Leto LXIIf. št. 34 V Ljubljani, v torek 11. februarja 1930 Cena Din f,— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Dim 2.50. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po po dogovor«. Inseratni davek posebej, »Slovenski Narod« veljja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske šievilke so: 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. BOMBNI ATENTAT NA ..P0P0L0 Dl TREŠTE" Suoči ob 22.30 je eksplodiral v redakcijskem poslopju peklenski stroj — Del poslopja je docela porušen — Trije uredniki in redakcijski sluga težko ranjeni — Vojaška granata pod stopnicami — O atentatorjih ni nobenega sledu — Razburjenje po vsem mestu Trst, 11. februarja. V pretekli noči je bil izvršen atentat na redakcijo znanega fašističnega glasila »Popolo di Trieste« v Trstu. V stopnišču večnadstropne palače, kjer je tudi tiskarna lista, je malo pred polnočjo eksplodiral peklenski stroj, ki je razdejal skoro vso palačo. Trije uredniki in en sluga so bili težko ranjeni. Domneva se, da gre za atentat komunistov, fašistični krogi pa izražajo tudi mnenje, da gre morda za n^pad fašizmu sovražnih slovanskih elementov. Policija je uvedla obširno preiskavo, vendar pa storilcev še niso izsledili. Trst, 11. febr. O atentatu na redakcijo »Popola di Trieste« so znane naslednje podrobnosti: Ko so snočl malo pred polnočjo po zaključku redakcije zapuščali uredniki uredniške prostore, je na slavnem stop. nisču eksplodiral peklenski stroj Stopnišče se je zrušilo, kakor da bi bilo iz papirja. Tri urednike in enega slugo, ki so bili baŠ na stopnicah, so razvaline zasule. Nekateri uredniki so bili že na cesti in so tako ušli gotovi smrti, dočim so ostali nepoškodovani tudi oni. ki so bili zaooslenl v tiskarni tlkspiozija je bila tako silna, da se je I čula do vsem mestu. Prvi hip so ljudje mislili, da je eksplodirala granata največjega kalibra Ljudje so kljub pozni nočni uri z vseh strani prihiteli pred poslopje »Popola di Trieste«, ki je nudilo sliko popolnega razdejanja. Sprednja fronta se je sesula, na zadnjem traktu pa je zidovje popokalo ter so odpad'a vsa okna in vrata. Tudi na sosednih bi«ah so popokale šipe in razpokalo zidovje. Ker so popokale plinske cevi je nastal požar Gasilci sprva sploh niso mogli Wizu in šele pozneje, ko so zaprli dovod plina, so mogli požar lokalizirati in pogasiti. Izpod ruševin so potegnili štiri ranjence. Enemu uredniku ie odtrgalo obe nogi v boku. ter je zaradi izkrvavitve med prevozom v bolnico umrl, a tudi ostali trije ranjenci, dva urednika in uredniški sluga, imajo polomljene roke in noge tako, da zdravniki nihajo upanja, da bi jih ohranili pri življenju. Fašistični voditelji, kriminalna in politična policija s kvestorjem in prefektom na čelu, so takoj prihiteli na k^j katastrofe in uvedli preiskavo. Po mnenju strokovnjakov je bilo v peklenskem stroja ?v A t 30—35 kg ekrazita Po ogromnih železnih drobcih sklepajo, da je služila za peklenski stroj vojaška granata največjega kalibra. Vsem je naravnost uganka, kako so atentatorji mogli potožiti peklenski stroj v postopje, ali jte bil peklenski stroj v zvezi z uro in baterijo, ali pa Je bil napravljen na vžlgalno vrvico. Atentat je Izzval v mestu ogromno senzacijo Pred redakcijo se je zbrala kmalu 00 eksploziji več tiso,'glava množica, ki je živahno komentirala dogodke m prirejala manifestacija za fašistični režim Jutranji listi so izšli v posebnih iz-dajali z obširnim opisom atentata, pri čemur hudo napadajo komuniste in ne t>riznnaša?o tudi slovanskemu življu. Policija je davi izvršila več aretacij, vendar oa čuva osti Davi je bil obiaviten kratek s*"!**"! komn^i^e. ki ugotavlja, da storilcev še niso izsledili. Žrtve Trst, 11. tebr. Dosedanja preiskava Je dognala, da je bil peklenski stroj skrit za vrati pod stopniščem. Peklenski stroj je obstojal iz vojaške granate, kalibra 149 mm, napolnjen pa je bil s ekrazitom. Eksptozija je nastala točn« ob 22.30. Ni še pojasnjeno, kako so prišli storilci v posest granate največjega kalibra in kako so mogli neopaženo po'o-žiti peklenski stroj pod stopnice. Gasilci so ponoči in danes dopoldne s tra-movjem podprli razpokano zidov ie, da se ne poruši. O storilcih do poldneva še m" bilo nobenega sledu. Težko ranjeni so urednika Appolonlo Mlssouri in Anton 10 Misich, rodom iz Trsta, ter redakcijski slucn Gluseppe Olle. rodom iz Trsta. do*ira je umrli urednik, ki mu je odtrgalo obe nogi, Fernando Nerri, rodom iz Ancone, Trezen bolgarski glas Jugoslovenski-bolgarski sporazum je prvi korak k smotrenemu napredku balkanskih držav Beograd, 10. febr. Iz Sofije poročajo, da je Kst »Preporod«, glasilo predsednika vlade, objavil izjavo znanega poslanca GV'gorija Vasiljeva, ki komentira j:U'gosloven9ko^bolgarski sporazum. Poslanec Vasiljev pozdravlja doseženi uspeh in pravi, da mora ta sporazum razveseliti vsakogar. Gotovo je, da se bo na obeh straneh zastavila tudi najboljša volja za čim pravrlnejše izvajanje doseženega sporazuma. Zahvaliti se je treba obema delegacijama, da sta znali najti pot za odstranitev vseh zaprek, ki so obe državi delile -močneje kakor pa neoillska pogodba. Končno povdarja, da je skrajni čas, da se države na Balkanu medsebojno razgovore, ker bi potem pričela Evropa drugače gledati na razmere na BaJkanu. kakor je doslej. V doseženem jugoslovensko - bolgarskem sporazumu vidi veh^k napredek ter povdarja da je boćarsko javno mnenje soglasno odobravalo napore za ustvaritev trajnih dobrh odnoSajev med obema državama. V doseženem sporazuma vidi nrvi korak k napredku balkanskih držav. Zunanja politika Grčije Grški zunanji minister za balkansko solidarnost Atene, 10. febr. p. Grški list »Mes-sager d'Athenes« objavlja izjavo grškega zunanjega rnkiiSfcra Mihalokopulosa, ki jo je dal beograjskemu listu »La Yougosiavie«. Grška zunanja politika, je izjavil grški zuan-Ji minister, je glede na zahteve povojnega mednarodnega duha postala racijonaina. Ona temelji na ohranitvi teritorialnega statusa quo in na razvijanju čim boljših odnošajev z vsemi državami, zlasti pa z bližnjšmfi sosedi. Grško-turška nagajanja potekajo normalno in razpravljajo sedaj eksperti o raznih spornih vprašanjih. Odnošaji z Bolgarijo so normalni. Dela se za odstranitev gotovih sporov finančnega značaja. Odnošaji z Albanijo so manj intimni, kakor bi morali biti med sosednima državama. O grško-jugoslovensfcib odnošajih je izjav*! grški zunanji mini- ster, da so vsi gršiki politiki brez razlike strank vedno delali za njihovo oja-čenje. To prijateljstvo temelji na tradicijah, zgodovini in na skupnih bojih, ki so populariziral grško-jugos4oven-sko solidarnost. Izmenjava posetov grških in jugoslovenskih intelektualcev, športnikov in atletov nudi samo nove dokaze prijateljstva. Zunanji minister je zlasti po vda r jal, da so se na obeh straneh osnovala društva z namenom, izpopolniti zbližanje Jugoslavije in Grške. Oćaošatf z Italijo so iskreno prisrčni. Na vprašanje, kako sodi o balkanski uniji, je grSki zunanji minister izjavil, da je pripravljen podpsati pogodbo o balkanski konfederaciji, balkanskem Lo-carrru ali vsak drug dokument, ki bi prinesel integralen mir na Balkanu. Španija naj postane republika? Demantirane vesti o akciji Romanonecsa — Priprave za borbo med konzervativnimi in svobodomiselnimi elementi. — Reaktiviranje častnikov Madrid, 11. febr. Zadnje čase so se uporno širile vesti, da namerava bivši španski ministrski predsednik Romano-nes proglasiti špansko republiko, ki bi imela na čelu kot dosmrtnega predsednika sedanjega kralja AhVrtza. Ta vest je zbudila v španskih političnih krogih veliko senzacijo, ker je bik) splošno znano, da Romanones ni bil nikoli republikanskega mišljenja in da ni pripravljal ustanovitve nove republikanske stranke. Resnično je le tolko. da se oriTvavlja v Šoan?v h« d hej n»*d orista-ši bivšega diktatorja Prima de Rivere, ki ima kfl/uto polorrru diktature še vedno močne pristaše v deželi. Te dni so se vršili važni sestanki političnih strank in kakor kaže, se bo ločilo politično življenje v ŠpanijM v dva popolnoma si nasprotna tabora. Na eni strani se bodo združili konservativni element:, ki so podpirali vojaško diktaturo, na drugi strani pa vsi liberalni elementi, ki skušajo izbrisat' vsako sled m režimom Prima de Rivere. Na vsak način bo pa Romanones eden izmed voditeljev liberalne frakcije. Mraz v dravski banovini Ljubljana. 11. februarja. Lani na današ-nfi dan je bil pustni torek, ko so po vsej Slo vem j i besneli stilni snežmi vili a nji ter je prometna katastrofa dosegla svoj vrhunec. Močni snežni plazovi so zas:pavaH železniške proge prj Celju in v Borrnj-u. Danes je s cer nekclko modne je prasnil mraz. toda povsod v Dravski banovini je bilo lepo, jasno in sefaBno. Po nekaterih krajih le mraz neko'iko odienial, drugod pa hu,:e pritisnil. Jutrania poročila so beležila nasled-ne vremensko stanje: Gorenjsko: Bohinjska Bistrica — 16 C. Kran:ska gora — 13 C, Jesenice — 10 C. Tržič — 7 C, Kamnk — 9 C in Ljnb-Pana — 8 C. Povsod na Gorenjskem jasno in sc-lnono. Štajersko: Celje — 6 C, Maribor — 5 C. Dravograd — 10 C, Ljutomer — 5 C, Prek-m-urje - Kotoriba — 5 C. Povs°d jasno. Dolenjsko: Brežce — 8 C, Št. Janž na Dolenjskem — 13 C, Novo mesto — 5 C in Kočevje — U C. Povsod jasno. Notranjsko: Rakeik — 8 C, jasno. Slenec padel v Ljubljanico Ljubljana, 11. februarja. Davi se je na šenttpeterskem mostu pripetila nenavadna nesreča. Okoli 4. zuurraj ie šel slepi 100% i-nvalčd Anton Cerar čez Ambrožev trg proti mostu. Nesreča je hotela, da je zašel proti Ljub!;anict Padel ie s škarpe v vodo. Njegove krike na pomoč so čuli pasanti, ki so takoj obvestrilj rešeno postajo. Invalida so potegnili vz vode ter ga prepeljali v bolnico. Revež se je ves potrikel, b:H pa je tudi močno premražen. INOZEMSKE PORZE. Cur'h: Beograd 9.1275. — Partz 20.295. — London 25.20. — Neuvork 518.25. — Bruselj 72.175. — Milan 27.11. — Madrid 67 50. — Amsterdam 207.87. — Berlin 123.74. — Dima? 72.93. — Sofja 3.75. — Prasa 15.^3. — Varava 5« n"5. — Budimpešta 90.565. — Bukarešta 3.06. Zakon o nadzorstvu nad živili Kralj je podpisal zakon o nadzorstvu nad živili, Id določa tudi stroge kazni za vse prestopke Beograd 10. februarja. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za socijalno politiko in narodno zdravje predpisal in proglasil zakon o nadzorstvu nad živili. Zakon ima 26 členov. Cl. l se glasi: V zaščito narodnega zdravja in v svrho oskrbe prebivalstva z zdravo hrano se postavljajo pod nadzorstvo javnih oblaste v ti-le predmeti in izdelki: 1. živila in pijače vseh vrst; 2. začimbe in sredstva za zboljšanje okusa, barve in izgleda pod 1 navedenih predmetov; 3. priprave, ki jih rabijo ali ki so namenjene uporabi pri proizvajanju .zboljše-vanju, shranitvi in odpravi pod 1) in 2) navedenih predmetov. To nadzorstvo sme v smislu nadaljnih paragrafov minister za socijalno politiko in narodno zdravje razširiti. Nadzorstvo opravljajo prvostopna oblastva s pomočjo strokovnih organov, higijenskih zavodov in ustanov. V centralnem higijenskem zavodu v Beogradu in v šoli narodnega zdravja v Zagrebu bodo za potrebe vse države prirejeni posebni tečaji za nadzornike živil. Naloga nadzornikov bo, da pregledujejo živila, preprečujejo razširjenje kužnih la parazitskih bolezni na živini, izločijo iz živil strupe in ostale škodljive predmete ter uničujejo potvorbe. Nadalje bodo morali paziti, da hrana ne bo slaba. Nadaljni paragrafi govore o načinu prijav in o delovanju higijenskega zavoda in domov narodnega zdravja, ki morajo ustanoviti posebne odseke za pregled živil s strokovnjaki na čelu. Kazenske določbe odrejajo zaporno kazen do enega meseca ali denarno globo do 10.000 Din. V težjih primerih je uporabiti tudi kazenski zakon o poškodbi ljudskega zdravja. Zakon bo stopil v veljavo 30 dni po razglasitvi v ^Službenh Novinah«. S tem dnem bodo prenehale določbe zakona z dne 16. januarja 1896 in odredbe ostalih pokrajinskih zakonov, naredb, predpisov itd. Razbojništvo v Chicagu Ponesrečena akcija proti roparski ti družbam. — Nad Chicagom bo proglašeno obsedno stanje, da se zatro zločinske organizacije. Chlcago, 11. februarja. Vedno bolj pogosti zločini in borbe med posameznimi roparskimi tolpami so vzbudili med čika-škim prebivalstvom razumljivo razburjenje in proteste. Končno se je p cicija vendarle zganila in je priredila ogromno racijo na zločinski svet. V ponoćnih urah se je razšlo po vsem mestu nad 5000 policijskih agentov, ki so preiskali vsa zločinska skrivališča. Policijski komisar Rusella ie dal znak za racijo z besedami: »Nastopite z vso energijo proti zločinski tolpi, ki misli, da bo vladala nad Chicagom.« Po naključju pa je večina roparskih poglavarjev zvedela za izjavo Russella ter je racija zato razmeroma imela ze'o slab uspeh in so morali večino aretirancev izpustiti. Metalci bomb, zločinske tolpe s strojnicami in glavni zlikovci so se umaknili "e pravočasno. Policija ie pridržala veliko oseb iz previdnosti. Okrog 20 zločincev, ki imajo na vesti celo vrsto umorov, pride pred sodišče. Cikaško prebivalstvo zahteva z vso energijo, da policija nadaljuje svojo akcijo in zafre z!o5i»**tvo ki se je v rr.~~*'i strahovito razpaslo. Ni izključeno, da bo v kratkem proglašeno nad mestom obsedno stanje, da se v kali zatro vse zločinske družbe. Chlcago, 11. februarja Snoči je priredila policija veliko racijo proti tihotapcem alkohola. Aretiranih je bilo okrog 900 oseb, ki so pa bile pozneje večinoma izpuščene. Na več krajih je prišlo do spopadov med zlikovci in policijskimi agent, ki so morali rabiti orožje. Ubiti sta bili dve osebi. Pred sodišče bo prišlo 150 oseb in 31 trgovskih družb, ki so obtožene, da so prekršile prohibicijski zakon. Obtožene tvrd-ke so prejele od vlade 45.000 hI alkohola za denaturalizacijo, ki so ga potem prodale konzumentom. Zima v južni Srbiji Beograd, 11. februarja. Po vesteh rz Tužne Srbije je zavladal tam hud mraz. V Skoplju. Gnilani in Bitolju so beležili davi 17 do 20 stopinj pod ničlo. V Bitolju je za-nadel tudi precej debel sneg. Darujte za slepe! Važni sklepi JZSS V soboto in nedeljo smuško prvenstvo države v Kranjski gori in Mojstrani — Naši tekmovalci na Norveškem in v RumtmiJI Lepotna konkurenca na planinskem plesu Razsodišče je izbralo 9 najrazličnejših tipov rističnostjo, torej ne z* irtrzk) pravilnostjo, temveč za izrazitostju. V obrazu naj se zrcali notranja lepota, plemenitost in srčna kultura. Tako jc tudi pri lepotni tekmi v soboto na planinskem plesu med desetimi lepimi damami imela največ privržencev v razsodišču ljubka pastiričica Mlada CeUstinu-v a ne morebiti zaradi pravilnosti potez v obrazu, temveč zaradi živahnosti, izrazitosti in šarma. Ker tuj pa vse tekme nudijo oim već materijala, da bodo pri končni izbiri lahko prišli do veljave najrazličnejši aJJEBSi in se bo lahko uveljavil pri izbiri splošen okus naroda, ie razsodišče izbralo izmed lepotic, ki so jih razsodišču z glasovnicami priporočili obiskovalci, tudi deset različnih tipov. Pri tem pa razsodišče ni mislilo na kako prvenstvo,' ker noče vplivati na končno odločitev. Vrstni red imen lepotic, ki jih je razsodišče rnoslo objaviti šele Po 4. zjutraj, nikakor ni klasifikacija, temveč so si sodniki zabeležili imena le po vrsti, kakor so se jim lepotice prišle predstavit. Le Mladko Celesrinovo je razsodile postavilo na prvo mesto, ker je s povpraševanjem med občinstvom prišlo do pre-verjenja, da ie vzbujala njena živahnost največ simpatii. Maiveč glasov. namreč čez 700, je dobila gdč. Olga Černetova, a razsodišče je izbralo poleu gdč. Mlade Ce-lestinove še nežno blondinko Ho Gerša^o-vo, gospo Olgo Reichovo, sospo Potočnikovo in gdč. Doro Bezlajevo, Lojzko Labi-čevo. Trud o Petelnovo, Mam Pelčcvo in Viki Lauferjevo. Razsodišče bi bilo imenovalo še neko lepotico, a je prezgodaj odšla, da je nt bilo mogoče oceniti. Občinstvo torej vidi. da ie razsodišče izbralo dame, ki se odlikujejo pred drugimi po lepoti ali ljubkosti, po svoji izrazitosti, šarmu ali rasnosti. Kdorkoli ima dober okus, si bo med temi damami lahko izbral lepotico, ki odgovarja njegovemu okusu. Omenjamo še, da bi bilo tudi vse občinstvo najbrže pozdravilo srčkano Mladko s simpatijami, če bi bilo vedelo, da je ta živahna pastiričica tista dobra deklica, ki je lani s svojo prijateljico Peganovo prišla v najhujši zimi iz Radovljice po zmrzujoče otročiče v barake in jih odpcliala seboj v toplo zavetje. Kar se plesa samega tiče, je tudi letos ih popularna prireditev združila prijatelje naših planin z vseh strani dežele, da je vesela množica napolnila s planinskimi motivi okrašene prostore do zadnjega kntičkj. 1L februarja. *a pobudo revije »Žena in dom« prirejajo razne društva po vsej Sloveniji lepotne tekme, da bo moglo posebno razsodišče izmed vseh v posameznih krajih izvoljenih zbrati gotovo število lepotic, ki jih bo uredništvo dalo filmati, in >e bo ta film predvajal po vsej deželi, da bo moglo občinstvo izbrati izmed vseh najlepšo Slovenko. Tndi fotografije pošiljajo lepe Slovenke uredništvu, a te slike prihajajo kej počasi, kakor bi rmeie lepotice kak predsodek proti tekmi. Zdi se, kakor bi smatrale dame udeležbo pri konkurenci za nekaj nedostojnega, da se ne strinja dober glas s tekmova-noem. To pojmovanje lepotnih konkurenc je pa zastarelo in nekako malomeščansko, saj vidimo, da pri drugih narodih tekmujejo tudi naiodličnejše dame in pred dmevi smo čitali, da se ie razglasitve evropske lepotne konkurence udeležil celo predsednik francoske republike z najvišjimi dostojanstveniki države in poslaniki. Kult lepote je že prastar iti iz zgodovine vemo, da je bil v najsvetlejših zgodovinskih dobah najmtcrtzrvne^ši ter ga ni moglo zatreti niti srednjeveško mračnjaštvo. Vedno so lepoto slavili največji pesniki ta umetniki in prav po lepotnem idealu cenimo tudi kulturo posameznega naroda in dobe. Tudi sodobna telesna vzgoja stremi za tem, da si z gimnastiko in pravilno nego ohranimo telo čim dalje sveže in lepo. Moderne kozmetične metode pomagajo korigirati hibe, ki kaze telo in lice, ter pomagajo iznopolnievati oblike, da se čim bolj približajo idealni lepoti telesa. Tudi t moralnega stališča so lepotne konkurence neooorečne, saj se s takimi kan-knrencami vzbuja estetski čut. Pri velikih in naikulrumeiših narodih sveta tvorijo razsodišča najuglednejše osebe in največji umetniki, ki imajo o morali najčistejše pni-me. Predsodki proti tekmam pričajo, da imamo še preživele pojme o morali in da zaostajamo za modernim časom. Tndi mi si moramo ustvariti ideal Slovenke, ki naj svetu pokaže, da tudi na polju telesne kulture ne zaostajamo za sodobniki. Tipično lepe Slovenke rabimo za frr.ra^ando v *v«tu. za slike v revijah. J zlasti ja za nfosoeltte naših letovišč. Tudi i umetniki rabijo za svoia dela modele in | imamo ae vpč s4osrsM%stort madon, ki na«i , »a? bi pni—h »lov. jdeal lepote in nai-papeiee#S tip S»ovei»he. Sodobna i-zfcirarvia ' seeeme \*w&*mmi sa ljubkostjo in karakte- 1 Strašen samomor 19 letnega mladeniča Ponoči se je na Gradu pod utrdbami dvakrat z nožem zabodel v srce fotografski pomočnik Kari Cvetraček LJubljana, 11. februarja. JZSS je miei smoči odfborovo sejo, m kateri so brli sprejeti vazoi sklepi. Razpravljalo se ie o državnem smuSkem prvenstvu, o mednarodnih smuških "tekmah ▼ Oslo. mednarodnih vojaSM smuSkfli tek-mali v RumuTiiji ter o aferi Vodišek. Termin za državno smuško prvenstvo je deiniitiven. Državno prvenstvo se bo vrSHo v soboto h nedeljo. V soboto popoldne bo skakame v Kranjski go-ri, V nedeljo bo pa v Mojstrani smuSko tekmovanje na 18 km za prvenstvo Dravske banovine. Ta tek obenem šteje v kombinirano tekmovanje. Pr-v^k v kombiniranem tekmovanju si pribori naslov državnega prvaka. Dostop k tekmovanju imajo vsi verificirani tetteno-v»!c! JZSS. Tefltme za družaviK) prvenstvo se udeieže kkibj Ilirija. Ljubljana, Skala. Maribor, Dovje - Mojstrana, Bled itd. Borba bo napeta, saj so od lani vsi klubi znatno napredovali. Zdi se, da sc bo glavna borba vršila med Turilo m LfriMlano, toda prekrižati jima trtegne račune Maribor in Dovje - Mojstrana, ki je baš s svopo nedeljsko zmago nad Štafetami UuJotjana *n Uirae dokazal- da ga iti podcenjevati. TucJi khm led se bo po-tegova! aa prvenstvo. Favoriti so brata Janla, Srame*, Reiek. Brvar, brate DoUnSek in še nekateri drugi. Drug važen sfcfep JZSS je bol, da se naši tekmovalci udeleže mednalodnii etnušfcflt tekem v Oslo na Norveškem, kjer bo zastopana skoro vsa Evropa, kajti istočasno se ho vršil mednarodni smuški kongres ter slovite smuSke in skakame tekme tekme v rfotmenfcokmi. Od naših smučarjev prideta v podtev brata Janša ter Šramd. Tekmovalna ekie davi naglo razširila vest da so na Oradu pod starimi utrdbami pri RegalHjevetri zajvi našli mrtvega nekega mladenič«, ki sc je baje zabodel z nožem v srce. O tem je bita okoli 9. obveščena tudi dolenjska policijska stražnica, ki Je takoj nato obvestila policijsko direkcijo. Ko je odsia davi nekoliko po S. skupina dijakov na rlet na Grad, so naleteli pod utrdbami v smeri proti Dolenjskemu mostu pod bezgovim grmovjem mrtvega nekega mladeniča. Prestrašeni dijaki so obvestili o tem policijsko stražnico. Ob 10. je prišla na Grad policijska komisija. obstoječa iz zdravnika dr. Avramovića in dežurnega uradnika s. Ploriana. Zdravnik je ugotovil, da se je samomorilec zabodel dvakrat z Kongres slovanskih gasilcev ¥ Ljubljani Ljubljana. . februarja. Kongresni odbor Jugosiovenske gasilske zveze pod predsedstvom g. Riharda En«elsbergerja iz Krškega je na seji, ki se je vršila v soboto zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata, razpravljal o kongresu slovanskih gasilskih organizacij ter v glavnih obrisih odobril obširen program konsrresa slovanskih gasilcev, ki se bo vršil od 1. do i, avgusta t. 1. v Ljubljani. Kongres bo po opsegu in pomenu ena največjih javnih prireditev v naši državi. Združen bo s proslavo GOletnice Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. .Vi. Vel. kralj je prevzel protektora I nad kongresom ter bo najbrž prisostvoval veliki javni prireditvi jugoslovenskih in češkoslovaških gasilcev, ki nastopijo v nedeljo 3. avgusta z raznimi vajami na orodja, osobito s sekiricami. Pri vajah nastopi od 50U do 1000 gasilcev. 2e sedaj računajo, da se bo velikih gasilskih slavnosti udeležilo do 40.000 ljudi. Samo gasilcev v krojih bo nad 20.00u. Češkoslovaški gasilci bodo imeK posebne vlake. Iz Češkoslovaške prispe nad 1000 gasilcev v krojih. Kongresa vseslovanske gasilske zveze, kateri sedaj načeluie starosta A. I. Seidl iz Prage, se udeleže vsi odlični predstavniki gasilskih organizacij iz Češkoslovaške, Poljske, Bolgarske in naše države. Na kongres bodo povabljeni predstavniki Mednarodne gasilske federacije, ki je bila lani ustanovljena v Parizu, dalje gasilci Francije. Švice in vse^ nordijskih držav. Zato iiLkžem v srce. Samomor je najbrže izvršil že sooči ali pa ponoči, kajti truplo je bilo že mrzlo. Nesrečni mladenič je bil oblečen, imel pa je razgaljena prsa, dočim je i suknja ležala poleg njega. Poleg trupla so našli tudi velik okrvavljen nož. Komisija je ugotovila, da gre za fotografskega pomočnika Karla Cvetračka, roj. 3. decembra 1911 v Zemunu in pristojnega na Dunaj. Kaj je nesrečnega fanta pognalo v smrt, ni znano. Ni izključeno, da gre za nesrečno ljubezen, mogoče pa je tudi, da je mladenič ixvršil obupno dejanje v trenutni duševni zmedenosti. Pokojni Cvetraček je bil uslužben pri svojem stricu na Miklošičevi cesti in se mu je prav dobro godilo. Bil je tudi določen za naslednika podjetja. Na-zadnie so jra videli včeraj ob 17.. ko je odšel z doma. Truplo so prepeljali r mrtvašnico k Sv. Krištofu. jc pričakovati, da bo kongres izredno pester in obsežen. Organizacija kongresa je poverjena Pule* glavnega kongresnega odbora še 12 odsekom, od katerih irna tehnični odsek cod predsedstvom g. Milka Mojana rešiti najtežavnejšo nalogo. 2c sedaj sc uasilci ve-žbajo v vseh vajah na orodju in prostih vajah, s katerimi nastopijo o. avgusta na Stadionu. Takrat nastopi tudi poseben samaritanski oddelek Članic gasilnega društva v Djakovu, edinega v naši državi, ki sprejema v svoje vrste tudi ženske. S kongresom bo združena kot rečeno proslava 60ietnice obstoja Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani. Tudi program te proslave je zelo pester hi zanimiv. Odkrit bo med drugim na svečan načtn na pokopališču pri Sv. Križu spomenik organizatorju slovenskega gasilstva pok. Fr. Barletu. Kongres je velikega pomena tudi za nase gasilstvo. Lani 6. decembra ie bila ustanovMena Gasilska j*veze kraljevine Ju-goslavfje, v kateri so včlanjene vse večje organizacije. Članice zveze so: Jugoslovenska gasilska zveza v Ljubljani, ki šteje nad 22.000 članov, Bosansko-hercegovska gasilska zveza v Brčkem. Hrvatsko - slavonska gasilska zajednica v Zagrebu, Bačka gasilska zveza v Sombo-ru. Banatski gasilski savez v Pančevu ter Zajednica požarnih družin za Srbiio in Južno Srbijo v Kragujevcu. Utopljenec se lovi za bilko. — Milostiva, topim se v globini va-slli divnih oči. — Zares? Zato sc menda tako krčevito držite slamice svoje viriinke. „Slovenski Narod44 ▼ Mariboru Od 15. t m. dalje bodo prejemali na. ročaflti ki ottali interesenti v Mariboru »Slovenski Narod« že ob 7. zvečer. Dostavili jim ga bodo ra/našaJci takoj po prihodu avtobusa Ce>i)e—Maribor. Uprava »SK>v. Naroda« bo dostavljanje lista tako organizirala, da bo interesentom v največji meri ustreženo. VOvU naročnike sprejema podružnica »$k>v. Naroda« Hinko Sax. Maribor. Mesečna naročn wi a 12 Din. Ust se faP dobil tudi v kofportažf m v trafikah. Uboj na šenturški gori Ljubljana, 11. tebruarja. še nc 24letoi kmečki ddavec. samski France Jagodic iz Sv. Lenarta pri Cerkvah na Gorenjskem, se je danes dopokine pred tričlanskim senatom zagovarjal zaradi uboja. Državni tofitelj je cbtožsl Jjgodaca. da je zakrivil ziočvnstvo zoper življenje in telo, ker je v noči cd 17. na 16. novemora lani na Šenturš.ki j-otj z nožem znbodel Martina Uebernika v srce tako. da je Re-bernik kmalu umrl. Dik> :e lani na Maruuovb nedeljo 17. novembra. Ob:oZe*iec Jagodic je prišel p -zno ^poneči v gostilno Ignacija Vinovnika na $enturski »ori. Bil ie nekoliko \ , i kakur navaja ubtožnica. Po itavamem oh-toženčevem nastopanja je gostilmcar takoj slutil, da utegne nastati prep.r in prc.^p, zato le vse goste sprava' i.: gostiln i škid pro-storov. Bila je &t policijska ura. PrcJ g< -stikio je naposled med fanti nasla! prca-', ki se je razvil v prelep, med katerim le obtoženec z nožem zabodel Martina Kebc-nika v srce. Poškodovanec e kmalu d -r.\\. Zdravnik dr. Fajditfa !C :vgoS:\'l. d.i !• Martin Rcbernik umrl zarud: I zk rva v! t ve, ker ga je ostrina !K>ža zadela :iaru\ n< s: v levi prekai srca. Poškodba |c bi a s:tir;na ter le bila vsaka zdravnic. pomoS Izključena, V prelska\i se >e obtož-ciioc za^ovaT da je bil napaden rn da ga jc Ipnactj Vr-hovnik, pokojnikov brat. prvi ud.irli s kolom po glav.. Padel je bi se ne spx m kai se ic pozneje zgodilo. Obtoženi France Jagoda, ki Je zastaven fam, fe vztrajal pri svojem Tjflovoru k: j g p^da! v preiskavi. 0*>^;Tno jc pripovedovali kako ;c priš!-o do pretepa med > 1 -lenarcani In Seuujrcum. Sani ni b**l vfnlen, Nie.^a je naiprej Jože Keberiuis udar I s k -lom r»o :. nato Je 5ele sanU Mai rožem. /a«;1:šan'b le bilo Sest ppć. Zanln da u; bila ena davnih prič lupriselena ker je trTa ncda\no pred delebirni lOdlMs 1 kazuovina po novem zakonu iik Izgutsi castm'h drIavHaris4\ili pravld '"riče so p -t;*dHe. da ;c otieofesec z nožem s r; n: 1 M r-t^na Rcberrwka. a poznele lete udar 1 hi -žeuca po slavi. Martin Rebern'k |c 1 ' toHko pri Tiioči, da je s ceste odšel v \ r.o Ignacija Vrhovnika. Tu je vnr)čc K' »I -n^arja dvakrat ponovil, da ca |c ? aoletn France Jasrodic. Franceta Jagodkca stu »pravila n*esov brat in tovaHš naVprcj Jo festll !ca i Fr^marJa. ki y.a ie odpcija- V Kranj zdravnika, da mu \t obvezal rn no n i . Iz Kranja je bil preoel.laii \ ljubljansko no bolnico. k;er ie ostal samo en dan. Po dve uii trajajoči razpravi jc pred« đ« i>ik sonata s. o. s. Anton M-!ad'j proti sodbo, s katero jc bil spoznan France I i-sodfc za krivega in ob^oicn ua tr! leta ječe. Predsednik *a je \pm>al: -Ali spre-mete sodbo?< «Ne'- je odgovor i! .l;uoi':. Sodbo }e posltišalij več kmetov 9 >:-*w'r-ške fOTC :,i od Sv. Lenarta. Drama LH*ai»t«za*:i)« Dicktrnov e ga rv \ p - '.£. r'. no»o; It. t. rn. v Mijeael dram v rti«;! z. C irna i k ca. Predstavi se u ji»inna r:Ja C. A-a- jst-i k.vkor p p Jtn«tka skur*in.i »La patite »cene« grostiVe urvikra*. v DaafJnaaM driml 12. ;. m. Ta parčka drain>'\a 0'iizha nv aal d-ran ikt posebno f ji n.ičin pors:/mi.'-jTw >v»-.\ >ie program, k: .stroji -z »Urcišllj k'ašlčn.li. v* kadi i/ najnp/ve'šiili inoatraJli trancoskilj d.' V >"cco nam bona \ r M ♦-' xcsx> *Dnajo prc&živcčen.i-vr \- !]ub :ii rovo ►Pr:>iWe-nf> /*r»ite»v«. Obe komtd 'i sp.ij., s ined nažbolj MaaiBU refmrtoa: t« flcapaat* ki uživa veHk sloves v Pap^u :n v prov;nci, ajaf ima Širok stakn k-og cbCodovatcc ■ česti'.?v. »La petite aCMC«« S-osru'e tekorn icu dr- prv v ju«o>!a\ .; ta }« priaaila s »eboj rac »vo>c or«i«ina'.;><: kos-:amc in dekora.:^. Obt aoatova« nji sta igvea 2!eda!«šVt'Sa :irxi rji >o rw razpolazo le ^edcž: :n W{t \>c!j rrsC. CerK* nekoliko vi^i« oil otr-čaiTni c. •> p:h. \«« pa zato. ker ?c s-kieti.ld cteikiV^V.i upra-. ^ r odličnimi aaatl ujo^-no P8aWleo. Dijaška predstava v 1M>fya»*kj dr»mi. V soIkuo 15. t. m. oopokjnc ob 13. uri *c ^Vflu*-. ko: d'laška predstava pri zeln znižanih ceaujtj Strindber^ov- ;>ravl>ična isra ^Nevesta > K-iu><, ki k dosezi«* ob i&četku laaaaarja laaoaa • rcsn'c !ep lanetriiM uspeh. Na 10 pr^J»ta^> opo>zar;a>mo naSo .njud.rto iu tinii V a 1 k i r a«. >*a$.top"*o nas« o*W"Cne open»e moči: za Thiejj-y. gna Ma.fdiCe\a. 3« Scaalh>< ter zs. Marecc, Primožič, Rumpel. ze PohČe-v*, "Ribičeva, JerfnauTova, gne španova, Rarnškikovii. Strn-Sevu i a Gerlw»ioeva. E>irigenr ravnatelj Po-iić, reiiser 2. Kr«vxcki. Predstava se vfši »a nhotima A. Opozarjano na »Gkd*K6lM Kst«, \$er !e vsebina opere v s^vrbn ia*1e«« nae«mrva«(ia. Opera prtpravjj«a Puccintra »Borteme^ pođ \od-stvom ravaatefe PoWa in peiiseila Kr*vec-kega. Opereta pa Joh. 5ro»us>u -Netopr' pod ^xd3^^•r Aerokluba »Naša krila.. Olvoril 9 je predsednik dr. Lado L a j o v i c, ki je poEdravil komandanta dravske diviTnjskf ob-laati generala Savo Trlpkovića, »h^rop-aika h*na bantricega svelnika Gračnar. g« ter oatale adelefent^, nakar de >e »pomi-ajal letafekHi uspehov v preteklem letu: prekooceanskih polet>v z majhnimi stroji, Zervjielmoveafl |>olola f^oli «vet«. N^^rmr" > Inž. Bloudek lahkih avijonov, ki jo je priredil FAI. prviii »rac-niti koloeov Dot t. VI motorji w 126 potnikov itri. Tajnik dr. R a p e }<- j)odal i>b*iinio tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je bil.> tndi lani propagandno delo zelo intenzivno. Letalo »Ljubljana«, jo poletelo v Stično na Dolenjsko, kamor ga je vodila apretna roka pilota učitelja Čolnarja in jla pilotskega u&ncfl Franca H e i n r i -harjii. Ogromno zanimanje, ki ga je prt>-bivaletv) pokazalo ob prihodu nenavadnemu p4rca. je utrdrro odbor v prepričanju, da je «a pravi poti za popularizacijo letenja. Nad Stifeo »o fc dvignili stari in mladi domavi-ni? pa bi, ako bi bilo več Saša in daljni dan. mogli voziti, dokler bi hoteli, t.diko je bilo interesentov, čoprav spočetka ni hotel nihče na plan. Drugi polet je izvršila »Ljubljana« pod istrm vodelvtmi, le a izmeno učenca pilotaže g. Radom Hribarjem v Veliko LVko na TVolenjektMn. Tu
  • nih, ki se v tem kraju lahko pohvalijo, da ho leteli nad .reniagana bojffben preti nečem novim, kar je gotovo velika pridobitev. V Ljubljani eami smo pa>«a£treke lete gojili to leto manj intenzivno, ker je imel} letalo t?2ko nalogo, vzdržati pilotsko SoId za 4 gospode: Rado Hribarja. Fram-a H c i n r i h a r j a. Staneta Vidmarja :n Lada Premr^va, indvrstriialce iz Ljubljane. Izvršen je bil daljši let z >Ljubijanoc preko Zagreba do Bjelovara. Letela sta cfr. Repe in pilot Cohiar, pri čemer je letalo potrebovalo za pot iz Ljubljane do Zagreba 1 uro 42 minut, nazaj pa le 45 minut. V preteklem letu je bilo izvršenih *4oup-wty 450 poletov in 6 tem 61 ur letenja. Lansko leto započeti tečaj za gradnjo ntodelov se je 3 polnim uspehom nadaljeval tudi letos, iti to pod vodstvom inž. Kuhlja. tako da amenu trditi, da nam je vagonil cel kader letalske mladine. Letalo Bloudek XV. - Cirru* bo zgrajeno, kolikor ee Uoe leene in kov i neke konetrukci-jo» do 90« marca, kolikor pa tapeciran j a in Keenja pe^de 30. aprila, rakoJ!a -izve- Dolenjskem — Pilotska šola — član Aerokluba v državi deni prvi poakian z letalom koncem aprila. Blagajniško poročilo je podal namesto -drt>pivše Zinke Galletove dr. Rape. Aeroklub ima 234.848 Din premoženja v inventarju. G. ini. K m h e 1 j je poročal o modelnem »portu, g. Rado Hribar pa o gradnji aerodroma. Vzpodbudo za gradnjo naj bi prane-la meema t*bema v zvezi z dravsko banovino in komando vazduhoplovstva. Aerodrom naj bi ee zgradil na vojaekem veabaliecn v Devici Mariji v Polju. Za pregled ovaloe računov je porota 1 dvorni svetnik dr. M a r n, na katerega pred. log je bil pxian odboru soglasno abaoluiorij. Pri volitvah so bili izvoljeni v častno pred&edarra bati dravske banovine mi Dušan S e r a e «\ komandant dravske div. oblasti d i vizi jeki general Sava Tripković, rektor ljubljaotfee univerze dr. Metod Dolenc, župan dr. Dinko P u cy predsednik zbornice TOI Ivan J e 1 a č i n ml-, direktor drž. ieL dar. Borić o, dvorna dama ga. Franga Tavčarje« v s, odvetnik dr. Marko Natlačen: v" upravni odbor predsednik dr. Lacko L a j o v i c. ravnaleli, podpredsedniki Rado H ri b a r. industrijalce, Pero N e d e 1 j k o v i ć5 polkovnik, inž-France Zupančič, ind., tajnik dr. Stane Rape, blagajnik John Š a b e c. trg. z avtomobili, odborniki: inž. Lado Bevr, inspektor. Milan Cimerman, ravnatelj dr. Fran K o v a č i č, tajnik, Emil S o k 1 i e, strojni stavec, inž. H«rman Huc, Rudolf S c h m i d, polkovnik v p., aa >J9ovenea<, Ante Gaber, urednik, za »Jutroc, Stane Vidmar, industrijalec, Stane G r a e n a r( banski svetnik, Jakob Kavči?, pekoveki mojster. Josip Pogačnik, gen. tajnik TPD in dr. Pavel Krajec, zdravnik: v tehnični odbor inž. Stanko Bloudek, inž. Gvidon G u -I i č, inspektor, Janko Čolnar, odpr.. Mirko N a r d i n, mehanik, Gabrijel Vodišek, trg. z avt.; v bretmotorai odaek Franc D e 11 e r. mehanik, inž. .Anion K u -helj, Ivan Butinar, uradnik, Ciril Križman, šofer. StankD P e 1 a n, bančni uradnik. Anton Brile j, strojni tehnik. 0*kar Del k in. tehnik; v fotografski ed»ek Ervin Zupan, trg. z mot. kol.. Mpgiafe • Jutra <- in ^SlovencaK; v reriiijski odbor dr. RudoM Mam. direktor Anton Jug. inž. Mačkovšek, Milan Sterlekar, bančni uradnik, Joaip Pleraelj, v«enč. profccor. Stanko Trče k, žel. uradnik. Jože Kuha r, uradnik. Kari K u n a v e r. tehnik. Ivan Požar S e k. šofer. Gojko P t p e n b a c h e r, >ef šoferske šole, Janko T ra m puž. mehanik. Ivo Komar, uradnik. Vilko P e 5 ]. strojni >tavec, inž Venoealav Koželj, aai->-tent Franc P e t e r 1 i n, sodni nadavetnik v p. in Stane V e n d £ 1 i n, tehnik. Trije rastni elani. Pri »lučajno&tih bo bile sprejete vxiann«t-ne brzojavke kralju, knc*u Pavlu, ministru vojne i« mornarite ter komandi vazduho. plovsrtva. Na predlog tajnika dr. R a p - t a je bil med burnim ploskanjem ftogla?n) iz-voljen za častnega člana Aerokluba, prvega v državi, g. inž. Bloudek. aa drugega Častnega člana pa industrijalec g. Dragotin Hribar. Na predlog inž. Bloudka je občni tfbor meti velikimi ovacijanti izvolil za častnega člana ?e zaslužnega rajnika dr. R a ■ peta. Uboti berač. — Milostiva, ati kitate par starih raz-trganih čevljev? — Cemu vam pa bock>, saj *ntate lepe cele čevlje? — Saj baš to je vsa moja nesreča, ker v FuV čevljih *moj ooie* ne &rt. Razpoke, popokanje kote in rdeče lise bi pokazile najocarljivejie obraze, će bi jih cRŽME SIMON blagodejno ne obvarovala. Ta odlična toaletna krema varuje vrhnjo plast ženske koie pred aolncem, vetrom, hladom in mrazom. PUDER & MILO SIMON - PARIŠ Dnevne vesti - Zakup tejeprotlajc soli. Vćersj ie ir naiKtii minister poip, sni rezultat licitacije za zakup veleprodaje soli. Zakupna doba traja 3 let. Dohodki d.*? j vrtela monopola so sc povečali za 70 minrmov dinarjev v vssh e>;:r*i letih. V Dravsn. banovini sta dobila zakup veleprodaje so>i trsnvea V. Rad<*n in Jtjaflfe. — Znižana voiuia za udeleženca spiit-vfcega karnevala. P»omc:uo ministrstvo je dovolilo udeležencem vekkega karnevala v Splitu zmčano vožsio po državnih žeiezni-cah. Splitčani računa ;e-. da se bo rdeležilc karnevala tudi mnog j inozemcev. — Bata zgradi v naši državi tovarno. Zti&m če$ki tovarnar Bata namerava baje agraditi v naši državi veliko tovarno, v kateri bi izdelovali po niesovih metodah čev-Me, v prvi vrsti za siromašnome skje. Carina na cenejše čevlje je namreč sorazmerno največja. Ni še sklenjen"), kje bo /grajena tvornica, v poStev pa prihaja baje kot raipfipravneisj kraj Zagreb. — Dr n x od je še slabše. V Bjelovarti so »estaviii proračun za tekoče leto, ki izkazuje 4,778.330 Din izdatkov iti 3,568.330 Din conodkov. tako da znaša primanjkljaj 1,230.000 Din. Primanjkljaj naj bi se kril na ta način, da bi oboma pobi-ra-la od vseh di-Fefetn* davkov 110% doki ade. — Zagrebčan odkril novo sredstvo proti rafca? Zagrebški »Mor«enWa*t« poroča, da se v Zagrebu neki 'zdravnik že več let peča s proHeotom raka in da se rmi je nedavno posrečilo odkriti preparat, ki zelo ugodno učinkuje na rakove tvorbo, kakor tudi na bolnikovo stanje. Bolniki, ki se niso več mogfi šibati in ki so zaradi neizmernih boJeČui laMo zaspali samo. če so iemali iTiočn-a pomirjevalna sredstva, se lahko po dveh ali treh tedrrMi zdravljenja z novim preparatom že srtlMjek) mi tudi spanje >im !e snatno ofla/jgano. Bolečin ne čutijo več. TYeparat sta odkrila neki zdravnik in neki kemik tfi posrečilo sc i'ima je izgofcovitj ga v veČ9i množkn. Zdravnik bo preparat še pankrat preizkusil na kliniki iii če se uspeii: ponove, bo začel javno zdraviti z novim aredstvoni. — Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljuh-u*ru prosi svoje podružnice, da prirede še ▼ tem mesecu kako veselico ali tero v korist družbe. — Nazmatitja sc, da bo družfba še v teku tega meseca imela nove velikonočne razrednike (5 vrst), zato na i podru ž, race čtmpreie sporočajo, koliko krvmadov jih žele. — Podružnice se tudi opozarjajo, da nai skfSčejo občne zbore ter naznanijo vodstvu odbore. — -»esperanto«. Po dofcgemi trudu in pre-nnsfcevanju se je posrečilo ustanoviti na Nizozemskem mednarodni višji pismeni esperantski tečaj (Jnternacia i=«pera Škroba Esperanto - Kurso »Isosek« (za one espe-ranfctete, ki se žele usposobiti za esperat-skeza ucateria ali voditelja tečajev, kakor tu* pripraviti se za viSji esperantski izpit. V deželah, kSer taki -instituti še ne obstojajo, bodo tečainiki prejemal: tudi diplome o višjem vapitn. — Tečaj traja eno leto in ebstos iz 24 obsežrK.i dvotedenskih lekcil. Prrstopiti se more vsak mesec. Najboljši sotrudniki iz 14 dežel popravljajo, izmenjale se vsak mesec, izde-lke tečajnikov, ki se na ta način nauče res mednarodnega stika. Cenjeni interesenti dobe podrobne prospekte brezplačno pri Esperantskem klubu Ljubljana (Nacia oficejo de feosek por Jagoda vtrj o). — Otvoritev novega kina v Zagrebu. V nedeljo je bilo v Zagrebu na svečan način otvorieno novo kinogledališče »Edison Palače Teater«. Gledališče je zgrajeno v najmodernejšem slogu, razkošno in bogato. Za premijere so predvajali zvočni film The Singing Fool (Pojoči norec), ki ga bo tudi ktno Matica predvajal kot premijero. Premijera je dosegla nepričakovan uspeh. Film jc scenično in vsebinsko umetnina, zvočno in glasovno je popolnoma čist in jasen, kar je zasluga brezhibnega VVestern Electric aparata. Premijeri so prisostvovali zastopniki oblastev in vojske, številni konzuli, novinarji itd. — Slovenci v Ameriki. V Chicagu je i*mri 60letni Ljubljančan h rance Kovec. Podlegel je za vratni bolezni 20. januarja. V Amerikf je bival 16 let. — Na naveza leta dan je preminul v Frontrn^e« Andrej Pre-lesnik. —: V kraju Pueblo, d žava CoJOrrde, ie po kratki in mučni bolezni podlegel pljučnici Matjja Glavič. Pokorni je bil star 40 let, zapustil je ženo n pet otrok. — V istem kraju je umrl A4o»z'j Krt v starosti 50 !et. — Revolucija na veneričnem odde(ku os»|Oške bolnic. Na veneričnem oddelku osi ješke bolnice je nastala včeraj pravcata »revolucija*. 14 Evinih hčera je razbilo na oddelku vse pohištvo, šipe in razno posodo. Policija je le s težavo napravila red. >Revolucijonarke« so zvezane prepeljali v policijske zapore. Pri zaslišanju so dekleta dejala, da so hotela na ta načrn proteste ratj proti nehumanemu postopanju bolniškega osobia z njuni. — Najuglednejši nemški pesnik v Za grebu. Na vabilo zagrebškega Pen - kiuba prispe te dm v Zagreb znani nemški književnik in predstavnik berlinskega Peu-kiu-ba Theodor DauMer. 19. januarja bo imel v Glasbenem zavodu predavanje o tem; -Goethe in arrtnka«, recitiral pa bo nemdii tud: odlomke svojrh del. Iz Zagreba odpotnje DaUbler v Beograd, iz Beograda pa v Ljubljano. — Vreme. Yremcus«\u lapoved pra\i, da bo zmeren mraz in da se bo začelo polagoma oblački. Včeraj je b; j po večini krajev naše države iasno n mrzi). Najvišja temperatura je znaša'a v Splitu 10, v Re-gradu 5, v Skopliu 4, v Ljubi'an5 in Zagrebu 1, v Mariboru >. Davi je kazal barometer v Ljubljani 774.> mm. temperatura je z/na*aia — 9.4. — Dva samomora. V Donjem Lapcu se je te dni ustrelil upokojeni sodni oficijal Franjo Malter. Ustrelil je sedemkrat v glavo in je bil seveda takoj mrtev. Vzrok sa-nx>mora so bile neugodne gmotne razmere. — V Karlovcu se je včeraj obesila 631etna Ana Kušan. Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen. — Pretresljiva rodbinska tragedija. V sekt Donja Orahovica se je te dni odigrala pretresljiva rodbin, tragedija. Na občmski cesti pri Borovači se je obesila na kostanj žena Radovanovičeva. Ko ie mož zvedel za samomor, je odšel v gozd in se tndi obesil. — V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V novosadski vojašnici si ie včeraj na strašen način končal življenje kaplar Pavle W3-kovič, doma iz sela Dolci pri Našicah. Samomorilec si je naperil puško v usta ki sprožil. Krogla mu je raznesla vso lobanjo. Vzrok samomora je bila nesrečna ljubezen Pretresljiva drama malo kitajke! 1'ridc! 1'ride! Princeza Butterfly Ana May Wong! Prido! Kino Matica! Iz Ljubljane —lj Zrnčeva zblaznela. Včeraj smo poročali o težki avtobusni nesreči, ki se je pripetila v soboto zvečer na klancu pod vasico Mali vrh. Pri nesreči je bilo več potnikov poškodovanih, tri pa so morali s težkimi poškodbami prepeljati v bolnico. Dočim sta lahko Franc Malovrh in njegova mati Marjana iz Razdrtega že v nedeljo bolnico zapustila, je morala ostati tretja ponesrečenka Marija Zrnčeva iz Stranske vasi v zavodu. Včeraj so io pregledali na rontgeneloškem oddelku. Ugotovili so težke notranje poškodbe. Zrnčeva ima pretresene možgane. Posledica je bila, da je začela Zrnčeva ponoči blazneti. Reva je blaz-nela in tulila vso noč ki so jo morali davi prepeljati na opazovalni oddelek. —Tj Sokol Moste proslav] svoj vstop v Sokola kraljevine Jugoslavije s slavnostno prireditvijo, obsegajoča govor, pevske točke in spevoigro s spremiievanjem orkestra v društveni dvorani v soboto dne 15. februarja ob 30. Vljudno vabi vsa bratska društva ter naklonjeno občinstvo, da počasti to prireditev 7 obilnim posetom. —li Drsališče SK Ilirije zopet odprto. Drsališče SK Mirije je bilo z včerajšnjim dnem zopet otvorieno. Led je izredno gladek. Drsališče je dobro oskrbovano, ima lastno garderobo in bife. Vsak dan igra na drsališču godba. —'J O najnovejši ruski književnosti bo d revi ob 20. predaval v kazinski dvorani tntrv. proi. dr. Aleksije J e 1 a č i č. — ZKD. —tj Sokola I. novoimenovani upravo' odbor se sestane v četrtek 13. t. m. ob 20. uri v semš sobi na Taboni k prvi ustanovili seji. Sestre m bratje, pri-dite vsi m točno! Zdravo! -4j Kraievni odbor Rdečega križa v UuMiani bo ime? svoj letni občni zbor v četrtek 13. t. m. ob poi 6. zvečer v dvorani Okrožnega urada GUZO v I^ubldani. Miklošičeva cese že pripet*Mo na tej progi zaradi neprevidnosti m lafcoiipseniooti, zato bi bflo potrebno, da se kwvci e»m strožje kaznujejo, da bodo v bodoče podobni prestopki sploh izostali. —c Pustite pešpoti pešcem. Nasproti no ve okotiške šole ;e mestna občina svoje-časno dala zabiti na vsakem koncu pešpot; po 4 rrK)Čne kole, ki naj bi brar»)i kolesar >em m \x>znakom uporabo te poti za vozmo. Pred dntv; pa je neke iioči neznan nasprotnik teh kolov enega izruval jn ga vrgel v mimo tekoči potok Koprivnico. Krivca so baje že izsledili. Bilo bi umestno, da bi te*ra junaka tudi nekoliko obradili v mrzli vod? Koprivnice, da bi se rmi pomirja prevroča kri. —c Državna krajevna zaščita dece i« mladine v Celju bo imela v četrtek 20. t. m. ob 20. v rnah dvorani Narodnega doma svoj redii; občni zbor. Na sporeda so pnročila drušftvenrh iunkoijonariev, vobtve novega odbora m raznoterosti. VabiUni sr- vsi. k* se zatnmaio za hnmanKamo de'ovanj* omenjenega društva. —c Invalidska tombola v Celju. Ker priredi vsako leto prvo nedeljo v tuniju neko drugo celjsko humanitarno društvo svo'*o tombolo, je priinoran krajevni odbor Udruženja voiuih invalidov v Celiu preložiti svojo tombolo na nedeljo 6. Julija, oziroma v slučaju slabega vremena naslednjo nedeljo 13. julija. Ostala celjska društva se naprošajo, da ta dan ne prirejajo svojiti prireditev, ker termma tombole ni več mogoče preložiti. —c Dve najdbi. V trgovini iVUsiei «a Kralia Petra cesti je bila najdena 22. januarja na prodajni mizi listnica s srednio vsoto denarja. Očividno jo je pozabila neka stranka, ki se pa v trgovini še ni zglasila. Listnica se dobi na policiii. Istotam ie bla tudi oddana ženska ročna torbica, v kater je poleg raznih malenkosti tudi železniška legitimacija. Torbica je bila najdena 8. t. :v, popoldne v veži trgovine Karbeirtz na Krala Petra cesti. Ana May Wong! Tride! PrHtol v «*ni najlepših svojih vlog t filmu sijaja in ljubezni Princeza Butterflv Pojoči stolp V Luke VValesu na Pboridi je umrl te dni znani ameriški novinar, založnik in filantrop Cdward Bok. Življenje tega izredno plemenitega moža je bilo polno pustolovščin. Rojen je oil na Holand-skem, cd koder je prišel s starši kot 61etni deček v Ne\v ^ ork. kjer jc moral po očetovi smrti kot 13letni deček sam Skrbeti zase in za svo>o mater. Nešteti so bift poklici, s katerimi si je utiral pot skozi življenje. B;l je čevljar branicvec, kolporter itd., dokler ni postal novinar. V tem poklicu je pa hitro napredoval. Izdal jc tudi več knjig, med katerimi jc dosegla največji uspeh razprava >Zak?: v.«*vu^m v širo? maŠtvo?« Pridobil fi je miiijorrsfeo premoženje, katerega je pa poraibil v dobrodelne namene. Ustanovil je več literarnih nagrad in leta 1933 je določil 100.000 dolarjev za najboljši uredlog, kako bi mogla Amerika ntrditi svetovni mir. Bok j bi\ tudi veiik prijatelj ptic. Na Floridi, čez katero letalo vsako leto milijon! ptic sel'vk, je dal zgraditi velik stolp, v katerem ptice počivajo in gnezdijo. Na>el je več čuvajev, ki morajo paziti da imajo ptice vedno dovolj brane in da ie stolp v najlepšem redit. Stolp je opremljen s posebno napravo, ki opozarja ptice med viharjem, da imajo v Hj&fh varno zavetišče. Ta poioči storp spada med najbolj zanimive naprave za varstvo ptic v Ameriki. Boka so pokopali ob vznož.hi pojočega stolpa. Otroci in lažnjivost Zdravnica dunajskega zavoda za psi-110 logi jo ga. Bubler je priredila -metodično anketo o otroški lažnjivosti in objavila rezultate v reviji »La Pediatrie«. Anketa jc pokazala, da zna 35c/c otrok v starosti od 6 do 14 let lagati in smatra laž za koristno. Pri otrocih izpod 5 let zdravnica ni opazila zavedne laži. Napačne trditve in pripovedovanja so v tej starosti sicer pogosta, toda njinov cilj ni varati. V starosti od 5 do 10 let lažejo otroci dedoma zato. ker radi posnemajo odrasle, deloma pa, da se izognejo kazni ali da rešijo svoje tovariše. Okrog 8. leta se pojavi pri otrocih tako zvana šolsika laž. Otroku ne očita vest. da vara učitelja. Laž, obstoječa v obdolžit vi tovariša z namenom, da se sami izognemo kazni, ;e med šolsko mladim o do 10. leta zelo redka. V času pubertete je pa lažnjivost zelo pogosta. Pojavi se namreč sramežljivost, ki sili mlade ljudi, da taje ali zakrivajo svoja psihološka in fiziološka nagnenja. Omenjena zdravnica razlikuje tri vrste laži in sicer socijalno laž, katere namen je pomagati bližnjemu, ne-socijalno ilaž, katero narekuje osebni fmteres. ki pa nima namena varati, in kodno antisocijaino laž, katero narekuje sebičnost. Najboljše sredstvo proti laži je primer. Zaupanje, ki ga zna učitelj vzbuditi v svojem učencu, je zelo učinkovito sredstvo proti lažnjivosti. Ve-Skra* se pa nagnjenje k ražnjivosti tako ukorenini, da ga z navadnimi vzgojnimi sredstvi ne moremo rztrebiti. V takih primerih se je treba obrniti na strokovnjake na polju pedagoške psiho-forgije. V kaznilnici. — V naši kaznfifcrici si mora vsak kaznjenec izbrati kako delo. Kal bi veselilo vas? — Gospod ravnatelj, ja? sem trgovski potnik m bi ece nombardkajo z apeli, odprtimi pismi in nasveti, kakšen naj bo Cankariev s-pomenik. Odbor ta pisma prečita na seji. jih px> možnosti upošteva, obenem pa budno posluša ljudski glas, ki pravi, da mora stati na Vrhniki osnutek ^Mislec«, ki sa je jun* odklonila. Liudem. ki literature ne poznajo, je treba vsaj tolinarja. ki jc sedaj pri jnryju prodrl. Tudi to so sprejeli, da so slednjič poklicali jurvio. Vse te koncesije mojim nasvetom so rodile uspeli, da sli!i in našli sedaj tudi že arhitekt, ki ga bo placiral. Odbor stalno toži, Ja ir$i le kriukuiete, konkretnega predloga pa nc stavite. Zbral sem med Vrhničani — torej med liucUt\oin — podpise doktorjev in kmečkih fantov, ki so izjavili. Ja hočejo najmanj to. kar «»d->-bri odhor od jurvie izbrani osnutek, v bo]i-šem slučaju pa naj razpiic odbor '\o\ natečaj, ker so v>j osnutki brez izjeme naglo skiciram in nedognani Toda najmanj 909* ljudstva hoče Misleca . ker posluša uu>-r že nekaj mesecev razne Vrhničane in Ljubljančane . medtem ko ie moj prijatelj g. Furlan zbra! v enem dnevu le 5o podpisov. Osebno ^em' odbora >\ etoval. naj sam izbere izmed treh najbolj'ih osnutkov, pa menda tudi ti> jic bo zaleglo. Ker sem tudi jaz zadnjič, ko sem bil dva dni doma govoril z »ljudmi-. lahk< g. Jakopiču pritrdim, da /uliteva ljudstvo kvaliteto. Mnogi so ponižni in pravijo, da niso v stanu soditi, zato nai "Ju čim strokovnjaki. OrucLi se vrekajo /a posamezne osnuike in med temi odborov note rirancc nikakor nima relativne večine. Priznam, da odbOf jiima lahkega st.il -šča in rad verjamem, da k razočaran i:ad sadovi >voiega 'ruda. Tudi \t hudo, očita g. Jak »ri^. Ja uganiaio na Vrhniki burke. Pa vse tn bi si odbor lahko pre h \cda!. če bi Irotel poslušati namesto nekaterih vrtraiSkifa prvakov g Jakopiča. On *e Nta\i! ^pet dovolj konkreten predl^i. a na.>-brž bodo prezrli svojo staro o >ami krHf-ki, pa nobenem določnem nasvetu . Ker danes po lagotovilu 2. predsednika lurce delo še ni oddano, ampak M naročeni *ele detajlni osnutki, ni prepozno, da raznillt odbor o;io kr.nkurerci• In zagotovi, dn bn ona fcrnCno odi .čila. ali pa >-v' 'ind-ska sodba ni taka. k-t i<> nervira db r. Mati'ai Marult. Odgovor gospod *i 1. P Ce psu na rep stopiš, zacvii . Ker sem »popoln c mu nemuzikalen-. bom tUdI temu primerno zacvilil. S*cer nc vem, kđo i*v !e storrl prav za prav na rep. Kdor Studira na univerzi, je akademik, tudi ko zapusti univerzo. Isto Je pri konser-vatoristu. Hi treba, da so to s&mo d;jak: »konservatorija*, ki pravkar >tud:raio kon-servatorij. Na reprezem^čuem mesa H igral Jonov - Jazz v zasedb. SI. mož Med njimi Je bilo 7 konservator.sto.'. đva igrata celo v operi, eden je štud:\il na kome-va-toriju v Petrou'rad'!. Ze sobi;o sem vorii z nekaterimi ! jniervatgristi« ki tise Člani »Jonny - jazza«, ki pa so priznani mu. z"ki. Zgražali so se ni d Vrti" no';o ki ?i2 jc napis.;!: v *!r*"--:i » n»*og" i konserva:'. r.-stov'. Pregleda7: se r.-J: 'menik vse-i članov konservatorija. na so zaman skali :me. ki bi se začelo z I. P. Pač pa s i ugotovili, da eks'st;ra res neki I. P.. }<\ pa : vpisJ|n samo v -Glasbeni IHatici«, ue pa na konrei-va toriju. Drugič pa nisem nikoli trd:!, da jc >Joii-ny naiholišj jazz. V prvo vrsto sem i es postavi! Jcnnvic in Merkurje. Tako razume vsak oni kritični stavek. In predno sem govori! s strokovnjakom. Ves ie pa m-di. da sem premalo »mnzJkalen«, di b: odloča!, kdo je med njima prvi. Sicer so pa napisani vsf orkestri lep j v abecednem redu. Ce jaz slabo sfiSim, pa g. T. P. slabo vidi. To je moj odgovor Bajd Prane. Pota po Rožniku Pred kra&aai je b lo čitati v >S^lov. Narodu« ^ep mestne občine, da ne bo nikdar zazidan Rož.nok, temveč da ostane naraven park. To iie ć^sto prav, toda park mora imeti predvsem dobra pota. kar se pa o teit-v kaikršnem stanju so. pač ne more trditi. V starih mejah mestne občine do križ-pota pod Šišenskem vrhom so pota. posebno ona nad reservoarjem in ona za hotelom ^TnvoH^ naravnost navkreber še dokaj nri-stoprta. shMa pa je gozdna pot od Tivoliia do Bellevue. V zelo slabem stanju je pa sicer ze-lo frekventirana boli steza kot pot od CankaTJevth brez navzgor do križpota. enako je potreben popravila stari rožniski kolovoz od Korenčanove vile do križišča, od koder vodi stranska pot do takozvanega razgleda, katerega pa ni več, ker je drevje doseg4o tako vršvno, da zakriva Ljufclijano. Ali bi se ne dala ta razgledna t-^č8 neprijetna, poalml po uh /i« J.*mj-Itm tere.ui narrrv'nost optisou« ;n laka '." ' ! do Zgornjega RoŠnrlča. ' Pr*t za Dren! k ovo Stepo !e nfava u-. v in se prav n'č ne razlikn:e od st'ire c* n-ske po:i. ki J:'/T; na Koseze. N'č bcHsa ni sicer pr:!';b'iena pot 1T-•,'■ šišenskega ioiba z rangiedom na P n-grajske dolomite, zlasti zadnji konec d nekdanje zimske skakalnice navzd< '. Skratka: \sa roživška - ta c i i> Ireboa temeljitega popravila in ^edui na »po n' id je za to najboH^a priložnost. Ljubljančan rad popelje tn:cn na Rožnik, t^Ja rad" s!a^:h potov sc rale te^rm ngne. Nadal'e so napisi »Pian'nskegn grof x a« r bledel', markacije so bdbrizane, kol na kri-ži.sču z napisom izruvau. Nei bhodno bi bil potreben e ./da čuva? za Rožnik. liod: se vse križem po hi m. ne g'-ede na mlade gozdne nasade Pred -in leti sc je vse balo mestnega gozdne., vaia Podkra;ška, vulgo ~/!ane vVirca . > Šišenskem hriba pa Galetoveca "boHMtiarja Jožeta . !:i sta pregan;a!a tatove lesa, -eJa' se pa še posestnik gozda boli na Večal ih)o trčiti skupaj z lesu'mi tatovi, ki pridejo ku-kor oboroženi z vozovi les k m s;. Pa tod! šiišenski orožniki so svojčaa vsako noč patrolirali po hrbu. Torej reda in bolišli potov si želimo! Končno še nekaj. V parkih 'e vse premah klopi. l?udje v poletnem Času kar pTez-. kdaj lv> katera prosta. Naredi naj >t- ^cč klop?, pa ne luksuznih, temveč navadne ie-sene klopi, zlasti okrog in okrog domače kranjske lipe v kotu angleškega parka, k je skoro edino drevo, ki daje lepo senco in je to edina senčnata točka, drugo je Kak vre okleščeno. Šetalec. Sreda, 12. februarja. 12.30: Reproducirana pja«d>a; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba: 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17: Otroški kotiček, ga. Gabrijelčičeva: 17.30: Koncert Radio-orkestra; 18.30: Prof. dr. Juri*i<5 (Zagreb): Kava in njen učinek; 19: Podobe iz slovenske literarne zgodovine; 19.30: Dr. Leben: Francoščina: 20: Koncert tvrd-ke Meinl; 21: Jazz-band; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, U. februarju. 12.30: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba: 13.30: Tz današnjih dnevnikov: 17.30: Koncert Radio-orkestra; 18.30: Dt. V. Bohi-nec: Ribarstvo v* svetovnem gospodarstvu; 19:I>. Rupel: Srbohrvaščina: 19.30: Tedenski pregled: 30: Pevski koncert ge. Pavle Lovšetove in cdč. M. Lovšetove: Angleške pesmi; 21: Čajkovskcga vcocr. Ic!ra Radio-orkester; 23: Napoved pro^ra-m* aa. naslednji dan. 35 56 Seržant t&iavolo Pomignila sem šoferju in ustavil je. Takoj je opazil, da nosiva onesveSčeno ženo. Ker se mu je zdelo najino breme sumljivo, sem mu brž pojasnila: — S prijateljico sva se nocoj imenit-no zabavali. Toda tole dekle ni vajeno ponočevanja. Napik) se je preveč šampanjca. Šofer se je zasmejal in stvar je bila T redu. Pot je bila kratka. Kmalu smo biJi na Garibaldijevem trgu. S sobarico smo vzeli kneginjo Kantemirovo v naročje in jo položili na tla. Plačala sem in šofer je krenil nazaj. Prosila sem svojo pomočnico, naj lili Še zadnjič pomaga. Odnesli sva knegmjo v moje stanovanje. Odslovila sem sobarico, ker ji nisem hotela pokazati, kam spravim svojo jetnico. Čim je dekJe odšlo in še predno se Je kneginja Kantemirova zdramila iz ©medlevice, sem jo sama odnesla po stopnicah globoko doli v klet, katero sem slučajno odkrila v hiši, kjer stanujem. In zdaj je zaprta v kleti. Trpi in vre taka bridke solze, jaz sem pa srečna. Kaj sodite o moji storiji? Magdalena ni dosegla zaželjenega uspeha. Konec njenega pripovedovanja so sprejeli lopovi z godrnjanjem, Dož ie pa odgovoril osorno: — Zdi se mi. draga madame, da ste se trudili za prazen nič. S tem. da ste »grabili kneginjo Kantemirovo. ste storili veliko napako. Ob vstopu v našo bratovščino ste prisegli diskretnost, zvestobo in pokor ščino. Ne smete se pečati z nobeno zadevo, pa naj bo še tako zanimiva, dokler se niste posvetovali z menoj. Storili ste napako... veliko napako... ugrabili ste mlado ženo, ne da bi me bilj obvestili o svojih načrtih. Noben član naše bratovščine ne sme deteti na lastno pest. Brez stroge discipline je naše delo sploh izključeno. Pregrešili ste se proti pravilom. Bolje bi bili storili, če bi nam bili preskrbeli važne informacije vojaškega značaja od seržanta tujske legije, s katerim smo vas že večkrat videli, namesto da ste ugrabili in zaprli nedolžno kneginjo. Ce ste res tako spretni, kakor trdite, nam raje povejte, kaj ste zvedeli zanimivega od seržanta tujske legije. Magdalena de Vaulnes je vstala in odgovorila samozavestno: — To vas prav nič ne briga! Vsi lopovi so ostrmeli. Smrt, Harleki-n, Krvnik in Naprstec so vstali in obstopili Boža, kakov bi mu hoteli priskočiti na pomoč, da» bi kaznoval to nesramnost tako. kakor zasluži. Tedaj je Vurfova ljubica spoznala, da je šla predaleč. Vsa prestrašena je povesila oči in zamrmrala nekaj besed, čes, naj ji oproste. Toda kesanje je prišlo prepozno. Poglavar banditov se ni dal omehčati. Po kratkem posvetovanju s svojimi tovariši je Dož izjavil: — Draga madame, soglasno smo skrenili izključiti vas od današnjega zborovanja. Niste še dovolj informirani o naših zadevah, da bi lahko sodelovali na našem zborovanju. Vrnite se domov in razmišljajte o ukoru, katerega ste zaslužili. Magdalena de Vaulnes je bila vsa iz sebe, da so jo spodili iz dvorane. — Odhajam, če že mora tako biti. Toda govorite ki počenjajte kar hočete, osvete ne opustim. Do tega me nikoli ne prisilite. Beatrico in Maxrma de Frileuse držim krepko v svojih krempljth- Ni sile na svetu, ki bi mi iztrgala ta plen. Krivci moje nesreče bodo kaznovani. In Magdalena je planila k tajnim vratom. Toda vrata so biila zaklenjena. Stisnila je pesti in začela razbijati po steni. V nastednjem hipu se je začul ironičen Dožev glas: — Vidite, draga madame, Če bi vas hoteli tu zapreti, bi to prav lahko storili. Toda tega namena nimamo. Raje vas izpustimo, da boste delali pokoro za svoj greh. To bo pametneje, kajti škodovati nam itak ne morete. Tudi nam se ne smilijo naši sovražniki. pri teh besedah je Magdalena za-drhtela. — Mutec, pojdi sem! — je zaklicaJ Dož. V naslednjem hipni se je zavesa od-grnila. Nemi služabnik je prišel po prstih v dvorano in stopil pred svojega gospodarja, da izpolni njegovo povelje. — Spremi to damo do njenega avtomobila. Magdalena de Vaulnes je molče sledila Mutcu. Čim je bila garjeva ovca odstranjena, so se začeli lopovi znova posvetovati. Govorili so o Vurfovem potovanju v Anglijo. Dož je prečital pismo, v katerem mu Je Viirf poročal o uspešnih transakcijah v Angliji. Komaj je krenil pogovor v drugo smer, je zapel zvonec. Člani bratovščine so se zadovoljno spogledali. — To je ona! — je vzkliknil Dož. V dvorani je nastala grobna tišina. Maske so postale resne in zopet so bile podobne prikaznim. Stena se je zasukala okrog osi. Mutec je pri vedel v dvorano grofico de Rovaljoie in njenega spremljevalca. Razbojnik je sedel na stol, katerega so mu bili tovariši rezervirali. Monika ni bila več podobna nesrečni, potrti in obupani lutki, ki je bila prišla pred mesecem prosit usmiljenja. Takrat je plakala in sklepala roke, proseč lopove, naj ji priizaneso. Zdaj je pa bila resna in mirna. Njen obraz je bil zelo bled, pod očmi je imela temne lise. toda njen pogled ni kazal nobenega strahu. Doža je ta izprememba presenetila. Ozrl se je na svoje tovariše, kakor bi jih hotel vprašati, kaj to pomefti. Čudil se je. od kod grofici naenkrat toliko poguma in samozavesti. Dož se je sicer spoznal v tajnah duše in srca. vendar pa ni mogel uganiti, kaj se je zgodita z grofico in kako to, da se počuti sredi članov bratovščine »črne perunike« kakor doma v salonu. Polkovnikov a žena je bila tako samozavestna pod vplivom obljube seržanta Diavola, ki je prisegel, da jo bo šcnf. Ni se bala, ker je bila trdno prepričana, da ji pribiti junaški seržant'v trenutku največje nevarnosti na pomoč. To prepričanje jo je bodrilo v odločilnem spopadu z njenimi krvniki. Dož jo je prijazno povabil, naj sede ia zatožno k'op. Ko je polkovnikova žena sedia. je poglavar tolovajev spregovoril: — Danes ob dveh popoldne se je zgiasil pri vas naš sel in vam predložil menico, katero ste podpisaH točno pred enim mesecem. Odbili ste zahtevo poravnati svoj dolg na ta način. Hoteli ste ponovno stopiti pred nas. Ni mi šlo v glavo, kaj pomeni to slepomišenje. Nisem mogel verjeti, da bi bili odnesli z našega prvega srečaira tako prijetne sponrne, da bi vas mikalo videti nas še enkrat. Toda ženske ste muhaste :n kdo ve, kaj vse vam roji po g!av;. Ker smo pa kavaiirji. smo rade volje ustregli vaši želj*1'. Takoj sem sklical vse č'ane bratovščine. Prišli s-o. vsi so zbran5. Zdaj nam pa kar brž izročite teh petdeset tisoč frankov. Med Doževim nagovorom se je grofica de Rovaljoie neprestano ozirala na vrata misleč, da mora seržant Diavolo zdai zdaj planiti v dvorano. Mislila je. da pride z oboroženim spremstvom. Toda usodni trenutek <^ je bližal, a pomoči ni bilo od nikoder. — Petdeset tisoč frankov! — de ponovil Dož. AH se bo morala p^rkovn;kova žetna znova ukloniti bratovščini »Črne perunika« in povedati vse po pravici? Dolgo itak ne bo mogla molčati. Vsa prestrašena je pomislila, kako bodo lopovi odgovorili na razočaranje, katero jim je pripravila. Hotela je pridobiti toliko časa. kolikor ga je potreboval seržant Diavolo, da bi izpolnil svojo obljubo. Zato je odgovoril na videz mirno: — Petdeset tisoč frankov vam dam takoj. Toda ta denar vam izročim samo pod pogojem, da mi pismeno obljubite, da me ne boste več preganjali. — Obljuba... Kar pomeni ta pogoj, madame? — je zaTobmel Dož. Menda ste oozabili, da je vaša usoda v na-ših rokah. Če hočemo, lahko odklonimo vaš denar in spravimo to afero v javnost, ki jo bo z veseljem pograbila. Po tem bi vaša sramota ne bila več tajna vas in vašega moža, temveč vsega sveta. Uaam.wda poznate našo moč. Nehajte torej slepomišiti in poravnajte svoj dolg. Yvetina mati se je še enkrat ozrla na vrata v nadi, da pride rešitev. Groza ji je odsevala iz oči. Toda težko pričakovanega seržanta ni bilo od rrkoder. Monika si je sama pripravila nevihto, čutila je, da ji že grmi nad glavo. Zdaj zdaj prihrumi nevihta. 69 velikih cmokov za obed Lansko leto je bilo bogato na originalnih rekordih — Ročice kaže in zasluži 170.000 Din mesečno 2ivimo v stoletju lova za rekordi in zato ni čuda, da se vrše na vseh koncih im krajih razne tekme, na katerih hočejo ljudje z rekordnimi ekstrava-gancami presenetiti svet. Lov za rekordi je včasih vreden priznanja ali pa vsaj razumljiv, je pa tudi mnogo rekordov, kate.re bi morali presojati psihijatri. Lansko leto nam ;e prineslo mn^go takih rekordov in zanmivo je, da Evropa ni dosti zaostajala za Ameriko. Začnimo kar z raznimi rekordnimi poskusi v jedi. Ime Louis Karanskv ni sicer še vpisano v nobenem leksikona, pač pa je bilo timenjeno že opetovano v novinah. Ta prebiva'ec Chicaga ;e namreč nedosegljiv šampijon v po-spravi'an'u jajc. Nekoč je po:rc*V mesečn; plači 25Hfl dolarjev ali v naši valuti okrog 170 000 D:n. Za to ogromno plačo bo opravljala zelo lahko deV>. kajti kaza'a bo kupcem samo pr<='nne »ti zanestnice na svoHi 'eoMi rocVcah. Seveda s* ie dala roke takoj zavarovati za 100 000 dolarev. Tudi starost ne taktuičnte lova za rekordi. To ie dokazal 80 letni VA'ilfred Bock:ns iz Cfr?<*aga. ki je plesal brez odmora 6 nr 11 minut. Svetovni rekord v plesu :e dosege1 Dunaičan Gagavzuk. ki je plesal brez odmora 79 ur 30 minut. Za svetovni rekord v igranju na kavir se je bil lani hud boj. Američan Kemp je bil ponosen na svoj rekord, kajti igral je 64 ur. Kmalu ga je pa prekos'1 Anglež Max Bridge iz Manchestra. Potem se je pa pojavil Duna;čan Oeza Ledovski. ki je igral 75 ur in 45 minut, toda prekosil ga je pianist Delliess iz Muhlheima za pol ure. Ledovski se pa ni hotel udati in pri nasledn em poskusu je igral 77 ur 30 minut. Rekorda se pa ni dolgo veselil, kajti prekosil ga ie pianist in mesarski pomočnik obenem Otfto Braun -Novak, ki je igra? nepretrgoma 80 ur 30 minut. To je šlo Ledovskemu tako na živce, da ni miroval, dokler ni dosegel novega svetovnega rekorda s tem. da je igral na klavir nepretrgoma S2 ur. Pravi živčni atlet in fenomen je pa Jofon Barrineton iz Ontaria. ki te ves teden poslušal igrane na gosn". na katere so igrali po vrsti učenci, začetniki ;n za sflo rHS~l*f*' v'ir~liTvc>; Svetovna prvakinja v poljubih nju ie dražestna koristka Clsie Laureton iz Delmara. Na temelni zdravstveni poskusov, pri katerih gre za bedenje pospešenega utripanja srca pri poiinbu. ie zmagala v tekmi za prvenstvo Zedi-nj'en'h držav. Petna stkrat več se e razš'rilo in skrč:Io n:eno srce pri p^'iu-bu, nego srca nenib nasr>rotn:c. Med Par'zom in Bostonom se bije boj za svetovno prvenstvo v potovaniu čez ocean Na*lov cv^m-n^cm n-vnVi mi tem poTju je dobil nedavno predsednik francosko-amerške trgovske zboru ce James, ki je oficijelno dokazal, da se ie vozil iz EvTOoe v Ameriko 55 krat. na-zai pa tudi 55 krat. da ie torej prepotoval ocean 110 krat. Proti iremu Je na nastopil Američan Peadbodv, čes da se je vozil čez ocean fe 110 krat in da :e torej on svetovni prvak. James ie star sicer /e 77 let. vendar fe pa z'a-vi! da uba še doseči svetoviri rekord v vožnjah čez ocean. Ker na njegov nasprotni noče popustiti, sta se Spo pri« jela in /J a j se navdušeno vc&'tn Evrope v Ameriko in nazaj. Kral' števcev denarja :e aradnfk londonske ba^ke ki sešte:c in zloži v 9 minutah 1000 nov- :ev. Najboljše, nrjtra}ne^e. zato t3 naj cenejše! Prava ljubezen. — Praviš, da si se poročil z dekletom, ki ima 200000 Din in to naj bo zakon iz ljubezni? — Seveda je iz ljubezni, ker ljubim teh 200.000 Din. Pred sodiščem. — Ta raprava nima ne konca ne kraja. Za boga. kako dolgo bo pa ;ra-iaia? Zagovornik: Zame dve uri. za vas pa dve loti. Seno po Din 110 in slamo no Din 75 za 190 kg prvovrstno sladko v balah, če se vzame v količini nad 10 bal tudi cenejše, prodaja iz komisijske zaloge Špedicija TliRK, Ljubljana Novost za Slovenijo! Mramornato steklo v različnih barvah in velikostih. 6—8 mm debelo za obložitev kopalnic, toalet, hladilnic in kuhinj, za notranjo ureditev proda- ialnih lokalov. posebno z* mesarje, prekaievalce, peke, slaščičarne, brivilice, kavarne, restavrac'ie itd.. — Dalj* za PORTALE, VESTIBULE, STOPNJIŠĆA. kakor tudi za napise vseh vrst, plošče za etažere, mize, pulte Itd. Je masiven materijal brez glazure, kot steklo ne izgubi barve. Potrebne luknje se lahko vrtajo v vseh premerih. Obložitev sladkih sten se vrši s specijalnim klejem aH se pa pritrdijo plošče z vijaki. — V zalogi Ima io tozadevna dela izvršuje » KRISTAL" o.n tovarne ogledal in brušenega stekla. LJubljana VII, (Telefon 3075), Maribor, Split >mMa1i c£f par. Plačo se lahko tudi v tnamkah Za odgovor znamko l - No vpruiunjo f»rca cnumke «r — rulomHiriamn Natmanr*i otffn.* lUn S-— ——~" Popelin, batist in svila za damsko perilo Poročne prstane nnd: najcenejše Ivan P a k i ž. LJubljana. Pred Škofijo 15. 7W Velika delavnica za mizarja, ključavničarja, pleskarja ali pletilnico s skladiščem in eventuelnim stanovanjem s parcelo takoj naprodaj, ali se da v najem blizu centra. Naslov v upravi. 838 Pozor, vrtnarji! Za daljšo dobo oddam lep in velik zelenjadni vrt s cvetlič-njakom ter stanovanjem, poleg vrta ležeča 1 oral obsegajoča njiva — za zmerno najemnino strokovno izvežbane-mu vrtnarju. Vpra'ati in ogledati pri Josipu Pukliak, preje A. Kajfež vinska veletrgovina Kočevje 235. 834 Kmečko dekle staro nad 20 let, ki se razume na vsa dela v hiši. na vrtu in pri živini, se sprejme takoi. — Ponudbe na Upravo graščine Boš tanj ob Savi. 833 Zobotehnik asistent Železnato vno lekarnarja dr G Plccoli-la < LjnhHan: krepfia oslabele -nalo-r-oke 87-1 JU. PJaDfJLPCP^ LIKANJE moške ali damske obleke 18 Din Vso moško, damsko garderobo naj-hrre^e zlika, kemično oč sti. temeljito posije, na želio napravi novo ood'kvgo. tud* obrne VVallet Ex-press, LJubljana, Stari trs 19. SOI V subabonement odda kavarna Emona več inozemnih časopisov. Pojasnila vsako dopoldne pri kavarniški blagajni. 835 Strokovno uglašuje ter popravlja klavirje G. Jurasek, Ljubljana, Ključavničarska ul. št. 3 — Mestni trg 22 4/T na upravo lista pod šifro »Zr.-botehnik«/837. 837 E. $ A. Skaberni Ljubijmom z večletno prakso išče službe l^ll' II* I!" II« II" II" II« II« ||> I za takojšnji nastop. P.-nudbe iMmiTiAA^^ 20 odstotne kronske bone v okvirju svoje potrebe kupuje po 60% Pučka štediona Osijek. Rok je kratek, kdor preje pošlje, bo prodal. Požurite se! Ako želite da bodo Vasa dvorišča ln vrtovi riadki, jifa posuj te sedaj, ko je i najprimernejši čas, z d-olomi:nim peskom, ki Vam ga dostavi najso-tktoek K. Vodnik, sostitna Podu-tik 25. Naročila sprejema tudi »Jeklo«. Ljnbfcana, Stari trz. 112 PTFlirMs-lFmntriFurtfr! Revmatizem Zahvalnica. G. d»r. L Rahkcevu, Beograd, SaraVvska 70. Po upora-b: Vašega zdravila RADIO BALSAMIKA se Vam pra* iskreno zahvaljujem, ker so po uporabi samo ene stek!en-ice bolečine pojenjale in se dobro počurim. Vsakemu znanemu, na revnw-tvztnu trpečemu, bom pr.po-ročil Vaš pcmoček. Vaš hvaležni Milan J. kotlić, brivski pomočnik. Beograd. Makcnz:jeva 7a, 13. marca 1928. Lek RADIO BALSAM1KA izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju laboratorij Radio Balsamika dr. I. Rahtejev, Beograd, Sarajevska 70. Dobiva se po vseh lekarnah. Sodavicarji! Najboljše in najcenejše Ia. češke sifonske, kraherlske limonadne bele in zelene steklenice ter vse v to stroko spadajoče potrebščine, dobavlja Čehostaklo' Liubljana, Komensktpa ul. 20 UmMc Josip g—M — Z« »Narodao tiskara*; Fran Jcsertak. — Za spravo io joseraok dd bata. Oton Cbistot. — Vsi v IjnMrtni