nikakor ne zdi čudno, zato smo se odločili, da ustanovimo lasten denarni zavod, ki se bo imenoval »Kmečka hranilnica in posojilnica v Ormožu, r. z. z o. z.« Ustanovni občni zbor tega denarnega zavodi, ki je prva ustanovitev v okvirju ZSKL, se vrši v nedeljo, dne 11 oktobra po rani službi božji v klubovi sobi hotela Bauer. Somišljeniki, ki so vabljeni potom okrožnic oblastnega tajništva ZSKL'v Mariboru, naj poskr-be za čim lepšo udeležbo. Na ustanovnem občnem zboru se vrši tudi predavanje o pomenu zadružništva. Predava tov. Bende iz Maribora. — Naša Kmečka hranilnica in posojilnica postane članica Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. Pričetek poslovanja bomo pravočasno objavili v našem listu. # Ljutomer. (Razno.) — Nedavno so razširili kaproli SLS generalov ono znamenito bodrilo »Vztrajajte!« Člo-ves se nehote spomni na avstrijske generale, ki so v dneh predvidenega in neizogibnega poloma izdali krilatico »durchhalten«. Kapitani na preluknjani stari barki SLS so vrgli v morje rešilne čolne. Eden se zove »kulturni boj«, drugi »brezverstvo«, »vera v nevarnosti« itd. Rešiti se mora, kar se da še rešiti! V svojem besu in strahu imajo polna usta psovk na Radiča, ki je s Pucljem, Prepelu-hom in Kelemino edino kriv davkov, draginje, številnih eksekucij in drugih Merkur<: ANDREJ SEVER. 17177120 23235301534848535353000201010248482323914853