505 Ventil 14 /2008/ 6 UREDNIŠTVO © Ventil 14(2008)6. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 14(2008)6. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 14 Volume Letnica 2008 Year Številka 6 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomoïnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehniïni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: doc. dr. Maja ATANASIJEVIî-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSI¦, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAî, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Aleksander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemïija doc. dr. Edvard DETIîEK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIî, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT doc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAî, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemïija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLI¦, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof.; Paul McGUINESS Raïunalniška obdelava in grafiïna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerïeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 1 500 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naroïnina 19,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. ïlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaïuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ob nenadnem izbruhu fi nanÏne krize v najbolj razvitih delih sveta in ob napovedi, da nam sledi še gospodarska recesija, se mnogi sprašujejo, kako ravnati in kako preživeti ob zmanjšanju prodaje in izgubi trga. Ta vprašanja se pojavljajo v gospodarskih družbah, med samostojnimi podjetniki in vsemi tistimi, ki delajo za trg. Pri vseh drugih, ki so pripeti na državne jasli, pa takšnih skrbi ne zasledimo. Ob tem pa je treba zelo jasno povedati, da je prav industrija tista dejavnost, ki je po eni strani gonilna sila razvoja in napredka ter poslediÏno blagostanja in po drugi najveÏja žrtev kriznih Ïasov. Lahko celo zapišemo, da industrija v Ïasu, ko v svetu vlada konjunktura, skrbi za standard vseh državljanov. V Ïasu krize in recesije pa se mora prav industrija prva in pogostokrat tudi edina prilagajati krizi in recesiji, zmanjševati zaposlenost z odpušÏanjem delavcev, zniževati plaÏe, krÏiti stroške obratovanja in pri tem še poveÏevati produktivnost. Spomnimo se samo zaÏetka devetdesetih let, ko smo se odloÏili za samostojnost. Takrat je naša industrija izgubila veÏino trga in se morala prilagoditi na novo situacijo. Mnogo zaposlenih je izgubilo službo, in to skoraj izkljuÏno v industriji. Ali je bilo takrat v državni upravi, na bankah, fakultetah ali drugih šolah, v policiji ali vojski ali pa v kakšni kulturni ustanovi kaj presežka delavcev. Ali je mogoÏe, da se to vedno dogodi samo industriji. Verjetno pa bo podobna situacija tudi sedaj, Ïe bo prišlo do resne recesije. Iz zgodovine Ïloveštva je poznano, da se dobri in slabi Ïasi menjavajo, da so obdobja razvoja in razcveta in obdobja krize. Poznan je pregovor o sedmih letih suhih in debelih krav. Pametni se v Ïasu krize izobražujejo, kujejo nove ideje, jih uresniÏujejo in skušajo posodobiti dejavnost, pridobiti nove trge in optimirati svojo proizvodnjo. Zavedati se moramo, da v hudih Ïasih preživijo le najbolj trdoživi. V sredstvih javnega obvešÏanja, v razliÏnih strokovnih in poljudnih revijah ter Ïasopisih lahko zasledimo številne nasvete in priporoÏila, kako v primeru recesije ravnati v podjetjih. Ti nasveti so teoretiÏni in so od objave do objave skoraj podobni. V enem od slovenskih tednikov smo te dni prebrali tri nasvete za prebroditev krize. Ti so sicer pravilni in so sprejemljivi za veÏino podjetij in jim s svetovalnega vidika ni mogoÏe oporekati. Toda kljub temu so splošni, teoretiÏni ali pa celo akademski, brez poznavanja resniÏnih praktiÏnih primerov. Po naši oceni Ïarobne palice ni. V kriznih Ïasih je paÏ treba varÏevati na vsakem koraku, pri vsakem strošku in z dobavitelji doseÏi nižje cene ali pa odlog plaÏil. V podjetju je med zaposlenimi treba doseÏi, da se dela racionalno, bolj uÏinkovito, da se varÏuje pri materialu in energiji, da vsak sodelavec išÏe pri sebi izboljšave in nove stranke, skuša doseÏi veÏ naroÏil. Od zaposlenih se zahteva veÏ strpnosti do sodelavcev in strank. Pri strankah in kupcih se skuša doseÏi višja cena. Vsi zaposleni, in ne samo vodstvo, morajo pozitivno pristopiti k reševanju podjetja. Edina praktiÏna nasveta sta samo dva: iskati nove trge in posodobiti produkte ter storitve, da bodo za trg zanimivi. Vsi drugi nasveti so dolgoroÏno neuporabni. Seveda je tudi varÏevanje uÏinkovit ukrep, toda dolgoroÏno samo ta ukrep ne prinaša rešitve. Prav gotovo je najtežje pri zaposlenih doseÏi razumevanje kritiÏne situacije za podjetje. Mislim, da mora vodstvo svojim sodelavcem natoÏiti Ïistega vina. Seznaniti jih mora z resniÏnimi podatki brez slepenja ali zavajanja. Slovenci smo poznani po tem, da smo strpni in razumni, Ïe smo seznanjeni z resnico, da tudi še tako slabo situacijo sprejmemo in smo se pripravljeni sooÏiti z njo, pripravljeni smo jo tudi skupaj reševati, Ïe smo prepriÏani, da smo pošteno informirani. Janez Tušek Finančna kriza in napoved gospodarske recesije