SVOBODNA SLOVENIJA AÑO XXXIII (27). 'No. (Štev.) 42 BSLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 17. loktobra 1974 EVHARISTICM KONGRES V SALTI El Vil. Congreso Eucarístíco Nacional „SIPRAVA Y KRISTUSU“ Del 6 al lo del corriente mes tuvo lugar en Salta el VII Congreso Eucarís-tmo Nacional. Peregrinos de todas las regiones del país, así como el pueblo sal-teño, asistieron en esos días al maravilloso espectáculo de una multitud, que unida por el vínculo del amor, rezaba y ofrecía sus sacrificios bajo el lema congresal de “Reconciliación en Cristo”. Todos los sectores y todos los grupos tuvieron en este Congreso su lugar. Y cada uno a su manera expresó la fe en Cristo y su aporte a la reconstrucción espiritual de la Nación. En la jornada de clausura, la presencia de la Presidenta de la Nación, dio al Congreso el signo de la unidad entre el pueblo cristiano y el gobierno. La plegaria, pronunciada en esta oportunidad por la señora María Estela Martínez de Perón, ratificó su decisión de conducir al país por los caminos de la paz y la hermandad. La palabra de Su Santidad Paulo VI. que se difundió en esa oportunidad, exhortó al pueblo argentino a la devoción eucarística y a la convivencia basada en el amor de Cristo, único camino de verdadera paz entre los hombres. MLADINA NAJ BO TEDI POLITIČNO OBLIKOVANA Naš 29. oktober \ Letos mineva 56 let, ko smo ga prvič praznovali. To je bil trenutek, Ko se je stoletna, avstrijska monarhija kot od starosti trhla zgradba zrušila in na njenih razvalinah se je pričenjala nova doba za vseh enajstero narodnosti, ki so kot pisan mozaik sestavljali avstro-ogrsko državo, ki so ji vladali Habsburžani Do tega dne 29. oktober Slovencem ni pomenil nič. Bil je eden tolikih brezbarvnih dni, ki jih je slovenski narod preži votaril v habsburški monarhiji, kot eden naj neznatne j ših, povsod preziran in zapostavljen, razdeljen na petero upravnih enot „kronovin“. V štirih od teh smo bili manjšina, kjer so nam številčno močnejši sosedje dali na vsak korak vedeti, da so oni gospodarji, mi pa brezpomembna raja, ki nima pravice niti do svojega imena. Na Koroškem in štajerskem so nas psovali i „vhidišarji“, Lahi na svoji meji s „šča-vi“. Zdi se mi, da morda kdo izmed nas niti ne ve, da do prvega našega 29. oktobra Slovenci nismo imeli ne univerze ne nobene državne slovenske srednje šole. Veliki vladika Jeglič je po neverjetnih težavah priboril dovoljenje, da je smel zgraditi prvo slovensko srednjo šolo, ki pa jo je moral s prispevki svojih vernikov sam vzdrževati. Slovenski narod ni hotel umreti. Boril se je sam za svoj obstoj in se reševal na prosvetnem, gospodarskem in političnem polju. Narodna, kulturna in politična zavest našega naroda je dosegla tako višino, da so v odločilnem trenutku tako oni, ki so narod vodili, kakor oni, ki so jim dajali zaupanje in oporo prišli do sklepa, da je dozorel čas, ko moramo v družini narodov zavzeti mesto, ki nam gre. To je bila želja slehernega Slovenca, čeprav je bilo mnogo nepotrebnih trenj in razpravljanj glede oblike, kako naj se predstavi svetu ne več zahteva po narodni svobodi, ampak samostojna slovenska država kot dejstvo, s katerim mora odslej zgodovina računati. Majniška deklaracija je bila naša zahteva po samostojnosti, 29. oktober pa ugotovitev dejstva, da smo zahtevo dosegli. Ni tu mesto, da bi pisali o razvoju naše politične zgodovine, ki ima svjj začetek v 29. oktobru. Važno je to, da smo takrat proglasili suvereno slovensko državo. Takrat je prvič zaplapolala v prestolici Slovenije slovenska zastava kot znak suverenega naroda, ki mu gre mesto med številno družino narodov, med katerimi jih je danes cela vrsta številčno manjših kot smo mi in kulturno daleč, daleč za nami. Druga še resnejša nevarnost kakor je bila habsburška, je nastala za nas tekom druge svetovne vojne. Zopet je b'l narod razdeljen v plen našim narodnim sovražnikom in to v taki obliki, da se icr takoj začel izvajati peklenski načrt za iztrebitev našega naroda s površja zemlje. Povelje nemškega trinoga: „Machen Sie mir diens Land wieder deutsch“, se je začelo izvajati na mah: izgon vse inteligence, uničenje slovenskih knjižnih zakladov, nasilno preseljevanje Slovencev v nemške dežele in naseljevanje slovenskih pokrajin z nemškimi naseljenci. Po zrušenju Italije se je nemški načrt razširil na dežele okrog Jadranskega morja, tako da bi nemštvo dogradilo svoj most do Adrije in tako uresničilo stoletja stare sanje velenemškega šovinizma. V dneh, ko je vse kazalo, da bo Nemčija, če kje, tu imela svoj politični uspeh, se je iz do smrti ranjenega slovenskega telesa zopet izvil krik po naši svobodi. Nad 300 najvidnejših slovenskih ljudi vseh slojev in prepričanj, razen komunistov, je dalo svqje podpise na listino, ki nosi datum 29. oktobra 1944, v kateri zopet ponovi isto, kar je bilo doseženo na slovesnosti onega prvega 29. oktobra 1918. leta: Ko smo pozdravili rojstvo suverene - slovenske države. Slovesna zunanja ponovitev te druge izjave je bila proglasitev naše države na Pred dobrim letom in pol, so člani argentinske škofovske konference sklenili, da naj bo za 40-letnico mednarodnega Evharističnega kongresa, ki je bil leta 1934 v Buenos Airesu, posebna slavnost in sicer v obliki Narodnega, evharističnega kongresa. Odločitev tedaj ni bila lahka, kajti Argentina se je nahajala, in se še nahaja, v prehodni dobi, ko kljub navidezni politični stabilnosti grozijo demokratičnim ustanovam udaici ekstremizmov, medtem ko gospj-darstvo še ni našlo primernega izhoda iz zagate in socialni položaj ostaja eksploziven. V takih okolnostih so se škofje odločili in sklicali sedmi narodni Evharistični kongres, kateremu so določili za sedež severno provinco Salto in njeno istoimensko glavno mesto. Razlog za ta oklic so iskali v dejstvu, da prav ta. položaj, kateremu je treba prišteti še poplitvenost današnje družbe, potrebuje milosti zakramentov, zlasti zakramenta presvete Evharistije; potrebuje pa tudi mogočnega zunanjega izraza vere argentinskega ljudstva. Ta vera in milosti, ki jih rodi, naj pomagajo narodu na, pravo pot sožitja, na pot sprave, medsebojne in z Bogom. Zato je tudi geslo kongresa bilo: „Sprava v Kristusu.“ Ni tu mesto in tudi ne prostora, da bi zahajali v potankosti o poteku kongresa. Omenimo le glavne odtenke in glavne vtise, ki jih je pustil v tistih, ki so živeli teden, ali zaključne dni te mogočne verske manifestacije. Kot smo že omenili, v zadnji številki, zemljepisni položaj Salte ne pripomore k množični udeležbi vernikov iz ostalih delov Argentine. Razdalje so, tudi za to dežei >, ogromne. Vendar je kljub temu dotok romarjev presegel najbolj optimistične račune. Petintrideset do štirideset tisoč jih je prišlo iz drugih provinc, ód vzhodnega Misionesa, do jušne Comodoro Rivadavia. Ti, združeni s krajevnimi verniki, ki so se množično udeležili zlasti ob priliki procesij s čudežnimi podobami Marije in Kristusa, katerim v Salti izkazujejo posebno čast, so sestavljali čez stotisočglavo množico, ki * li Taboru v Ljubljani dne 3. 'maja 1945. V Argentini in še drugod po svobodnem svetu se spominjamo vsako leto naših dveh 29. oktobrov in vsega, kar je s tema dvema dnevoma združeno. Naša naloga je ohraniti živo zavest, da smo sinovi svobodne slovenske države. Doma, kjer živi naš rod v politično nemogočih razmerah, žele, da mi tudi v njihovem imenu delamo in govorim.i, ne pa odločamo. To bodo znali storiti oni, v trpljenju prekaljeni, bolje nego mi. Kadar bodo mogli svobodno odločati, bodo v demokratičnih volitvah da- li svoje končno mnenje. Vsak naš 29. oktober je dan naše zastave. Tri barve ima: belo, modro, rdečo. Sovražniki našega naroda so ji pridejali madež, ki bo ob primerni priliki odpadel. Ostati pa morajo naša lepe barve za bodoče take, kakor smo jih bili vajeni in smo se borili, da smo jih smeli izobešati. Tri različne barve, pa vendar kako lepa enota. Bodimo mi odmev naše zastave: v raznolikosti enotni. Par nas je že starih patrijarhov, ki gremo neizbežno proti končnemu cilju, potem jih je nekaj, ki bodo kmalu postali patriarhi in šli za nami, nato pa pride novi rod, mladina, ki se je rodila izven meja naše in nj:-hove domovine in ki bo morala biti nosilka naše slovenske misli v nove čase. Dajmo tej mladini pravo sliko naše Slovenije, njene zgodovine, njene sedanjosti in bodočnosti, katero bodo verjetno oni morali pomagati ustvarjati. Ne dajmo mlademu rodu pokvarjene slike o naši Sloveniji, sliko prepirajočih se ljudi, ki ne vedo kaj hočejo, ali pa ljudi, ki bi hoteli narodu v domovini diktirati, kakšna bo Slovenija, ko bo zaživela v svobodi. J. K. je dala kongresu izraz ene najmogočnejših javnih manifestacij v zadnjih letih. A kongres ni bil le množičen, marveč je segel tudi v globino. Pobožnosr, zlasti tista, ki dobi duška in se zunanje otipljivo izraža, a ima tudi prepričljiv notranji odsev, je znana za argentinski narod, če je pred leti bilo bolj redko videti moške, ki so glasno peli in molili, ali navdušeno sodelovanje mladih fantov in deklet, to ni bil letošnji primer v Salti. Kongres je predstavil tudi mogočno podobo te nove soudeležbe pri svetih opravilih, in to kljub delno pomankljivemu prostoru, na katerem so se razvijale kongresne pobožnosti. Ganljivo je bilo videti tudi, kako so med množico, na cestah okoli kongresnega oltarja, mladi in starejši, moški in ženske pristopali k duhovnikom in prejemali zakrament sprave. Izredno številna so bila sveta obhajila, kar sicer tukaj ni običajno. Prepričljive so bile manifestacije mladih, ki so v četrtek zvečer od kongresnega oltarja, korakali na glavni trg, ter pred katedram in v prisotnosti papeškega legata kardinala Oddija jasno in glasno izpovedali svojo vero. Gotovo pa je bil eden najbolj ganljivih prizorov mimohod „hribovcev“, ki so s svojimi „misaehicos“ (malimi kipci ali podobami) nekateri prišli tri dni hoda daleč, ter izkazali svojo globoko in trpečo vero, ki ima? sicer še nek poganski odsev, a je vzor tiste preproste in vdane vere, katero prav današnji svet tako potrebuje. Mogočen je bil m • di mimohod „gavčov“, na svojih konjih, ki so prav tako dokazali vernost tega . dela argentinskega naroda. V takem zunanjem okviru, se je kongres razvijal v nenehnem vzpodbujanju škofov k češčenju presvete Evharistije, k pogostem prejemanju 'svetih zakramentov. Pastirski nagovori so večkrat omenjali težak položaj, v katerem se nahaja država, sploh današnja argentinska družba in vse človeštvo. In iz tega položaja ne bo družbe rešil ta ali oni sistem, ena ali druga politična varianta. Temelj vsake spremembe je o-sebna preosnovitev vsakega posameznika. Sprava s samim seboj in z Bogom v Kristusu, in po njem z brati. In to zlasti v Kristusu Evharistiji. To misel je tudi posebej poudarjal legat kardinal Oddi in tudi sam Pavel VI., katerega govor so prenašali na zaključni slovesnosti. Te slovesnosti se je udeležila tudi predsednica države, gospa Maria E stela Martinez de Peron. S tem je hotela dokazati soglasnost vlade in države z nameni tega kongresa. Zato je med obhajilom tudi molila posebno posvetilno mohtev, za mir in spravo med narodom, za srečo naroda in človeštva. Sedmi Evharistični kongres v Salti, je gotovo eden mejnikov argentinskega verskega življenja. Globoko je poživil to življenje, in ojačil zlasti evharistično pobožnost v teh težkih časih. Nam prihaja v spomin, kako je pokojni škof dr. Gregorij Rožman, v najtežjih dneh slovenskega naroda, priporočal evharistično pobožnost, in pogosto prejemanje svetega obhajila. Tudi argentinski škofje danes vedno bolj pogosto priporočajo to, kajti svet prihaja do spoznanja, da je rešitev le v Kristusu. In mi, Slovenci ki živimo v Argentini, in po svetu? Tudi v Salti je biio lepo število rojakov, ter inmigranti so imeli svojo posebno slovesnost. Živimo v tej deželi, v tem svetu. Tudi nam govorijo argentinski škofje po svojih pismih: govorijo pa tudi po naših pastirjih. Naša skupnost ni izjema v vrvenju današnjih časov. Zato iščimo rešitev našim problemom in našim težavam v Kristusu Evharistiji. Za nas, za naš narod, za državo v kateri živimo in za vse človeštvo. T. M. (Misli iz slavnostnega govora Miloša Stareta na 18. obletnici Našega doma v San Justu.) Nekaj desetletij že govorim na zborovanjih, sestankih in javnih prireditvah. Priznam, da so bili časi, kp ni bilo težko govoriti, četudi so bili med poslušalci včasih ostri nasprotniki. Danes pa je svet tako zapleten, tako obremenjen s težavami in materialistično usmerjen, kakor še ni bil. Ta ugotovitev velja za posameznika, družine in družbo. Danes ima človek v svetu občutek, kot da ta ne bi bil več zasidran trdno v svojih tečajih. Vse se maje in drvi z brezglavo naglico v neznano. Ob takem pogledu naj vam govorim danes, ob 18. obletnici Našega doma. V ispemin mi prihaja deseta obl sinica tega doma, ko je bil tedaj še skromnejši, vendar lep slovenski dom. Tudi tedaj sem vam govoril. Tedaj sem primerjal slovenske domove z vojaškimi oporišči. po svetu, ki jih postavljajo strategi, ko se pripravljajo na boj. Dejal sem, da so tudi slovenski domovi, ki smo jih postavili politični izseljenci, taka oporišča in trdnjave za ohranitev slovenstva. Predno vam danes povem nekaj misli, čestitam vsem, ki ste karkoli doprinesli, da je ta dom dograjen, da je tako lep, tako mogočen, čestitam v imenu vseh rojakov v svetu, zamejstvu in domovini, v imenu vseh, ki zasledujejo isti cilj kot vi: svobodna rast slovenskega naroda na temelju krščanskih resnic. Posebej se vam zahvalim za vse, kar ste za slovensko mladino žrtvovali. Naš dom obhaja 18. letnico obstoja. Kakor fant in dekle, ki postaneta polnoletna, ko izpolnita 18 let, stopita v življenje in začneta odločati sama o svoji usodi, tako ta dom, ob svoji polnoletnosti prevzema veliko in odgovorno nalogo. Zavedajmo se, da smo vsi, ne samo vi sanjuščani, odgovorni, da bo izpolnil svojo nalogo kot oporišče slovenstva v svetu, kot čuvar slovenskih svetinj in kot pozitivna sila tudi pri graditvi svobodne in demokratične Argentine. Ne pozabite pa, da bo imelo vaše delo veliko nasprotnikov in tudi zagrizenih sovražnikov. Hoteli bodo zavirati vaše delo, zato je prav, da jih ppznate. Solženicin, resnični heroj naše dobe v boju za svobodo pred komunističnim nasiljem, je v pismu, ki ga je napisal dva dni pred izgonom iz domovine, zapisal: „Ko se nasilje vriva v mirno ljudsko življenje, njegov obraz žari od samozavesti in kriči: ‘Jaz sem nasilje, razidite se, stopite narazen, vas pomendram!’ Toda nasilje hitro stari, mine nekaj let in že izgubi vero vase,, da bi se moglo vzdržati. Pokliče zaveznico laž, in se ne more z ničemer pokriti, razen z lažjo.“ „Ne sodelujte z lažjo!“ kliče Solženicin. Tudi nasilje, ki vlada v Sloveniji, je izgubilo vero vase. Pokriva se samo še z lažjo o slovenski preteklosti in o slovenski sedanjosti. Poslužuje se laži vsepovsod. Prav sedaj se poslužuje laži, ko prikazuje, zakaj sta morala v zapor urednika „Družine“ in „Ognjišča“. Branite to vašo mogočno postojanko slovenstva, pred lažmi, ki jih trosi nasilje, da bi vas razdvajalo, da bi vam vzelo voljo do dela. Veliko je načinov sodelovanja z lažjo, zato bodite previdni, da ji ne boste nasedli. Še drugi valovi bodo butali ob vašo trdnjavo. Valovi plitvosti sedanje družbe, ki se izraža v dnevnem časopisju in v propagandi; na vsak korak srečaš pornografijo. Predmet razgovorov v večini današnje družbe je uživanje in razmišljanje, kako priti najhitreje do materialnih dobrin. Nevarnost preži tudi na ulici in v šoli, da lomi mlada srca in uničuje ideale. Zato kličem vam, staršem: Pazite na svoje otroke, da se ne bodo ponavljale tožbe očetov in mater: Tako je bil dober, ali dobra; pa me nič več ne posluša, noče v noben slovenski dom, ne k slovenski maši, ni mu mar slovenska skupnost, čuden postaja, nekam tuj. Pa še nekaj bi rad poudaril: mladi rodovi bodo kljubovali nevarnostim le tedaj, če bo mladina tudi politično oblikovana. Ne bojte se besede politika, katero je treba prav razumeti. Prepiri, obrekovanja in laži niso politika. Politično delo je odgovorno delo za dobro posameznika, družine in družbe. Mladina naj bo prevzeta našega političnega programa v odnosu do vseh problemov, ki jih vsebuje politično delo. V našem programu je jasno povedano, da ima slovenski narod pravico do lastne države m da ima pravico svobodne odločitve, kako se povezuje v skupnost z bratskimi narodi. Politično bo oblikovan tisti, ki bo jasno ločil svobodo in demokracijo od anarhije. Svoboda in demokracija je le tam, kjer spoštujejo človeške pravice in vlada na krščanskih temeljih urejeno življenje posameznika in družbe. Starši imajo pravico in dolžnost vzgajati otroke. Nihče jim ne sme usilje-vati vzgoje, nasprotne njihovemu prepričanju. Prizadevanje za rast kulturnega življenja ter skrb za vzgojo mladine je tudi v hašem slovenskem političnem programu. Poznanje socialnega programa za pravično ureditev družbe in delo za njegovo uveljavljanje je politično delo. Če bo mladina, ki zahaja v ta dom, tudi politično oblikovana na temelju krščanskih resnic, bo odbijala vse napade sovražnikov, bo v veselje staršem in opora tistim, ki težijo po svobodi v domovini, ter bo razumela boj zamejskih bratov. Doprinesla, pa bo tudi svoj dolžni delež k rasti dežele, v kateri živi, to je k svobodi in napredku Argentine. Taka mladina bo izpolnila svojo dolžnost, in k temu ji Bog pomagaj. SNIDENJE SET-a IN COMECON-a MOSKVA KLONE PRED ZAHODOM Skupni evropski trg (SET) in Cc-meeon (komunistični skupni trg) se bosta kot organizaciji prvič v zgodovini svojega obstoja sestala prihodnji mesec v Moskvi. Do sestanka bo prišlo ker je Come-con po ukazu iz Moskve prosil SET za sestanek. ZSSR s svojimi sateliti, ki jih gospodarsko kontrolira s Comeconom, uradno doslej ni nikdar priznala obstoja SET-a. Toda gospodarski razvoj Svobodnega sveta, zlasti Zahodne Evrope organizirane v SET-u, je sedaj prisilil kremeljske mogotce, da so javno priznali obstoj SET-a in njegov ekonomski potencial. Tako je moral glavni tajnik Come-cona, sovjetski general Nikolaj Fadayev — v Comeconu so sovjetski generali ,.gospodarski strokovnjaki“ — poslati pismo predsedniku izvršnega odbori SET-a, francoskemu gospodarsveniku Francois-Xavier Ortuliju, da ga je povabil na sestanek v Moskvo za prihodnji mesec. Kakor je znano, je bil SET ustanovljen leta 1958. Vse komunistične države, razen zadnje čase Romunija in Jugoslavija, so smatrale SET za „finančno orožje NATO“. Zato s SET-om niso hotele direktnih zvez ali razgovorov, prav tako niso hotele- z njim kot gospodarsko organizacijo Zahodne Evrope sklepati gospodarskih in finančnih pogodb. Po ukazu iz Moskve je smela vsaka komunistična država sklepati finančne in gospodarske pogodbe le s posameznimi članicami SET-a, nikdar s celoto. Toda dve leti nazaj je bil sovjetski partijski šef Brežnjev končno prisiljen javno priznati obstoj in delovanje SET-a. Ponižal se je celo tako daleč, da je ponudil razgovore s SET-om, pod pogojem, če bo tudi SET pristal na razgovore s Comeconom kot takim. S tem pogojem je hotel Brežnjev zavarovati Moskvi še naprej prvo besedo v Come- Na zasedanju Glavne skupščine ZN v New Yorku je bil pretekli teden med govorniki naj zanimivejši kitajski delegat Čiao Kuan-Hua, pomočnik kitajskega zunanjega ministra Udaril je po obeh nasprotnikih komunistične Kitajske, po ZDA in ZSSR. Za osnovo njegovega napada na ZDA conu, da se ji ne bi v zadevnih pogajanjih gospodarska kontrola nad sateliti začela pozneje rahljati. Ker so zahodnoevropske države zaradi prejšnje sovjetske politike že imele skleijjene bilateralne gospodarske in finančne pogodbe s posameznimi moskovskimi sateliti, se jim na priznanje Brežnjeva ni mudilo odgovoriti in spreminjati politike. Moskva je zato začela pošiljati v Zahodno Evropo vedno več svojih „gospodarstvenikov“, ki so vsi ponujali sodelovanje' Comecona s SET-om. Ni pa smel o tej zadevi govoriti z zahodnoevropskimi gospodarstveniki noben „gospodarstvenik“ iz sovjetskih satelitov. Končno se je Moskvi posrečilo, da je mogla poslati v Zahodno Evropo šefa zunanjepolitičnega oddelka Centralnega komiteja sovjetske partije Vadima Zagladina, ki je imel kosilo z Ortolijem in drugimi člani izvršnega odbora SE-T-a, julija t. 1. v Bruslju v Belgiji. Fadejev, glavni tajnik Comecona, pa je nato minulega septembra poslal vabilo Ortoliju za zgoraj omenjene razgovore meseca novembra t. 1. v Moskvi. SET kot tak še ni formuliral svojega stališča do Comeconovili ponudb in njegov izvršni odbor čaka na prvi zadevni korak s strani Comecona. SET se drži pravila, da mora vse bilateralne finančne in gospodarske pogodbe med članicami in z nečlanicami SET-a sklepati samo njegov izvršni odbor. Ker sovjetski sateliti po ukazu iz Moskve niso doslej hoteli priznati SET-a in s tem ne njegovega izvršnega odbora, so bile vse doslej sklenjene bilateralne pogodbe med sovjetskimi sateliti in članicami HET->a pod krinko „pogodb o tehničnem sodelovanju.“ Moskva in njeni sateliti se s težavo sprijaznjujejo z dejstvom, da z Marxo-vimi gospodarskimi napotki iz začetka 19. stoletja ne morejo gospodariti konec 20. stoletja in da se jim bo treba sčasoma otresti reakcionarstva marksistične ideologije. in ZSSR je kitajskemu delegatu služil problem arabskega petroleja. Z začudenjem so tudi delegacije držav tkim. tretjega sveta poslušale kitajskega delegata, ko je izjavljal, da je „arabsko zvišanje cen petroleju zgodovinska pionirska akcija, ¡ki opila nove dimenzije za obrambo naravnih surovin proti Mednarodni teden NA SPLOŠNIH VOLITVAH v Angliji je minuli četrtek dobila absolutno večmo laburistična stranka, ki jo vodi Harold Wilson. Laburisti bodo imeli v novem parlamentu tri sedeže večine nad vsemi ostalimi strankami. Od 40 milijonov volilcev je oddalo glasove nekaj manj kot 30 milijonov Angležev, tako da j e bil v odstotkih rezultat naslednji: laburisti 39%, konservativci 36%, liberalci 18%, ostale stranke 7%. Na volišča ni prišlo 27% volilnih upravičencev. To so bile letos že druge splc-šne volitve v Angliji. Prejšnje so bile 28. februarja t. 1. Po rezultatu sedanjih volitev opazovalci sklepajo, da Wilson ne bo. mogel veliko spreminjati obstoječega družbenega sistema v Angliji. MEDTEM ko ameriški zunanji minister Kissinger potuje po Bližnjem vzhodu, da se mirovni razgovori med A-rabci in Izraelom ne bi povsem ustavili, je Brežnjev v ZSStl izjavil, da je treba ameriški vladi preprečiti, da ni samo ZDA izgledide kot pobudnice ra mir na Bližnjem vzhodu. Brežnjev zahteva, naj se mirovni razgovori nadaljujejo v Ženevi, kjer so se bili prekinili. V Kissingerjevih načrtih za mir na Bližnjem vzhodu je Moskva skoro povsem izločena. NA ITALIJANSKEM POSLANIŠTVU v Santiago v čile je za azil zaprosilo nad 100 čilskih marksističnih ekstremistov. Ker Italija še ni priznala Pinochetove vlade in nima svojega poslanika v Čilu, smatra ekstremiste samo za „goste“. Ti ekstremisti so večinoma člani tkim. MIR-a, katerega vodja je pred kratkim v spopadu ubila čilska policija. Novi vodja te teroristične organizacije Sotomayor se je tudi zatekel na italijansko poslaništvo. Noben od marksističnih ekstremistov pa doslej ni zaprosil za azil na sovjetskem ali katerem koli drugem komunističnem poslaništvu. VODSTVO FILIPINSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE, 27 po številu, se je predalo vladi in odložilo orožje. Izjavili so, da opuščajo svoj hoj po „44 letih podtalnega boja proti državi.“ Filipinska partija se ravna po ukazih iz Moskve, medtem h° na Filipinah nastopajo proti vladi še druge marksistične gverilske skupine. KUWAIT bo od leta -1985 naprej o-premljen z atomsko energijo, je izjavil kuwaitski minister za elektriko. Opustili bodo petrolej kot pogonsko sredstvo za električne centrale, tovarne, itd. Poleg atomskega Kuwait išče tudi druge energetske vire, s katerimi namerava nadomestiti petrolej. KITAJSKA IN KUBA NAPADATA ZDA V GLAVNI SKUPŠČINI ZN Škof je klicani na odgovor PARTIJA PRITISKA NA CERKEV V Sloveniji se pritisk na Cerkev nadaljuje, kot je razvidno iz poročil v tamkajšnjem časopisju. Tako poroča ljubljansko „Delo“ o „sprejemu“ škofov rimsko-katoliške cerkve iz Slovenije pri podpredsedniku vlade Rudiju Čačinoviču. ' Pod naslovom „Cerkev v okvire ustave“ je „Delo" 19. septembra zapisalo: Podpredsednik izvršnega sveta Slovenije in predsednik komisije SRS za verska vprašanja Rudi Čačinovič •— tako poroča sekretariat za informacije — je danes sprejel v prostorih republiškega/ izvršnega sveta škofe rimsko-katoliške cerkve iz Slovenije. Razgovoru so prisostvovali tudi predsednika izvršnih svetov občine Koper in Ljubljana-Center, Darjo Valentič in Miro Sainardžija ter tajnik komisije Peter Kastelic. Podpredsednik izvršnega sveta je ob tej priložnosti škofe med ostalim Seznanil z ugotovljenimi nepravilnostmi, ki so jih inšpekcijske službe ugotovile v poslovanju uredništev in uprav verskega tednika „Družine“ iz Ljubljane in verskega mesečnika „Ognjišče“ iz Kopra. Zagotovil je, da bo v vseh postopkih organov oblasti dosledno spoštovana zakonitost, škofe pa je ponovno opozoril, da so dolžni s svoje strani poskrbeti za delovanje rimsko-katoliške cerkve v okvirih, ki so določeni z ustavo in zakoni. * V daljšem sestavku se je spravil nad delovanje katoliške Cerkve v Sloveniji, neki Jože Šircelj v „Delu“ 18. septembra. Trdi, da je „klerikalizem spet na dnevnem redu“ in da „se je postavil nanj sam“. To se po njegovem zgodi zmeraj, „kadar nekateri cerkveni krogi prestopijo črto, ki je bila zarisana že med narodno-osvobodilnim bojem... Očutljivost, čuječnost na tej razmejitveni črti med vero in klerikalizmom je občutljivost, ne pa preobčutljivost, čuječnost tudi ni... apriorna nezaupljivost do vernikov in duhovnikov..." Šircelj se jezi na tiste, ki trdijo, da so kristjani v Sloveniji „potisnjeni na obrobje družbe“, kjer nimajo nobene besede. To dejstvo je prilično jasno že iz samega besedila ustave, kjer je Zvezi komunistov . pridržana vsa pravica pri čuvanju j „pridobitev narodno-osvobod.U-nega boja“, „bratstva in edinstva“, „samoupravljanja“ in vsega drugega, med tem ko o vernikih in njihovih pravicah pri tem ni nikjer nobenega govora, četudi bi naj po šircljevem mnenju bili „enakopravni pri snovanju in oblikovanju socialistične samoupravne družbe“. Hudo so Širclja razburile v „Družini“ zapisane besede ob posvetitve prve nove cerkve v Ljubljani po drugi svetovni vojni. „Družina“ je k posvetitvi te cerkve — zgrajena je bila v Kosezah ■— zapisala: „Ob tem se moramo posebej spomniti vseh malih ljudi, tiste delavske množice, ki je od svojega vsakdanjega zaslužka žrtvovala, kolikor je bilo mogoče, da je le dobila skupni dom. Dogajalo se je natančno isto, kar v slovenski preteklosti: Preprosti ljudje, skromni in ponižni, tisti z žuljavimi rokami in upognjenimi hrbti žrtvujejo denar ,trud in skrbi za pomnike vere in kulture.“ Jože Šircelj ne mara „preprostih, skromnih in ponižnih“, trdi celo, da takih v Sloveniji ni več...“ Prav tako ga boli namig, da se „javlja lakota p/ duhu, kulturi, pravici, svobodi... “ Posebno je hud na zapisek, da se „Cerkev v resnici nima česa sramovati niti v preteklosti niti v sedanjosti“. imperialistični zlorabi in izkoriščanju.“ Čiao Kuan-Hua je ZDA in ZSSR imenoval „dve velesili, ki postajata smešni s svojo politiko rahljanja napetosti med Moskvo in Washingtonom.“ Izjavil je, da Kitajska „v vsem podpira arabske države, ki so ustavile izvoz petroleja lanskega oktobra v protest proti izraelskemu imperializmu in nato dvignile ceno petroleju za 400 odstotkov. V vojni na Bližnjem vzhodu so arabske države izkoristile petrolej za orožje proti sionizmu in hegemonizmu,“ je rohnel kitajski delegat „To je bila zgodovinska pionirska akcija. Njen vpliv daVč presega pomen protiimperialističnega boja arabskega ljudstva.“ Glede ameriško-sovjetskih odnosov je Čiao izjavil: „V minulem letu se»je tekma med dvema velesilama, ZDA in ZI9SIR, za vplivna področja in svetovno nadvlado okrepila. To je dejstvo, ki ga ne morejo prikriti nobene njune medsebojne pogodbe,“ je zaključil čiao. Kitajska delegacija je tudi predložila Glavni skupščini ZiN, naj prizria obstoj eksilske kamboške vlade Sinhanouka in ižžene delegacijo grala. Lon Nola. Sihanouk živi v Pekingu od marca 1970, ko je kamboška vojska izpeljala državni u-dar in komunističnega princa pognala iz države. Zanimivo je, da ZSSR ni glasovala za predlog, podprle pa so ga med 32 državami Romunija, Kuba in Albanija. Za kitajskim delegatom je v glavni skupščini govoril kubanski delegat zunanji minister Raul Roa, ki je tudi kot glavni predmet svojega napada izbral ZDA. Kljub temu, da Castro že dolgo poskuša urediti svoje odnose z ZDA, ker ga k temu sili Moskva, ki je vedno bolj naveličana dnevne podpore že skoro dveh milijonov dolarjev Havani, da Castrov režim more ohranjati na površju, je svojemu zun. ministru Roa-i „Kakšna himera je človek, kakšna novost, kakšna pošast, kakšen kaos, kakšen predmet protislovij, kakšno čudo, ta sodnik vseh stvari, brezsilni zemeljski črv, čuvar resnice, kloaka lažnjivosti in zablode, slava in gnus vsemirja! Kdo naj razbere to zmedo?“ Francoski družboslovec Montesquieu (1689—1755) Iz življenja in dogajanja v Argentini Med ponovnimi/gverilskimi napadi in ostrim vladnim posegom v levičarske sindikalne vrste, je bilo v torek 8. t. m. zborovanje predstavnikov političnih strank s predsednico države, go. Mario Estelo Martinez de Peron. Povabilo na ta sestanek je izšlo iz predsedniške pisarne in vzrok za to je bilo prav prevratno delovanje. Zato je tudi splošno ves govor na zasedanju bil posvečen tej temi. Obsodba nasilju ki strahuje državo je bila splošna. So pa tudi politični predstavniki od predsednice zahtevali večjega sodelovanja, večjega dialoga med vlado in opozicijo. Naj bi ta m slični sestanki ne bili le prilika za dialog, marveč naj bi ta dialog bil plodovit. Predsednica je v svojem govoru izrazila, da dobro pozna sovražnike države in družbe, tiste ki ubijajo na cesti sodržavljane in člane oboroženih sil. Vlada tega, ne bo dopustila, marveč bo vse te izpade zatrla z vso težo zakona. Splošno je bilo mnenje o tem sestanku pozitivno. Zanimivo pa je bilo to, da nasprotno kot drugikrat, na to zborovanje niso bili povabljeni predstavniki komunistične stranke, češ, da še ni potrjena od volilnega sodišča (bil pa je prisoten trockistično usmerjen Coral), Sestanka pa se nista udeležila vodja revolucionarnih demokristjanov Horacio Sueldo (poslal je svojega namestnika! in vodja UDELPA Hector Sandler, nad katerima visi obsodba protikomunistične organizacije A A A. Oba sta izjavila, da SLOVENCI V Ob peti obletnici smrti pokojnega urednika Svobodne Slovenije*, Jožkota Krošlja bo zanj darovana sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj na Ramón Falconu v četrtek, 31. oktobra, ob 19. t VOJTEH BUDINEK Dne 5. t. m. je preminul na svojem posestvu v Bolsonu nekdanji kranjskogorski župan Vojteh Budinek v 71 letu starosti. Samo teden dni prej se je vrnil iz Buenos Airesa, kjer so zdravniki ugotovili, da bolezni ni leka. Pokojni Budinek je dopotoval v Argentino z ladjo „General Holbrook“, živel kratek čas v Buenos Airesu in potem nekaj mesecev v Mendozi. A že leta 1950 je prispel v Bariloche, kjer je našel podnebje podobno njegovi Kranjski gori. Vojteh je bil po vsem svojem nagnjenju gospodarski značaj. Priden, varčen in podjeten je naglo napredoval v tukajšnjem letoviškem kraju. Najprej si je zgradil skromno hišico, pozneje je kupil večjo stavbo, jo razširil, odprl trgovino in dodal sobe za turiste. Še danes posluje ta hotelček pod imenom „La Montanara“. Vendar je moža, ki je izšel iz kmečkih razmer vlekla zemlja. Prodal je bariloško posestvo in kupil kmetijo v Bolsonu. Tam je go.iil hmelj, krompir in žito, redil živino in izkoriščal gozd. Na sami kmetiji je uredil žago in sušilnico za hmelj ter počasi nabavil potrebna motorna vozila. Tudi ni pozabil na turizem: sezidal je lično letoviško hišo, ki jo je nazval „Tabor“. Tam je vsako leto prenočeval številne slovenske in neslovehske turiste. Pri vseh teh prizadevanj-ih ga je podpirala njegova družina, ki je leta 1954 dospela iz Evrope. Budinek se je rad odzval slovenski.n bradati diktator naročil, naj v govoru napade ZDA. Roa je izjavil, da je „gospodarska blokada Kube kriminalna in že zastarela stvar“ in da je „v nasprotju s poskusi splošnega zmanjšanja napetosti po vsem svetu.“ Roa je tudi izjavil, da „samo še v latinski Ameriki obstaja živčna vojna“ in da je „Kuba kot edina država na svetu podvržena blokadi.“ Castrovemu delegatu je pismeno odgovoril ameriški delegat Scali. V izjavi pravj, da so Roa-ine izjave „patetično zastarele, odmev iz temnega sveta, iz katerega se od časa do časa dvigne “ Scali tudi odgovarja, da se je „Castrov delegat poslužil orodja natolcevanja, izmišljotin in osebnih žalitev, v dobi, ko mnogi svetovni voditelji pozivajo na večje razumevanje, potrpežljivost in dobro voljo. Treba je pribiti, da so izjave Castrovega delegata v odkritem nasprotju z napori ostalih držav ameriške poloble, da bi obnovile skupnost v novem dialogu,“ je zavrnil Scali Castrovega zun. ministra. se pač ne moreta pokazati v javnosti. Medtem se na univerzitetnem področju bliža trenutek, ko se bo pokazalo če je reformacija buenosaireške univerze rodila zaželjene sadove. Prihodnji ponedeljek naj bi se začelo delovanje na 'Vseh fakultetah. V tem času, odkar je bila univerza zaprta, je bil skoro v celoti zamenjan profesorski zbor. V marsikaterem primeru je intervencija š'a precej daleč v svojih posegih. Na delavskem področju pa je vlada krepko posegla v kordobske uporne sindikate. Policija je vdrla v sedež energetskih delavcev, medtem ko je njihov vodja, marksist Agustín Tosco, prešel v ilegalo. Peronistični sindikati pa se pripravljajo na splošno stavko, ki jo organizirajo na čast 17. oktobra, pero-nističnega praznika. Od desete ure tega dne bodo ponovno delavci zapustili svoja mesta in odšli na majski trg, kjer bo zbranemu ljudstvu govorila predsednica gospa. Perón. Med .opazovalci je precej ugibanja, ali bo morda tedaj napovedala kake povišice plač, ali sestanek velike' paritetne komisije. Glavna delavska konfederacija namreč že nekaj časa zahteva to komisijo, vendar gospodarsko ministrstvo to zanika. Zborovanje 17. oktobra bi bila lepa prilika, da ¡se objavi sklicanje te komisije, ali pa kaka druga ugodnost, ki bi pomirila nemirne sindikalne vodnje. Ta nemir sicpr ne izhaja iz njihove lastne iniciative, temveč iz delavskega nemira, spričo nič kaj ugodnega položaja plač napram rastočim cenam. ARGENTINI potrebam. Pomagal je pri gradnji bari-loškega Stana, sodeloval pri raznih akcijah v Buenos Airesu, kupoval in čital slovenske knjige. V družbi je rad in naglo sestavil kak priložnostni ve c z, igral na kitaro in pel. Na posestvu je vsako leto sprejemal slovenske turiste. Takim, ki niso imeli denarja sploh ni nič računal in večkrat je kakega pomoči potrebnega ali samo potepuškega ro Lika držal na kmetiji dneve in tedne. Jako mu je bilo pri srcu zavetišče dr. Gregorija Rožmana in za to ustanovo se je dosti trudil. Zdaj počiva v zemlji, ki ji je daroval zadnja leta svojega življenja. Chacra „Triglav“ pod Kordiljere je izgubila svojega skrbnega gospodarja. VA V. KULTURNI VEČER SKA — je bil 5. t. m. V vrsti predavanj „Srečanja z ustvarjalci SKA ob njeni 20-letnici“, je zdaj sledila predstavitev pesnika, prevajavca in esejista Franceta Papeža. Pogovor z njim je imel dr. Tine Debeljak, ki je uvodoma omenjal svoječasne intervjuje Izidorja Cankarja z obiski pri kulturnih delavcih, kot je bil Ivan Cankar, ki je tedaj imel 35 let, z Župančičem (33 let), itd ali študije I. Grafenauerja o Naših najmlajših, v Domu in svetu o dohiin-svetovcih, ko je imel Majcen 27 let in Narte Velikonja šele 23 let! Zakaj bi torej ne govorili o pesniku Papežu, ki je nastopil kot pesnik šele v emigraciji v okviru SKA, je torej eden naših „najmlajših“, dasi je letos praznoval — petdesetletnico. Za njegov življenjski jubilej naj mu bo posvečen ta večer. Po . tem uvodu v njegov jubilej, j d bilo stavljeno pesniku vprašanje o njegovem življenju. Papež je povedal, da je Belokranjec, da je bil mobiliziran kot študent med partizane, šel k domobrancem in se kot tak umaknil na Koroško in v Italijo. Tam je živel v taboriščih in kot „siv“ prišel na svoje stroške v Argentino, kjer je nekaj semestrov poslušal filozofijo na katoliški univerzi. Je pa uradnik — blagajnik — pri industrijskem podjetju. Oženjen. Sicer pa književnik, urednik Meddobja. Nadaljnji pogovor je tekel o njegovi in svetovni umetnosti, o čemer pa na tem mestu ne moremo obširneje poročati, kar bi bilo sicer šele kulturno-umetnostno zanimivo.Toda upamo, da se bo o tem kje drugod kaj več pisalo. Zabeležimo le, da se je pogovor razvijal ob vprašanjih v zvezi s pesnikom, predvsem o genezi zbirke Osnovno govorjenje. O surrealizmu sploh in o pesnikovih začetkih, ko so bile najprej tiskane njegove originalne španske pesmi v španski reviji! Govor je bil o njegovi dramatiki, predvsem o lirski igri Gozd, ki je bila. napisana svoj čas za spominsko proslavo. Na temo prevajanja je Papež pojasnjeval svoje razmerje do Eliota, Valeryja in predvsem Nerude, iz katerega je prevajal njegovo čisto poezijo. Razlagal je svoje pisanje esejev, ki so fikcija (npr. o kmečkih puntih), ter odkril, kako piše svojo knjigo esejev, ki je napovedana pri SKA. Končno je omenil svoje delo v pripravah: novo izdajo Balantiča, izbor Zdomske lirske antologije ter urejevanje Meddo-bia. Vmes je sam prebral nekaj svojih starejših in najnovejših pesmi in prt- BLED — 15. mednarodni Ex-libris kongres se je začel 19. septembra v festivalski dvorani na Bledu. Pred kongresom je bilo zborovanje mednarodne organizacije društev Exlibris in dve razstavi male grafike. Kongresa se je udeležilo nad 200 strokovnjakov in ljubiteljev te umetniške zvrsti iz skoraj vsdh evropskih držav. LJUBLJANA — V prvi številki 3 i. letnika „Proteusa“ edine slovenske ilustrirane poljudnoznanstvene naravoslovne revije, ki je izšla v sredi septembra, je uvodni članek posvečen trem novo ugotovljenim slovenskim pticam pevkam. Članek sta napisala I. Geister in D. šare, ki natančno opsiujeta svilnico, ta-maristovko in brškinko, njihovo razširjenost, gnezdenje in petje. Poleg tega sta opisala še dva zelo redka zimska gosta: laponskega otrogleža in beloglavega strnada ter še redkejšo gnezdilko plešico. CELJE — V Celju so praznovali 18. septembra 20-letnico Radia Celje. Ob tej priliki so ugotovili, da se je program Radia Celje precej izboljšal; šest občin iz celjskega okoliša pa je ustanovi tudi obljubilo svojo pomoč. BLED — Folklorna skupina „Emona“ iz Ljubljane je v blejski festivalni dvorani pripravila dveurni program raznih plesov, iz drugih delov Jugoslavije. SLOVENJ GRADEC —- Zavod za kulturo iz Slovepj Gradca in Pokrajinski Arhiv Maribor sta v starem delu umetnostnega paviljona 19. septembra pripravila razstavo arhivskih listin pod naslovom „Arhivsko gradivo in njegovo varstvo.“ Razstavili so nad 200 listin, ki se’ nanašajo na zgodovino Slovenj Gradca in okolice od leta 1246 do najnovejših časov. Razstavo so pripravili v okviru prireditev sedmega zborovanja slovenskih arhivarjev, ki je bilo v tem mestu od 25. do 27. septembra. MARIBOR — Na festivalu narečnih slovenskih popevk „Vesela jesen 74“ je prvo nagrado „Zlati klopotec“ prejel prejel skladatelj Bojan Adamič za popevko „Ribničan“. Pesem je zapel Braco Koren, besedilo je napisal Marjan Stare, ki je prav tako prejel nagrado „Zlati klopotec“. Poslušalci so prvo nagrado prisodili popevki Bertija Radoška „Nazdravimo prijateljstvu.“ LJUBLJANA — Slovenska presto-lica se je’ letos postavila na Gospodarskem razstavišču s šesto razstavo cvetja, sadja in gob „Hortikultura 74“, ki so jo ocfprli 22. septembra. Na razstavi je sodelovalo 53 podjetij, od tega jih je l ilo 5 iz inozemstva. LOG PRI VIPAVI — Prostorna romarska cerkev v tem kraju ni mogla 8. septembra sprejeti vseh Primorcev, ki so se zbrali ob svojem škofu Janezu Jenku, ki je bil pred desetimi leti prav v tej cerkvi posvečen v škofa. Škof Jenko je hotel desetletnico svoje ški-fovske službe praznovati med svojimi škofljani skupaj s svojimi duhovnik1. Kar 150 duhovnikov je z njim somaše-vaio, med mašo pa so prepevali združeni zbori iz gornjevipavskih župnij pod vodstvom profesorja Trošta. MARIBOR —■ V Slomškovem dijaškem semenišču so 21. avgusta zaključili že dvanajsto letno srečanje organistov vodov. Tudi poslušavci so posegli v pogovor s svojimi vprašanji. Večer je bil eden najuspelejših v tej vrsti srečanj, (doslej so bila: Debeljak — prevajalec, Jeločnik — gledališčnik in zdaj Papež) katerim bo sledilo še v letošnji sezoni srečanje z arhitektoma Eiletz in Vombergarjem ter s filozofi in teologi SKA. SLOVENSKA VAS Mladinski dan 22. septembra smo praznovali 24. mladinski dan. Dopoldne ob 10.30 je bda v kapeli župnije Marije Kraljice sv. maša za pok. Petra Špacapana, katero je daroval g. Franc Sodja CM. škoda, da ni bilo tudi mladine iz drugih okrajev. Po maši se je na igrišču odbojke v Hladnikovem domu igrala tekmo med dekleti Lanusa in Morona. Zmagale so iz Morona. Istočasno se je pa igrala nogometna tekma med lanuškimi fanti in moštvom, sestavljenim iz članov SFZ raznih drugih domov, kateri so tudi zmagali z 2:0. Popoldne se je nadaljevalo tekmovanje odbojke med dekleti iz Morona in pa iz ekipe iz San Justa, zopet je zmagal Moron. Po malo daljšem odmoru se je ob 4 pričel popoldanski kulturni program, ki je bil to leto prav zanimiv, ker je bil ves koordiniran na Proslava obletnice Našega doma v San Justu PRAZNIK SANJUŠKE MLADINE iz mariborske škofije. Letos je tečaj trajal tri dni, udeležilo pa se ga je 70 organistinj in organistov. LJUBLJANA — Ljubljanska skupščina je izdelala desetletni načrt za gradnjo in rekonstrukcijo mestnih cest, posebni komisiji pa so naprtili izdelat* „načrte za zbiranje potrebnega denarja“. Najmanj bo mesto veljala obvozna cesta, ki je preračunana na 950 milijonov dinarjev, mesto bo prispevalo 20%; stroške za gradnjo vpadnic v mesto si bosta razdelili republika in mesto, za ostale cestne gradnje v mestu pa bo potrebnih, po sedanjih načrtih, še 550 milijonov dinarjev. Koliko pa bo še treba naknadnih vsot zaradi inflacije, pa seveda ni mogoče izračunati. K zbiranju denarja naj bi pomagal tudi „bencinski dinar“ in na novo uveden prispevek na posest avtomobila, ki so ga lani ukinili. Razliko, ki ni majhna, pa naj bi krili s prispevki „temeljnih organizacij združenega dela“ tpo slovensko — s prispevki podjetij in ustanov) ljubljanskega področja. KRANJ — Ker so morali zaradi popravil v hidroelektrarni Moste odpreti zapornice, je gosta strupena voda z dna zbiralnega jezera pomorila v Savi vse ribe do Zbiljskega jezera1 pri Medvodah. Podobno je bilo že pred desetimi leti, vendar je bilo tedaj v Savi precej manj rib. Letos pa je katastrofa zelo huda; najhuje je, da se je direkcija za ribištvo precej časa dogovarjala z hidroelektrarno Moste, da bi čim bolj zmanjšali učinek strupenih odplak, ki se nabirajo v zbiralnem jezeru, pa je bilo vse dogovarjanje zaman. Strokovnjaki ocenjujejo škodo na kakih pet milijonov dinarjev. Umrli so od 23. septembra do 2. oktobra LJUBLJANA -— Mara Maršič; Angela Koprivec, r. Arnold (85); Man:ca Lobnik, r. Pregelj — pisateljica; Ljubo Levstik, dipl. inž.; Jurij Azarov; Kal-man Kovač, krojač v p.; inž. Marko Svete; Anton Igerc, dipl. eco.; Fri la Seifert, r. Burger (83); Albert Zor.ruda ; Martin Tomažič, miz. m. v p.; Ciril Pibernik (81); Edvard Gregorič, prof. v p. (73); Gabriel Bernik; Rafaela Sa-por, up.; Jože Keršmanc, žel. up. (91'; Jože Kumar, mehanik; Ladislav Petrovčič, dipl. pravnik; Vinko Fingušt (80); Franc Kocmur, up.; Marija Grošelj, r. Bergant; Ivan Košane; Viktor Šubic; Vincenc Demšar, trg. posl. v p.; Milan Udovič, up.; RAZNI KRAJI — Ciril Šavli, up., Tolmin; Jože Škof (87) up., Dravlje; Franc Esih, Podčetrtek; Francka Peterca, Dolsko; Emil Anžič, up. (80), Stepanja vas; Fani Habjan, Pivka; Vekoslav Španger, uč. v p., Veržej; Lovro Pičman up. (81), Kranj; Jože Gačnik, šof. v p., Žalec; Vladimir Plavčak, novinar, Unec pri Rakeku; Janko Merhar, šent Vid pri Lj.; Slavko Kropivšek, avtoprev., Izlake; Janez Gantar, šofer, Zavratec pri Rovtah; Franc Šenk, miz. m. v p., Dravlje; Štefanija Praunseis (89) Šentjur pri Celju; Jan Baukart, pedagoški svetnik, Ljutomer; Anton Kovačič, (72) Pivka; Julijana Gole, up. Kamnik; Franc Lampelj, up., Ježica; Frančiška Hrast, r. Tancek, Stražišče; Marjan Ponikvar, rač. ur., Krško; Antonija Svetek, up., Dev. M. v Polju; Marija Merhar, r. Šipic (Štrukljeva mama), Vižmarje; Anton Rednak, up., Celje; Bojan Žnidaršič, Šempeter pri Gorici; Pavlina Krajnik, r. Dornik, Vič; Ivan Nastran (84), biv. mlinar in pos. Homec; Ivan Guček, up., Trbovlje; Marija Spetič, r. Čeč (78), Orehek pri Postojni; Roman Simoniti, Biljana; Ivan Zorčič, up., Brežice; Vinko — Cene Ambrožič (92), Jesenice; Angelca Fink (62), Smolenja vas. predstavo neke zelo stare slovenske folklorne prireditve: „Prihod zelenega Jurija“. Tako je mladina vseh starostnih dob prikorakala na prostor, okoli katerega je bila zbrana velika množica ljudi. Izvršilo se je ustoličenje Zelenega Jurija, ki je sedel na prestolu skozi ves program v spremstvu deklet v narodnih nošah. Zapela se je argentinska, slovenska in mladinska himna, nato so sledili govori predsednikov centrale Francija Žnidarja, krajevnega odbora SDO Magdalene Koprivnikar in SFZ Boga Rozine. Prvo telovadno točko so pod vodstvom Marije Hočevar izvedli naši najmlajši prve in druge starostne dobe, nato je ista vaditeljica predstavila nastop deklic in fantkov tretje in četrte starostne dobe, kar je zopet dokazalo čut za red in disciplino, ki jo imajo že otroci in v katerem se vzgajajo in leto za letom izpopolnjujejo. Isto je bilo videti z deklicami pete in šeste dobe, katere je za nastop pripravila Dana Zajc. Bogo Rozina je to leto zopet organiziral folklorni ples s skupino fantov in deklet, ki je zadovoljivo izpadel. Ančka Sušnik je pa pripravila z dekleti ob spremljavi glasbe prosti telovadno-baletski prizor, ki je simboliziral rojstvo, življenje in smrt rože v jeseni. Kot predzadnja točka pa je bil akrobatsko-telovadni na- Vsak dom praznuje sleherno leto svojo obletnico. To je njegov lokalni praznik. Tako je prešnjo nedeljo praznoval Naš dom v San Justu takšno slovesnost, osemnajsto obletnico. Toda da je letos ta dan segel tudi preko čisto lokalnega pomena, je vzrok v tem, da je bil ta dan povezan z blagoslovitvijo nove Dvorane Franceta Balantiča in dodatnih prostorov ter da je bila na sporedu prireditev folklorne plesne skupine, pri kateri je nastopilo 33 fantov in deklet s koreografsko ilustracijo Štirih letnih časov pod vodstvom opernega baletnega mojstra g. Francija Čarmana iz La Plate. Dolgo pripravljanje mladine na ta večer, kakor tudi srečno dovršeni prostori, so dali tej obletnici poseben poudarek. Dopoldanski spored Ob 8. zjutraj pe je slovesnost začela s sveto mašo v tukajšnji katedrali, ki jo je žrtvoval za vse člane direktor msgr. Anton Orehar. V pridigi je omenjal letošnji evharistični kongres, ki se je prav na ta dan zaključil v Salti, ter poudarjal, naj Kristus prekvasi tudi našo družbo in vodi našo mladino. Za obletnico doma moramo -biti hvaležni Bogu za vse kar Brno v njem. prejemali dobrega in hvaležni vsem, ki se žrtvujejo za delo v smislu krščanstva in slovenstva v tem času nevarnosti za eno in za drugo. Z željami za bodočnost, ki naj se razvija v I^ristusu, je zaključil pomembno pridigo. Med sv. opravilom je pel združeni pevski zbor — starejši in mladinski — pod dirigentom Drenškom. Ob darovanju pa so nesli sv. posodje predsednik Doma Mustar, predsednica mladenk gdč. Grozdnikova in v imenu fantov Tone Erjavec, ter voditeljica Balantičeve šole gdč. A. Klanjškova. Po sv. maši ob 9 je bilo dviganje zastav ob petju državne in narodne himne. Nato je g. dr. A. Starc blagoslovil novo dvorano Franceta Balantiča — ta napis je vzidan nad vhodom. Temu aktu sta botrovala ga. Anica Indihar in Ciril Oblak. Sledil je pozdravni govor predsednika doma Staneta Mustarja. Ta je s ponosom poudaril, da se bliža Dom že 20-letnici ter je v tem času vzgojil že eno generacijo naše mladine v slovenskem in krščanskem duhu. Dokaz temu je velika skupina deklet in fantov, ki zelo požrtvovalno delujejo na vseh področjih Našega doma. Današnji dan pa smatra za prelomnico v zgodovini doma, kajti mladini je izročena posebna dvorana, in dovršena je gradnja doma. Vsem se je zahvalil s priznanjem, da je bilo naravnost presenetljivo, kako lepo so bili sprejeti pri članih nabiralci prispevkov v obliki posojila ali nabave delnic. Posebej je poudaril skrb za mladino, kateri hočejo stari dati zdravo okolje za kulturno, športno in družabno življenje. Kako mirna sta lahko oče in mati, ako otroci zahajajo v slovensko družbo. V tej novi dvorani bo ustanovljena tudi slovenska knjižnica, kjer naj bi si mladina utrjevala slovenskega duha po zgledu pesnika Balantiča, katerega ime nosi. Naj se ne potegne med nas in mladino črta ločnica, temveč z razumeva-ljem drug drugega ohranjajmo 'Dom. V imenu Zedinjene Slovenije je pozdravil obletnico njen predsednik Božo Stariha, kakor so nato storili tudi predstavniki drugih slovenskih domov. Pomembno in ginljivo je bilo izročanje ključev Mladinske hiše po rokah botrov v roke predstavnikov sanhušlce ■ mladine. stop mladcev pod spretnim vodstvom Boga Rozine, ki je vzbudil veliko senzacijo že lansko leto in letos ponovno navdušil gledalce ob napetosti, zaradi skoka skozi ognjeni obroč, kar pokaže sigurnost in obenem razposajenost fantičev. Zadnja točka programa pa je bil ples deklet in fantov, ki ga je dobro zamislil kljub pomanjkanju posebnih elementov in vadil Ignacij Hladnik ob spremljavi slovenskih melodij. Ples je zelo dobro uspel in je žel splošno priznanje in pohvalo gledalcev. Prireditev se je zaključila s prosto zabavo, med katero so dali pokale nogometnemu moštvu in pa ekioi deklet iz Morona. A. M. Kres — fogon V petek zvečer, 11. oktobra, se je mladina zbrala ob kresu na način tabornega ognja oziroma kreolskega fo-gona. Noč je bila lepa v vseh ozirih in zdravo vzdušje je pripomoglo k vedrosti navzočih. Tako je mladina pela slovenske in argentinske pesmi, ene otožne, druge vesele in poskočne, mladini znane in lepo zapete pesmi, ob sprem-liavi veščega igranja kitare članov SFZ in članic SDO. Tudi šale in pripovedovanja nekaterih navzočih so ustvarile veselo razpoloženje na predvečer državnega praznika pozno v noč. V imenu fantov je nato rekel nekaj (besed predsednik SFZ Franci štrubelj: „Dragi starši. Danes se dopolnjuje zopet nova .obletnica srečnega dne, ko ste nam ustvarili Naš dom. Ta dom naj o-hranja našo skupnost z vami, kajti brez doma bi nam bilo slovenstvo samo spomin na nekaj daljnega, morda celo na nekaj tujega. Da ga ohranimo, moramo biti vedno z njim v stiku. Ta stik je naša družina, slovenska šola in slovenska skupnost, ki lahko obstoja samo, dokler bo ta dom, in dokler bomo odgovorno delali — kot ste to'delali vi — v skupnem delu. Vsaka nova dograditev prostorov, kakor letošnja Mladinska dvorana, nam veča našli zahvalo in spoštovanje do vas. Dragi botri! Naj ta ključ, ki nam ste ga izročili, odpira vrata v to dvorano, kjer naj dobivamo misli in pogum in vodilo za življenje. Škoda bi bilo, če bi bil vaš trud zaman, zato mi mladi kot majhno zahvalo za vaše veliko dejanje obljubimo, da bomo to vaše delo nadaljevali z istim navdušenjem, kakor ga vi vršite!“ V imenu dekliške mladine je gdč. Marica Groznik izjavila: „Spoštovani starši, draga mladina, Najprej se moramo Bogu zahvaliti, da imamo tako lep dom, in tako razgibano družbo v njem. Zahvaliti se moramo Bogu za tako dobre in skrbne starše, ki nam nudite tako veliko ekonomsko in še večjo moralno pomoč. Vemo, da začeti ni bilo lahko, ampak z velikim trudom in požrtvovalnostjo ste zgradili ta dom, za nas mlade. Danes ob 18. obletnici se dobri vidi sad vašega truda. Za nas mlade, je „Naš dom“ neka skupna hiša, kjer lahko dobimo versko, kulturno, športno in družabno oblikovanje. Dokler bomo hodili v ta „Naš dom“, se bomo ohranili kot slovenska skupnost. Za vse to se moramo zahvaliti v prvi vrsti odboru tega doma, za tako skrbno delo za nas, še posebej pa g. Tonetu Oblaku. Saj je vsem znana njegova sposobnost in trud za zgradbo teh prostorov.“ Nato je Tonetu Oblaku v imenu mladine izročila spominsko darilo. Vmes med temi govori sta pela slovenske pesmi šolski ^pevski zbor pol vodstvom gdč. Anice Mehletove ter Mladinski zbor, ki ga vodi Andrej Selan. S tem je bil dopoldanski program končan in udeleženci so bili pozvani na kosilo. Slavnostni govor Kmalu po 17. uri je stopil na oder Tone Erjavec ki je pozdravil vse udeležence, imenoma predsednika NO Miloša Stareta, direktorja msgr. A. Ore-harja, predsednika Zedinjene Slovenije Boža Stariho in predsednika SKA dr. Tineta Debeljaka. Nato je povabil na oder predsednika NO Miloša Stareta, k: je imel slavnostni gov,or katerega objavljamo na 1. strani. Navzoči so govornika nagradili z navdušenim ploskanjem. Štiri letni časi Po govoru predsednika NO Miloša Stareta sta T. Erjavec in gdč. Marta Malovrh razložila vsebino koreografske folklorne prireditve Štiri letni časi, ki jo je zamislil Stanko Jerebič, plesno obliko pa ji izoblikoval baletni mojster laplaške opere Franci Čarman. Nastopili so na tej folklorni prireditvi sledeči mladi fantje in dekleta: Ana Groznik, Marija Groznik, Ana Indihar, Irena Malovrh, Marta Malovrh, Urška Marolt, Luba Opeka, Lucija Opeka, Karmen Pugelj, Metka Trpin, Ema Urbančič, Irena Urbančič, Andrej Dre-nik, Tomaž Maček, Berto Malovrh, Marko Mustar, Lojze Opeka, Tone Obriskal, Jože Radoš, Dinko Radoš, Ivo Smrdel, Tone Tomaževič, Evgen Urbančič, Lučka Bergant, Joži Malovrh, Olga Miklič, Helenca Oblak, Alenka Zupanc, Marko Mikel, Aleks Tekavec, Marko Trpin, Marijan Urbančič, Dani Zupanc. Ne bomo navajali vsebine, kajti navedli smo jo pred tednom, ko smo napovedali prireditev, vendar pa naj podamo nekaj vtisov. Na odru se je prikazala v ozadju lepa slovenska vas s cerkvijo v melodijah Mendelhsonove simfonije Štiri letni časi. Nato je pričelo snežiti in imeli smo pred sabo vas v zimi s snežnim možem in z otroki, ki plešejo okrog njega. Potem pa se razgube otroci k veliki kmečki pečki, kjer jim Krjavelj pripoveduje, kako jo presekal hudiča. Krjavelj tudi spravlja vkup Anico in Janeza. Vse to je go- vorjena igra, spremljana z muziko na slovenske pesmi, ne pa koreografija. Ta prevladuje šele v poznejših „dejanjih“, ki jih uvajajo plešoči pleskarji, ki prepleskajo ozadje v obliko novega letnega časa. Ples pomladnih vil, pa poletnih kresnic, kakor tudi koscev in grabljic ter predvsem jesensko ubiranje grozdja ter zlasti zdravica s solo plesavcem v sredi, so bile plesne mojstrovine po kompoziciji. Pa tudi po izvedbi ni bilo videti stare naše okornosti. To se je pri sanhuški plesni skupini — in ta šteje 33 oseb! — dodobra izbrusila, če primerjamo lanski nastop z letošnjim, je videti precejšnja razlika. Lani je bil ves spored zgolj koreografski, letos je bila pripovedna zgodba podana igralsko, deloma govoreče deloma samo z mimiko. In prav te prizore dozorevajoče ljubezni bi si želeli izražene v plesnih gibih, tako pa so ostali na gladini pantomime. S primero povedano: če je bila lanska prireditev opera, je bila letošnja — opereta: folklorna večinoma pantominska igra s kolektivnimi plesnimi vložki. Zato se je mogel letos u-veljaviti tudi Stanko Jerebič kot ka-raivterski odrski igravec, dočim se je lani Franci Čarman kot „Ribničanf uveljavil s koreografijo kot plesavec. To je bila samo razlika s pogledom na lansko zamisel, ki pa ni motila uživanja občinstva, ki mu je ta predstava vse prehitro minula. K temu so pripomogle tudi lepe slovenske pesmi v reproducirani glasbi, pa izrazite kulise, ki jih je z veliko spretnostjo poslikal Tone Oblak, uspešni scenograf Našega doma. Uspeh je bil popoln, že med predstavo so bili posamezni plesni prizori nagrajeni z aplavzom, konec pa je izzvenel naravnost zmagoslavno. Sodelujoči plesavci so dobili rože in priznanja, igravec Jerebič in scenograf O-blak prav tako, največje priznanje pa bi dobil baletni mojster Franci Čarman, da je bil prisoten. Opravičil ga je Stanko Jerebič, ker je zaposlen z vajo za Prodano nevesto v La Plati, ki jo pripravljajo v kasteljanščini — kot dirigent Marijan Drago šijanec, kot režiser Frölich iz Maribora in kot vodja baleta naš mojster Čarman. Po lepem uspehu — tako lanskem kakor letošnjem — se nam vsiljuje misel: ali ne bi kazalo spričo napora in spričo kvalitet ponoviti tako lansko kakor letošnjo plesno predstavo pred širšim občinstvom v — Slovenski hiši, kajti vredni sta, da jih vidi in užije čim več Slovencev in tudi drugi. Po predstavi se je razvila domača zabava ob plesanju valčkov in polk ob glasbi zvečine slovenskega orkestra Duc in altum pod vodstvom šurmana. Ves dan je bila dostojna proslava 18. obletnice Našega doma. id ..............................«v..... OBVESTILA SOBOTA, 19. oktobra 1974: V dvorani Slovenske hiše ob 20.30 koncert ¡Slovenskega buenosaireštkega .okteta. NEDELJA1, 20. oktobra 1974: Misijonska nedelja. Popoldne ob 16 proslava v 'Slovenski hiši. Somaševanje v cerkvi, nato v veliki dvorani misterij „Živi ogenj med apostoli“. V Slovenskem domu v Carapachayu vsakoletni pomladanski piknik. V Slovenskem domu v San Martinu, po maši materinska proslava v priredbi krožka SDO. Vabljene vse matere iz San Martina jn okolice. SOBOTA, 26. 'oktobra 1974: V Našem domu v San Justu ob 16 otvoritev Prve razstave slovenske' podjetnosti. V Slovenski hiši tradicionalna proslava narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave s sveto mašo, zbranim spored,om in slavnostno večerjo NEDELJA, 27. oktobra 1974: Celodne'vna prireditev v Rozmanovem zavodu v Adrpgue. V Hladnikovem domu Buhov asado. Vabljeni. SREDA, 6. novembra 1974: V Slovenski hiši ob 17.30 občni zb n* Zveze Slovenskih mater in žena. Za dobro voljo Profesor: „Kisik je neobhodno potreben za življenje. Odkrili so ga leta 1773.“ Dijak: „Kako pa so pred tem odkritjem mogli ljudje živeti?“ Čim večkrat grem na lov, tem manj razumem... “ „Česa ne razumeš?“ „Kako so mogli nekdaj ljudje živeti od lova.“ Slovenski narodni praznik 29. OKTOBER in Dan slovenske zastave Dejanje slovenskega naroda, ko je 29. oktobra 1944 iz svojih zdravih krščanskih in demokratičnih sil ustanovil Narodni odbor za Slovenijo, pomeni novo stopnjo v njegovem zgodovinskem razvoju h končno svobodi in neodvisnosti. Proslava 30-letnice te zgodovinske odločitve bo pod geslom: SLOVENSKI NARODNI PROGRAM — OB 30-LETNICI NARODNEGA ODBORA ZA SLOVENIJO Spored: ob 19.—: sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj za vse, ki so delali in se .žrtvovali za slovenski narod; ob 20.— : v dvorani: 1) p,ozdravi 2) slavnostni govornik — Miloš Stare, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo. 3) Odrska prireditev po besedilu dr. Tineta Debe- ljaka, v režiji Maksa Borštnika. Scenograf: Frido Beznik. ob 20.45: slavnostna večerja. Vabljeni ! Pripravljalni odbor ROŽMANOV BAN V ROŽMANOVEM ZAVODE nedelja, dne 27. oktobra 1974 V SjPOMIN ŠKOFA DR. GREGORIJA ROŽMAN^, ob petnajstletnici njegojve smrti (16. rtov 1974) Ob 11.30: sv. maša, med katero prvič nastopi zavodska godba. Mašuje misgr. Anton Orehar, delegat slovenskih dušnih pastirjev. Ob 12.30: kosilo, okusno pripravljeno. Ob 15.—: a) nastop Slovenske mladinske g.odbe in -prvič tudi zavodske gorbe; b) petje bivših zavodarjev (tercet vodi Mlirko Fink; oktet Janez Mežnar); c) deklamacije zavodarjev Rožmanu v spomin; d) šaljivi prizptri. Vsa slovenska skupno&t, častilci škofa Rožmana in prijatelji zavoda, zlasti starši, vljudno in iskreno vabljeni. Vbdstvo Rožmanojvega zavoda E90IBU ion Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit ÊÛ v <* w p. Sr-I -P gss °! £? FRANQUEO PAGADO Concesión N* 57-7R TARIFA REDUCID/ Concesión N* Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N19 2.233.341 SDO S F: Z 22. MLADINSKI DAN SLOVENSKE MLADINE VELIKEGA BUENOS AIRESA So novembra na Pristavi @ ofo 11.80: mladinska sv. maša Q ob 12.30: kosilo Q ob 16.00: popoldanski program. Sodelujejo dekleta in fantje, mladenke in mladci iz .’