Stev. 53. V Trstu, v petek, dne 26. marca 1915, Letnik I!. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. C"redri?t*T»: UHca Sv. Frančiška Asiškega §t. 20. L ntdstr. — Vsi ccpsl njj se pobijajo rredniftm lista. Netonkfrana pisma se ne spre jetra jo in rokopisi se ne vračajo, rojite!j in odgovorni urednik Štefan Godina, Lastnik konsoretj lista .Fdinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge t ctrejenim fcoftvoni v Trstu, ulica Sv. hrančlSka Aslškega št M. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Karofnina zoaia: Za celo leto.......K 24*— za rtl\ Naročnin: tii reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .£4^9osti'. -- Plača In toži se v Trstu. 1'prava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškegfl It 20. — Postnohranilnični račun st. 841.652. Svetovna volna Bitka v Karpatih. DUNAJ. 25. (Cenz.) Bitka med Konie-czenskim sedlom in Užoškim prelazom je dosegla končno svoj vrhunec v odseku zapadno (xl Užoškega prelaza z zmago naših čet. ki so odbile težke ruske napade. Boji so odslej nekoliko popustili v silovitosti; zelo verjetno pa je, da prihodnji dnevi prineso obnovitev ruske ofenzive. Sovražnik je imel v zadnjih spopadih znatne izgube. 1500 mož, to je kaka dva bataJjona, smo ujeli. To pomenja, da je v nekaterih odsekih prišlo do bojev moža proti možu. Poudariti je treba, da so Rusi prodirali z zelo močnimi silami. Čast našim četam, ki so skoraj cel teden izdržavali ruski napad in obdržale svoje črte. Včeraj je napadel sovražnik tudi v wy-szkowskem odseku, da bi zopet zavzel 22. t. m. po nas osvojene pozicije; bii je odbit. V južnovzhodni Galiciji, ob Dunajcu, Nidi in Pilici vlada nadalje mir. — »Tagespost«. Przemysl in bitko v Karpatih. BEROLIN, 25. (Cenz.) »Lokalanzei-ger« piše: V občinstvu se pojavivša misel, da je zaradi padca trdnjave Przemy-sla postalo prepotrebno nadaljevanje boja vKarpatih. je opovržena že z dejstvom, da se tamkaj divjajočatežka bitka na obeh straneh nadaljuje z neoslabljeno odločnostjo. Lahko se reče, da padec trdnjave ni mogel povzročiti nikakih izprememb na bojišču, če se na eni strani ujetju posadke, na drugi pa osvoboditvi oblegovalne armade ne pripisuje pretiran pomen. Ruske armade pred Karpati in ob Dnjestru bodo slej ko prej nadaljevale svoje napade, da bi dosegle predor proti jugu. dočim pa se bodo zavezniki prizadevali z isto odločnostjo, da bi nasprotnika odrinili proti severu in vzhodu. Na izid teh obojestranskih prizadevanj ni mogel Przemysl vplivati na noben način. Ti cilji ostanejo za obe armadi isti tudi po padcu Przemysla- Cntnl pl. Kusmonek. BUDIMPEŠTA, 25. (Cezn.) »Pester Lloyd* poroča iz Gjura 24. t. m.: Soproga junaškega branitelja Przemysla, generala pehote pl. Kusmanka, ki biva, kakor smo že javili, v Gjuru, je prejela danes brzojavko svojega soproga, ki je bila oddana po padcu Przemysla. Brzojavka, ki je bila poslana gospe pl. Kusmankovi, je bila oddana na Dunaju in vsebuje le sporočilo, da je general pehote pl. Kusmanek zdrav. Odredbe v provinciji PiznonjskL KOEN1GSBERG 25. (VVolffovo poročilo.) V sporazumljenju z vrhnim poveljstvom na Vzhodu je deželni glavar za provincijo Pozna njsko kot državni komisar za begunstvo odprl-vzhodno pruskim beguncem okrožja Lotzen, Darkchmen, Augerburg in Gumbin-nen. Okrožje Memel pa se je moralo — z ozrom na vojne dogodke zadnjih dnij — izk jućiti iz odprtega območja. Je torej vse območje provincije vshodna Prusija odprto beguncem v povratek, izvzemši obmejna okrož,a Neidcnburg, Ortel burg, Johannis-burg, Lyck, Oleczko, Goldapp, Stalluponen, PJikalien in Memel, potem severno od M t mele ležeči del deželnega okrožja Tilsit, vzhodni del okrožja Ragnit, ki je obmejeno po črti, ki teče preko Nanjenlgkena med Szersziippe n Incer. V odprtih območjih je promet dovoljen le okrožnim, državnim in občinskim uradnikom, župnikom in učiteljem za n ihovo osebo, torej brez družine, kak^r tudi tistim osebam, ki so v posesti pismenih, na nj hova imena glasečih se izkazov deženega svetnika njihovega deželnega okrožja, s katerim se poživljajo in pooblaščajo k povratku. Renski itimi poslanec LieSknecht na bojišču. BEROLIN, 25. (Cenz.) Socijalnodemo-kratski državni poslanec Karel Lieb-kneeht. ki je v zadnjem državnozborskem zasedanju ostro napadel vlado, je bil po odgoditvi državnega zbora kot Črnovoj-nik poklican pod orožje in je včeraj odpotoval v Lotaringijo, da se prijavi pri svoji četi. Poslanec Liebknecht je v 45. letu starosti. _ Roški vojni stroški. STOCKHOLM, 25. (Ctaz.) „Stockholms Dagblad" poroča: Ruski vojni stroški so po pomolu finančnega ministra v ruskem senatu 1 m rca dosegli svoto dvanajst milijard kron Vojno i l?*ali. PARIZ 25. (Kor.) „Agence Havas" poroča v srtdo ob 8. uri 30 zvečer, da letajo letali nad departementom Oise. Ni se smatralo za potrebno, alarmirat Pariz. Vendar pa se je razsvetljava počasi zmanjšala in se je uvedlo poizvedovanje potom letala. Kmalu po polnoči je bila razsvetljava vzpostavljena. Državne podpore družinam mobfliziraicev na Francoskem. PARIZ, 25. (Kor.) Kakor javlja „Temps", je minister za vnanje stvari izjavil v proračunskem odseku zborni :e, da je prišlo od strani družin mobiliziiancev 2,800.000 prošenj za državne podpore in da jih je bilo ugodno rešenih 2,430.000. Obsodba generalnega plačilnega mojstra Desdaiua. PARIZ, 25. (Kor.) Vojno sodišče je obsodilo danes generalnega plačilnega mojstra Desclauxa radi poneverjenja dobav živil na sedem let ječe, v degradacijo in v izključe-nje iz častne legije. Od drugih obtožencev je bila gospa Bechov obsojena v 2 leti zapora, a vojak transporstva Verges na eno leto zapora. Drugi so bili oproščeni. Prošnja za mir. FRANKOBROD, 25, (Kor.) „Frankfurter Zeitung" javlja iz Amsterdama: „Nieuwe van den Dag" objavljajo neko pismo ho-laudskega ministra za vnanje stvari, dr. Landon3, v katerem odgovarja na vlogo, naslovljeno na kraljico, in opremljeno s tisoči podpisov, kjer se kraljico naproša za podporo v dosego miru. Pismo se glasi: Po vas in mnogih drugih je bila doposlana kraljici adresa, s katero se ta naproše, naj različnim vladam vojskujočih dežel ponudi svoje posredovanje, da se sklene premirje v namen sestanka konference, ali razpravljanja ukrepov, ki bi mogli služiti v dosego hitrega miru. Na to adreso, ki jo je njeno veličanstvo dalo v moje roke, mi je čast sporočiti vam, da vlada popolnoma soglaša s tam izraženimi čutstvi in da goji vročo željo, da bi o primernem času, v kolikor je v njeni možnosti, delovala v interesu miru in složnega skupnega delovanja narodov. Sven Heddin izbrisan Iz liste častnih članov geografične družbe. LONDON, 25. (Kor.) Predstojništvo kraljeve geografične družbe je izbrisalo Sven Heddina iz liste častnih članov z utemeljenjem, da se je postavil na stran sovražnikov kralja. Odlikovanje turškega vojnega ministra. CARIGRAD, 25. (Kor.) Sultan je podelil vicegeneralisimu, vojnemu ministru Enver-paši veliki kordon reda Osmanje. Nemški veleposlanik v avdljenci pri sultanu. CARIGRAD, 25. (Kor.) Nemškega veleposlanika barona Wangenheima je danes popoldne suitan sprejel v avdijenci. Pravice in dolžnosti inozemcev v Turčiji CARIGRAD, 24. (Kor.) Vnovič izdani zakon, ki ima še le dobiti parlameutarično odobrenje, in ki določa pravice in dolžnosti inozemcev, kakor je bilo javljeno pred kratkim, se uveljavlja za sedaj na-redbenim potom in vsebuje nastopne odredbe : V Turčiji živeči inozemci ne uživajo u-stavnih političnih in občinskih pravic, pač pa uživajo vse tiste privatne pravice, ki po turških zakonih niso pridržane le osmanskim državnim pripadnikom. Vsi zakoni in naredbe, ki se nanašajo na red in varnost, so veljavne za vse ino-zemce. Ce polože kavcijo za pravdo, ki pa bi mogla izostati ob zagotovitvi vzajemnosti, se smejo inozemci v civilnih in trgovinskih spornih stvareh obračati do osmanskih sodišč vseh vrst in instanc v svrho uveljavljenja svojih pravic. Vsi procesi inozemcev v imobiliarnih, civilnih, kazenskih in trgovinskih spornih stvareh, tudi če ni nobena stranka osmanska, so podrejeni osmanskim sodiščem in zakonom. Vendar se morejo rod-binsko-pravni, ali procesi radi dedščine med nemohamedanskimi inozemci le z dovoljenjem obeh strank, ali — če so interesiram otomani — vršiti pri osmanskih sodiščih, pri čemer pa se — v kolikor ne nasprotujejo javnemu redu v turški državi — vporabljajo zakoni države pravdnih strank, pri ugovorih pa določbe mednarodnega privatnega prava. Inozemci so pod istimi pogoji, kakor o-tomani, podrejeni davkom in dajatvam. Pravice inozemcev, ki sedaj izvršujejo poklic pravnih zastopnikov, zdravnikov, lekarnarjev, inženirjev in učiteljev, ali so odprli šole, ali izdajajo časopise, ostanejo v veljavi pod pogojem, da se te osebe podrede osmanskimi zakonom. Za Tuneze, Mgerijce in Harotane v TnrtUI. CARIGRAD, 23. (Kor.) Na podlagi tozadevnega ministrskega sklepa je ministrstvo za vnanje stvari doposlalo pristojnim oblastim naredbo, glasom katere se — ker je vsled v< jnega stanja med Porto in Francijo v letih 1910 in 1913 sklenjeni dogovor, nanašajoči se na postopanje s Tunezi, Algeriji in Maročani, izgubil veljavo — vse v Turč'ji nahajajoče se Tuneze in Algerijce smatrati kot otomane, oziroma temu primerno postopati žnjimi, ter je Algerijo in Tunis smatrati kot nahajajoča se pod ptujim zasede-njem. Zato naj vsi iz teh krajev v Turčijo naseljujoči se Mohamedanci uživajo tiste davčne in vojnoobvezne svoboščine, ki so pridržane mohamedanskim beguncem. Kar se tiče Maročanov, se mora žnjimi, kot s pripadniki neodvisne države, na podlagi določb evropskega mednarodnega prava postopati tako, kakor z vsemi drugimi inozemci in jih je le, istotako kakor Afgance, smatrati, da stoje pod varstvom kalifata. firflla in trosponzam. MILAN 25. (Cenz.) Listi poročajo iz Aten: Ministrski svet je sklenil, protestirati proti angleško-francoskemu zasedenju Grški pripadajočih otokov v Egejskem morju in zasesti otoke po grških četah. Rnsko revolocijonarka Vera Finer. ŽENEVA 25. (Kor.) Pariški list „Guerre Sociale" piše: Ruska revoludjonarka pariške kolonije, ki je delala mednarodnemu socijalizmu veliko čast, gospica Vera Figner, ki je bila poprej izgnana, a v letu 1905 pomiloščena, je menila, da se more povrniti v Rusijo. Sedaj pa doznajemo iz „Rječi", da so jo na povratku zaprli. Prora&n mesto berolinskega. BEROLIN 25. (Kor.) Zbor mestnih zastopnikov je soglasno sprejel proračun za leto 1915. Tudi socijalisti so — to pot vprvič — glasovali za. Sestava dolott o poštnem prometu vojnih ujetnikov, lnternl-rancev In konilnirancev. I. Promet vojnih ujetnikov. 1. Avstrijskoogrskim vojnim ujetnikom, ki se nahajajo v sovražnih državah se smejo, oziroma vojni ujetniki, ki se nahajajo v Avstriji smejo razpošiljati: a) navadna pisma in poštne dopisnice v Francijo, Veliko Britanijo, na Japonsko, v Crnogoro, Rusijo in Srbijo; v prometu s Francijo je teža pisem omejena na 20 gramov, v drugih relacijah na 100 gramov. b)vrednostna pisma v Francijo, Veliko Britanijo in Rusijo. c) poštne nakaznice v Francijo, Veliko Britanijo, na Japonsko, v Rusijo in Srbijo. Najvišji znesek poštnih nakaznic v Rusijo je 800, v druge štiri države 1000 frankov. d) zavitke (pakete) do teže vštevši 5 kg (Colis postaux) v Francijo, Veliko Britanijo in Rusijo. Vse te pošiljke so proste poštnine. Pošiljke s povzetjem niso dopustne, poštni zavitki v Francijo ne smejo imeti navedene vrednosti. 2. Vse pošHjke morajo biti opremljene s kolikor mogoče točnim naslovom. Pri pošiljkah za avstrijsko - ogrske ujetnike mora naslov vsebovati ime in priimek, vojaško stopnjo, polk itd., bivališče in namembno deželo; pisan mora biti v latinskih črkah. Pri pismih v Rusijo se priporoča, naj se naslov piše na levo polovico ovitka (kuverte), tako da se desna polovica lahko porabi za dodatni pripis naslova v ruskih črkah. Na pošiljkah v Veliko Britanijo se sme navesti krstno ime edino v nemški ali angleški obliki; če pri teh pošiljkah ni znano bivališče je treba pripisati številko vojnega ujetnika kakor tudi zaznamek: »c/o Prisoniers of war Information Bureau, 49 VVellington Street. London W. C.« Zaradi posebnih določb glede naslovlja-nja poštnih nakaznic glej točko 4. Pri vseh pošiljkah je dalje treba zaznamovati na očividen način desno nad naslovom: »Kriegsgefangenen - Sendung. Gebuhren-frei.« ali »Prisonnier de guerre, — en franehise de taxe«. Pri poštnih nakaznicah je treba napisati ta zaznamek na desni odrezek, pri poštnih zavitkih pa na pošiljko samo in na desni odrezek poštne spremnice. Razven naslova prejemnika mora od-pošiljatelj navesti še svoje lastno ime in svoj naslov, in sicer pri pismih na zadnji strani ovitka, pri poštnih dopisnicah na levi polovici prednje strani, pri poštnih nakaznicah na prednji strani levega od-rezka, pri poštnih zavitkih na pošiljki sami in na desnem odrezku poštne spremnice. 3. Navadna in vrednostna pisma se morajo predajati odprta. Vrednostna pisma ne smejo vsebovati pisanih sporočil. 4. Za poštne nakaznice je treba rabiti obrazce, ki so predpisani za mednarodni promet. Znesek je treba navesti v frankih. Poštne nakaznice za Francijo, Veliko Britanijo, Japonsko in Rusijo, ki jih posreduje izključno švicarska poštna uprava, morajo biti naslovljene: »An die Oberpostkontrolle in Bern, Schweiz«. Pri poštnih nakaznicah v Srbijo je pošiljatelju prosto, da se posluži posredovanja švicarske ali rumunske poštne uprave. V prvem slučaju se mora naslov glasiti enako: »An die Oberpostkontrolle in Bern, Schweiz«, v zadnjem slučaju pa: »An das k. k. Geldbestellamt Wien 1. Na zadnji strani levega odrezka se mora kar najtočneje navesti naslov prejemnika (glej zgoraj točko 2. odst. 1). Radi navedbe naslova pošiljatelja primerjaj zgoraj točko 2, odst. 2. Na odrezku se ne smejo nahajati pismena sporočila. Poštne nakaz-nfce se vplačujejo po preračunjevalnem razmerju, ki se določi od slučaja do slučaja. 5. Poštni zavitki smejo vsebovati le obleko, perilo in druge rabne predmete za osebno potrebo. Ni dopustno prilagati pismenih sporočil, ravno tako se tudi na odrezku ne smejo nahajati pismena sporočila. V svrho, da se ugotovi vsebina, so predajni poštni uradi upravičeni zahtevati, da se zavitki po potrebi odpro. Glede omota in zatvora veljajo isti predpisi kakor za poštne zavitke v dotične namembne dežele sploh. V interesu pošiljateljev pa je, da upotrebljajo za omot le močno povoščeno platno ali kako drugo nepremočljivo snov ali čvrste lesene zaboje. Priporoča se tudi, da se napiše naslov na omot sam. Pri zavitkih za Rusijo niso potrebne carinske izjave. -Razpošilja se na nevarnost pošiljatelja. 6. Navadna pisma in dopisnice za vojne ujetnike se lahko polagajo tudi v poštne nabiralnike. II. Promet internirancev in koniini-rancev. !. Avstrijskim in ogrskim državljanom ki niso vojni ujetniki, temveč internirani (to je pridržani v taborih) ali konfini-rani (to je samo pod posebnim oblastvenim nadzorstvom) v sovražnih državah, smejo njih svojci pošiljati: a) navadna pisma in poštne dopisnice v Francijo, Veliko Britanijo, Rusijo in Srbijo; b) vrednostna pisma (brez povzetja) v Veliko Britanijo; c) poštne nakaznice v Francijo, Veliko Britanijo, Rusijo in Srbijo. Najvišji znesek poštnih nakaznic v Rusiji je 800, v druge tri dežele 1000 frankov. Pripominja se pa, da se v Franciji internirancem in konfi-nirancem na enkrat izplača samo 20 frankov. d) poštne zavitke (brez povzetja) v Veliko Britanijo in Rusijo. Iste vrste pošiljk pošiljajo lahko svojcem tudi v Avstriji internirani in konfini-rani ne v vojni ujeti pripadniki sovražnih držav. Pošiljke so zavezane poštnini, izvzemši one. ki so naslovljene na avstrijske (ogrske) državljane, internirane v Veliki Britaniji, ter one ki jih predajajo v Avstriji internirani angleški državljani. 2. Vse pošiljke morajo biti opremljene s kar najtočnejšim naslovom. Pri pošiljkah na internirance ali konfinirance se mora nahajati za imenom prejemnika očividen pristavek »Interne (e)« ali »Confine (e)« ali »Sujet francais (anglais etc.)«. V ostalem veljajo za te pošiljke določbe pod I, točka 3. 4 in 5. določbe v točki 5 z izjemo, da je treba tudi poštnim zavitkom v Rusijo priložiti carinske izjave. 3. Pisemske pošiljke in poštne nakaznice. ki jih odpošiljajo v Avstriji internirani in konfinirani pripadniki sovražnih držav, morajo biti predno se predajo na pošto, cenzurirane od političnih (policijskih oblasti dotičnega bivališča in opremljene s cenzurnim pečatom te oblasti že pri predaji na pošto. Padec PrzeniDsla Dr. Vladislav Czajkovski, državni poslanec przemys!skega okraja, je sotrudniku »W. Ku-ryera Polskega" izjavil: Z bolestnim obžalovanjem sem sprejel vest o padcu naše trdnjave. Moje misli se obračajo k junaški posadki, ki je z nepremagljivo odločnostjo in vztrajnostjo prestala dvojno obleganje. S sočutjem se spom njam tudi civilnega prebivalstva, ki je ostalo v trdnjavi. Pričakovati smemo, da prebivalstvo ne bo trpelo po kapitulaciji kakih večjih krivic ali neprijetnosti V trdnjavi so ostali: Rimsko - katoliš i pomožni škof Fischer, kanonik Lenka\vski, rusinski katoliški škof Čehovič, rusinski pomožni Škof Vološynski in dekan Podolinski. Izmed državnih uradnikov so ostali: n ime-stniški svetnik Zaleski, v odide j okrajnega glavarstva in okrajni glavar Karasinski. ki sta vodila mestno upravo ter skrbela za civilno prebivalstvo v mestu in 42 vaseh v tr n avskem okrožju. Mestni svet je bil namreč že pred prvim obleganjem razpuščen. Občevanje s trdnjavo je bilo precei živahno vzdrževano po letalcih, a v zadnjih tednih je skoraj popolnoma prenehalo V zadnjih tednih so se nad mestom večkrat pojavljali ruski letalci in v mest metali granate. Ves čas obleganja je bilo v v mestu mirno in dosti normalno življenje. Šole so bile odprte. Be dnejše prebivalstvo se je preživljalo v jedilnicah, katere so vzdrževali premožnejši meščani. Živila so bila nazadnje zelo draga; 1 jajce je na primer veljalo poldrugo krono, liter mleka 2 K, zelnata glava 6 K, ceni krompirja 60 K. Dunajska rReichsposttt piše: Najboljše je, da smo v tem popolnoma odkriti. Izguba trdnjave je za nas predvsem moralična izguba in za sovražnika moralična pridobitev. K temu prihaja še izguba precejšnjega števila bojevnikov s težko artiljerijo. Veliko vojnega materijala se je moralo uničiti. Prenehalo je tudi ogroženje sovražnika za njegovim hrbtom, čeprav se je tekom časa zmanjšalo. Kajti med 4 in pol-mesečnim obleganjem je imel sovražnik dovolj časa, da je obdal Przemysl z utrdbami tako, da je lahko zmanjšal svojo oblegovalno armado, ki je bila v začetku obleganja zelo močna, ne da bi se bilo treba bati uspehov oblegancev pri izpadih. Przemysl, ki je nekoč zapiral najvažnejše ceste in železnice srednje Galicije, je to prednost že davno izgubil. Rusi so imeli časa dovolj, da so napravili nove železniške proge in ceste okoli trdnjave. Kužne bolezni v volni. - Pegasta vročita. - Smrt mm. Dr. 2. L. je priobčil v »Slovenskem Narodu": S severnega bojišča nam poroča znani slovenski uradnik: Vsakomur je že iz svetovne zgodovine znano, da so se še pri vsaki dlje trajajoči vojni pojavile najrazličnejše kužne bolezni, ka-koršne so v mirnem času le poredkomana-stopale in se lahko dale omejiti, med tem, ko jih je vojna razvnela v uničujoči plamen, tako, da so bile izgube vojske vsled kužnih bolezni dostikrat večje kakor one po sovražniku prizadete. Nikakor se ui torej čuditi, da tudi v sedanji ogromni svetovni vojni grozi vsaki armadi zdaj ta, zdaj druga opasna kuga. Komaj smo začeli broditi po Galiciji, kjer se nalraja nižje ljudstvo na najprimitivnejši stopniji kulture, spoznali smo zdravniki takoj, da bo tu treba se resno boriti proti raznim e-pidemijam. Od treh narodnosti, ki tu prebivajo: Rusinov, Poljakov in Židov, ni mogoče presoditi, kateri so bolj primitivni v snažnostnem oziru, povsodi smo naleteli na bolhe, stenice, uši, garje in druge človeške zajedalke, ljudstvo ne pozna snage, stranišč ni. žepnih robcev ne poznajo, ženske ne znajo niti prati, niti šivati. Neki galicijski zdravnik, s katerim sem gogvoril o vzrokih pegaste vročice (pravilno ime, kajti pegasti Iegar bi spominjal na trebušni legar. ki je popolnoma druga bolezen), mi je potrdil, da je ta bolezen endemična, t. j. stalno nastopajoča v Galiciji le vsled nesnage ondotnega prebivalstva. Galicijski dclavec in kaj žar si kupi spodnje perilo ter ga nosi tako dolgo, da je že preveč umazano in razcapano, nato ga odmeče; ženski niti v glavo ne pade, da bi je oprala, nato si kupi novo itd. Pri takih razmerah je popolnoma jasno, da je to prebivalstvo polno uši in drugih golazni. Naša vojska je potem prišla v stik z Rusi in smo prišli v od njih zapuščene vasi in okope. Takoj se je pojavila kolera, katero pa smo pri naši, na višku stoječi zdravstveni vojaški upravi s pomočjo cepljenja proti koleri, ki je avstrijski izum, v kratki dobi vdušili. Medicinska veda je sploh v zadnjih desetletjih jako na predovala, da smo v stanu se takoj in uspešno ubraniti večine kužnih bolezni, kakor: koze, kolere, azijske kuge, griže in trebušnega legarja. Nekaj novega pa je za zdravnike pegasta vročica (febris exanthematica) in povratna vročica (febris reeurrens), dve jako o-pasni kužni bolezni. Teh bolezni preje v naših krajih ni bilo in jih je še le vojna k nam zanesla, pač pa so bile doma v Ga-! liciji. Tu je pegasta vročica vsako leto j nastopala in je zlasti mnogo zdravnikov, ki so jo kot epidemijski ali državni zdravniki uničevali, na njej obolelo in pomrlo. Provzročiteljica povratne vročice je mala bakterija, ki živi v krvi; vzrok pegaste vročice, pa še ni znan, ni pa nikakega dvoma, dagre tudi tu za posebno bakterijo. Za občinstvo popolnoma zadostuje, da ve, da nastopajo ti dve bolezni le pri-ne- Stran ft »VEČERNA EDINOST- št. 53, V Trstu, dne 26. marca 1915 snažnih ljudeh, da se ne razširjajo po vz- precej nevarno ranjena. Zgodilo pa se je i duhu. marveč iili prenašajo razne zaje-1 to prav v spre-injili vrstali v Vogezih. dalke, v prvi vrsti oblečna ali bela uš. j v okolici takoirnenov anega Reichsacker-Kdo je poznal na Slovenskem pred voino kopia. Kakor blisk hftro se je raznesla to živalico? Slišali smo le o njej, da živi i vest o nesreči povsod med francoskim v beračevi ko&ulji. Vojaki pa smo sko-; vojaštvom in istočasno so jo tudi izve-ro imeli priliko, jo dan za dnevom opazo- j deli Nema v sosednjem strelskem zako-vati in zatirati, in marsikdo je poslal v pu. Stvar pa se je dogodila tako-le: Ge- domovino dolg opis o raznih vrstah, načinu življenja, kd. te prijazne živalice. Skoro pa smo spoznali, da se ta žwwlica. ko se je enkrat k nam priselila, ne da tako lahko odpraviti. Danes se preoblečeš v nerala sta večkrat zahajala popolnoma v sprednjo fronto na gozdnatem pobočju ob Reichsackerkopfu, kjer so Nemci že več dni od Muhlbacha. Stossweierja in Mim-stra sem vedno ponavljali napade. Nav- v kate veda t pe. iz smo vali. j( imajo za n«>li lešniki, voiska Vsa U :: NALI OGLASI:: Č'SIO t i. prekuhano perilo, pa glej. čez zočnost generalov je trancoskim alpskim par dri iih zopet najdeš v košulji. Od kod i lovcem vedno zopet nanovo dajala po-to j ie pač naravno! Spiš na slami., guma. Generala sta iz zakopa opazova-ic ležal pred teboj tovariš, ki se- la kretanje sovražnika, pa je priletela ni b-ez uši itd. zasedemo oko-i nemška kroglja, udarila ob kamenje pred iatc '1 smo prepodili Ruse. zopet zakopom in potem odletela v odprtino. K uši. Kn smo vjete Ruse spraše-j skozi katero sta generala opazovala boj. ii ;tio kaj uši. pokazali so. da Generala Villareta je moral zdravnik o-1 :t»r i tako velike Kakor je črnega perirati na glavi, general Maunouvry pa i or:;. niih častniki pa take. kakor j je izgubil levo oko in mu je kroglja pohot eč's tem liovedali. da je cela jCg tega razdrobila še spodnjo čeljust, r -iia teh živalic. Razume se. da Generala Maunouryja je v soboto posetil takoj začeli boriti proti ušem, . predsednik republike in mu izročil po i:<>, mazali se z raznimi eteričnimi j Joffreovem predlogu vojaško svetinjo, anr—:mi protušnini izdelki itd.;--—- Razne politične vesli. emHi. bi se f*»vo PriSto v okom N , znaćilne2a iz Ogrske. Javnost je m. »tlaxm. Toto /"»to ! obvc^eua 0 velikih sleparijah, ki so jih o vsled ne% arn^, pmia^nM, m lzvestni vo]ni dobavatelji na navedenih kužnih ^ezni Kakor\ „a jklKlo erarja in ubogih vo- ■BBo;uur lasno, ie pa to P"lw !noi • J g d . Ulx;,a »Magyarorszag -Ceno in nemogoče. Treba bi biloJ pešunsfca odvettđca sta tako ogromne množice teli sredstev m budimpeštanski odvetniški raznu tega bi im morala vsa voiska isto-; prijavo, v kateri naglašata, da časno vporabliati. da ,e vse to .zklmceno. ^'^ ^štanski odvetniki aranžirali Kaj koristi vojaku, ako se danes po celem » »* 1 . . obrambe aretiranih : v op zg ie FrsSisšii feateer Trse, ul. Carducci H (ex Torrents) Zaloga ustr^iemh kes Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potrebščin za sedlarje. SN&i Specijalist za siltiisiične in kotne bolezni ♦ Ima svoj ui»buSatori| J J v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17, L J ♦ — (Palazzo Diana) = ♦ X Za cerkvijo Sv. Antoua novega. e Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. telesu namaze, čez par dni. ko se je mazilo otrln. pa dobi zopet svezo zalogo od celo akcijo na korist obrambe aretiranih trgovcev ter da se kar viharno ponujajo obrambo. da se v slu- zjo ctrlo. pa aoDi zopet svezo za.ogo >u - . milijonarjem za 1 Podpisana odvetnika menita, Szdrav: čaju takti, sleparij .in v takem času ne - v , V.r*>t?irii£mn novn nro strinja s cutstvovaiijcm odvetniške etike. Svetniki tekmujejo, ponujajo se are-V L: • nh trtii dvr h m ilih t ran m milijonarjem za obrambo. To da škanulirjem! j i"-' naravnost greh proti patrijo.^nu. Zato - 'zahtevata podpisana odvetnika, naj zbor- nica izjavi, da ni v soglasju s patrijotizmom odvetnikov, če se osebno prijavljajo za branitelje, ko gre za tako nepatrijotično sleparijo, marveč naj se aretirancem u-radnim potom odkažejo branitelji. Prava sramota da je, da se madjarski odvetniki radi materijalne koristi ponujajo aretirancem za branitelje. Treba je, da se zbornica sklicuje v tem na izgled drugih dežel, kjer so se dogodile slične sleparije na polju vojnega dobavljanja, ali nikjer ni bilo potrebno, da bi se morale oblasti naravnost in se všijeta v hlačni rob na lev in desni strani telesa. Vsebina teh vrečic je živo-srebrni amalgam (kovinska zmes), ki ima lastnost, da iz njega počasi, a stalno iz-hlapeva živo srebro. Ti hlapi so za uši tako strupeni, da jih sproti zatirajo in naj bi jih dotičnik tudi dan za dnem na novo naleze!. Evo praktičnega izuma! Stvar sem takoj preizkusi! pri več močno ušivih vojakih s sledečim uspehom: Dotič-niki. ki so imeli všite Sadnikarjeve »ška-pulirje*, niso smeli vse dni opazovanja s sS « S? « saznali Vmarodni-:»rani.clji aretiranih t^o^-mihj^ar- mi«. Tretji dan sem našel večinoma že;:' £><> ^^'vT ...... njih »kadavre , četrti dan nobenega sle-du več in cd sedaj naprej, minulo je že ' V'-;. UMETNI 1 Hi m^Etim: Dr. J. CfSKžE V. TB1CS IOB&29MV- MAAS KOtK. SOBNI MS U iKAI TEHKSK y liCA CAS E36MA. 13IL naei. ! vzajemae zavarovalna banka v Pragi i j Rezervni fondi K 63,432.101-92. j I lipla&uM odikodnine In kepitalije I I K 129,965.304*25. d m D hrid. se Je doslej Izpl. 2,099.795.26. S 1 Po velikosti druga vzajemna zavarov. d ase M 2 države z vseskozi slov.-narodno upravo. g I- Sprejema zavarovanja človeškega ■ življenja po naj razno vrstnejih kombi- p nacijah pod tako ugodnimi pogoji, g j kakor nobena druga zavarovalnica. ■ ■ Zlasti je ugodno zavar. na doživetje 5 i in smrt z manjšajočimi se vplačili, fl Zavaruje poslopja in premičnine „ proti požarnim škodam po najnižjih a g cenah. Škode cenjuje takoj in naj- g g kulantneje. Uživa najboljši sloves, y y koder posluje. 3 Z Zavaruje tudi proti vlomu. S r Dovoljuje iz čistega dobička iz- ■ H datne podpore v narodne in občno- [ w koristne namene. ^ S Glavni zastopnik v Trstu S V. CEGUfiS, ulita Ca^rma IZ, | L TELEFON št. 21-47. 1 m. j a m g—g— Pmr1- Dr. PETSCh'MGG TRST, ViA S. CMERIM ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 !n Specijalist za kožne In vodne (spolne") 1 *1 -—\ in 7—7Va !-e računajo po 4 stot. bc.-edo. Mastno tiskane be.-ede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znala 40 st"»tink. : □ □ □□ □□ nrfrffl se z euo dvema posteljama i UuUU z uporabo kuhinje. Ulicu (Jommerciale 1», I pritličje. 300 1/rfAK iNitf številko „Edinosti44 od 11. UUOr ima maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi. zaloga stasijfnsReša motsrijala. Tovarna cementnih plošč in cevi. TRST, Campo S. GiGcoino 11 in V. Concordia 1 ^Zedaj cerkve Sv. Jakoba) V zalogi vedno novo dospelo blago. C- ie zmerne. Postrežba točna. lili r^asera HPis 0 s več tednov, so vojaki prosti uši in drugih Ka oliški „Schulverein" za Avstrijo. Katoli-ki „Schu!vereinu za Avstrijo je imel so uidM i .«1 .<. d t. m. v ljudski dvorani nove mestne golazni, tudi mace popoln* ma zdravi. Up , ,c 11 . .. _ .. , „,-ni ^ 1 • , luse na Dunaju stev:Ino obiSKan občni zbor Kur ie imet ze rreji iste . i-ssia m«H Hmoimi Irarrllna spod Sadnik . ne uspehe pri drugih vojakih, in je na ta način fcila u^pesnost njegovega izunia k; sta se ga udeležila med drugimi kardinal knezo^kof dr. Piffl in posvečeni škof dr. I Pna trlsfKfl tovarna • i Branili Xmm9 smlrKa in t^CFJf!tel# Plfiotti-TrsS * RfflH:8?3P2SKtKi14.M15-2S V mj prijavilo pristoini vnia^i zdravstven, - -gPj.1U = ^poid oblasti. Ako premislimo, da: stoji1 »n pade ; n J Salvator, ministrski pVed- vsa [ cvasta vrocica na oblecmn uselJ:' ^dnik grof SturSh, vojni minister vitez s, lahko predstavljamo, f 1 Sin^ljede^i minister dr. Zenker, mi- se tvorno ^^^^ J^ j nister za notranje stv.fi baron Heinold, na- I r civmo pre1.ixalst\o. ko se bo zgo- Hussarek in ministra ra, omenjeni izuit■ - odličnega Slove"- namestnik baron , . splosno uvedel v armadi, pn voja- ± dr weiskirchner. Pred- ,, c:vi!f,ih vjetnikih in pri ^ah. « Lus se je s toplimi besedami kV ' r**k»pn ušivih ljudeh in bol- ^^ na bo;i§ču JLj^i se pred- n pfl;:,hm Vam ^r-noi^e no71rave 7' ^dnika, gr« fa Ressignieurja, in drugrh na Po -ijarn \ am najsr.neise poz trave z ^^ nahajajoCih se u.,0Vt je umrlim udom, _____ p:cd vsemi globoko obžalovanemu nadvoj-. fTFr?f^ \1 C^I?!?) i vodi Franu Ferdinandu in njegovi soprogi! J lUl" \L V!J !!2* nadvojvodinji Sofiji Hohente ški, knezu Schwarzerbergu, kardinalu Agliardiju in škofu Meliikanska cesarica Charlotte. Neue I dr Hitmaicrju, posvetil v spomin besed, pol-hrtie Fresse« sporoča sledečo dogodb;- n;V| pijetete co. ki se je rnpeitla pred kratkim v bra-j e ^ db Turčiji. Naučni mini- bantsi:em gradu Boiichout kjer biva ; ste^7m^oval dve komisiji, ki naj se ba- Kiko-5sno ta^ vUe L izdelavo besednjaka turškega jezika, ' J?^du r^z_i okorna 1 ugotovljenem turške ortografije. • r } ^ rti! Vsled mnogih tožeb proti odmeri novega chcMli crno-ruineno zastav o. Nemški nt- !obl nli dohodninskega davka na pre- m>j> Z a Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem aH večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit- Inice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: L j HI ia Carei Trst Campo S. Gtetsmo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo, tpM pisnrRltt In šolskih potrčliščfn Prodaja razglednic In igrač vseh vrst^ Prođololo se tudi moIItvenfRl v sla^. Iszfko. ulica Riborgo štev. 28, vogal uL Beccherie Velika izbera moških in deških oblek. Črni In modri paletots. Ranglan, UI-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kozuhovine. Velika Izbera moških pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbera biaga za moške obeske. Sprejemajo se naročila po meri CROATiA 11 v< jv v->i v. ......- — - ~ j uiauiii lisi uujavija uun tnauii v ivuinu- m »nijskega mojstra! Ritmojster je Pfo- ;nainem davku, ki določa doklado 10% k ^il nato. da bi bil predstavljen le-temu, obrtnemu davku, 25°/. za Carigrad in 10°/e kar se je tudi zgodijo. Dvorni uradnik je provincijo k davku na nepremičnine, ka- relial čast;;ika v salon in mu pokazal z kor tudi različne takse za gledališča, kine, c k na staro damo s snežne belimi lasmi, zabavne lckale, klavnice, droške in avtomo- v črni obleki, ki se »e izprehaja!a po vr- 5i|e> na potrolej in alkahol, vozno živino4 tu. naslonjena na zvestega služabnika. pse itd. To je cesarica mehikanska. — Od tistega Be se vračajo v domovino in kate- sarica ChaiMM^^H^^Mrii mimo, nai ne zvore in naj puščajo jrrad v miru.« Dva francoska generala ranjena. Med francoskimi alpskimi lovci je povzročilo veliko razburjenje dejstvo, da sta bila : je na tozadevno njegovo prošnjo poslala 1200.000 lir kot predujem za uboge izseljence. Treba pa je tudi dobiti dela za reveže. Na Beneškem se vrše skoraj dartza-dnein demonstracije in roparija, ki jih izvršujejo ženske, katere je lakota prignala ifui -^J- - • --------- ----- - -------—•------ - ■»- ----«— k- -o----- s;i -sn-. iirii.u.Mic:ia g erala Maunoury tako daleč. Proti tem. ubogim ljudem ui m ViliuKt rred krat'rim oba raenkrat riogoče nastopati s jx>licijo. hran Krte Trst, Piana S. Glovanni 1 — ■ —--in klotankih poirab- UlOBa Min od k« in plaUoin, Stilov ▼rent, čebrov in kad, sodMov, lopal sit la batkorratnfli koiev, iarbasev in met« ter mnogo drugih ▼ to atroKo ^^ ** an epsaajoćih pradmetor. riiPVlOul •rojo trgovino • hhi^jako aaaodo vsak« Trste bodi od porcelana, storile etaafla, koettasj« aH cinka aadaUe putauio^ kisika itd. Za gostilničaije pipe, la^ie, sesale la slakleao jiuaa^ri sa viao. rsemmmBss imaii IIHMII^^ Totat ur« prodaja I iEmlllo MOller; I"---- _ a^ogledae|U In naj sta- I ■ rrjia prodajalaica tir v ■ Trata, aUca S. Antoaio ■ (vogal ulice S» Nlcold) verižic, zlatih, srebrnih, | k*kor tudi iraških vr m mte Lti ti IBS 8BI Zavarovalna zadruga Zagrebu. Edina domača zavarovalnica, odododod UsImovIJsm leta 1884. — CENTRALA: Zagreb, v lastn: hlii, vogal Marovske In Prtrsdovlteve ulice. — GLAVNO ZASTOPSTVO: Ljukljana, Novi sad, Osjek, Reka, Sarajevo. Podružnica Trstu, ul. Lavatoio 1, II. Telefon s«. 24-94. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Na iivllenie. 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti Škodi po po2aru. 1. Zavarovanje zgradb, (hS, gospodarskih zgradb in tovaren. 2. Zavarovanje premičnin, (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd. 3. Zaarovanie steklenih Sip. Zadružno imetje v vseh delih znaša.........K 3,013.332-66 Letni dohodek premije s pristojbinami........K 1,43€.2S7-S6 Izplačane škode.................K 5,234.162-SS Sposobni posredovalci In akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje Informacije daje Podruinica „Croatiae", Trst, ui. Lavatoio "2,1!. In glavno zastopstvo „Croatie" v Ljubljani (tvrdka Kmet in Siivary. Zastopnik za Goriiko g. Franc Perko. Gorica, Trgovski s. aai