III. občni zbor ,,Društva za zgradbo uciteljskega konvikta v Ljubljani". (Ivonec.) 2. Blagajnikovo poroeilo. (Poročevalec J. Dimnik.) [lavni zbor! Danes zavrsuje naše društvo tretje leto svojega obstanka. Ko smo pred tremi leti ustanavljali to društvo, takrat je marsikdo raajal z glavo, marsikdo, ki je danes unet za društvo z vso dušo svojo, je bil pred tremi leti neveren Toraaž, in pisalo se je od strani učiteljstva celo po casopisih, če.s, za tako podjetje je treba denarja in zopet denarja. In danes, gospoda moja, ko stojimo ob zaključku tretjega drustvenega leta, so izginili vsi taki predsodki in lahko povdarjam, da ga ni med naini, ki ne odobrava te ideje, ampak sleharni izmed nas deluje z veseljem za konvikt, bodisi tako ali tako, jeden manj, drugi zopet bolj, kakor mu je že dana prilika ali v kakoršnih razraerah živi. Ni pa naraen našega društva, da bi si zgradili konvikt ob svojih žuljih; ne, tega nihoe ne zahteva, saj to tudi mogoče ni. Ako plača vsakdo izmed nas predpisani letni prispevek 2 K, storil je v popolni meri svojo dolžnost. Slovenski učitelji smo zvesti sinovi svojega naroda, delujemo zanj ter žrtvujerao za njega otroke — za njega bodočnost vse svoje dušne in telesne sile. Zato je pa sveta dolžnost našega naroda, da nas v naših blagih namenih podpira. Našega naroda dolžnost je tudi, da nam pomore k zgradbi konvikta. Seveda sam od sebe nam pa nihče ne bo ponujal podpore, če se sarni ne bomo brigali zanjo. S-topiti raoramo sami rned narod ter iskati med njim prijateljev in podpornikov. Vse take okolnosti je odbor našega društva uvaževal ter premišljal, kako bi se na lep in dostojen način pridobila našeniu društvu gmotna podpora. V ta namen je pozivljal posaraezna okrajna učitel.jska društva, da prirejajo veselice na korist konviktu in pri raznih prilikah nabirajo prostovoljne darove. V ta namen je imenoval odbor tudi v raznih krajih svoje poverjenike ter jim poslal nalaše za to prirejene nabiralne pole in v ta namen je ustanovil odbor tudi krajcarško podružnico ter dal prirediti knjižice s krajcarskimi in petkrajcarskimi znamkami. To je prizadjalo društvu prirneroma precej znatne stroške. Vendar ta izdatek ni zavržen, ampak bo donašal društvu gotovo visoke obresti — ako stori vsakdo izmed nas svojo stanovsko dolžnost! Na nas je torej, dragi tovariši, da stopimo s temi knjižicami med narod in si prizadevamo, da jih čirapreje razpečamo. Seveda, v ta namen pa ne sme knjižica ležati doma v zaprti miznici, arapak nositi jo je treba vedno s seboj, da ne zamudimo nobene, tudi najmanjše prilike, pri kateri bi se dal pridobiti kak vinar ali krona za nas konvikt. Krajcarska knjižica bodi sleharnemu učitelju in učiteljici nekak ,,vademecum", ki nam daje pri vsaki priliki misliti in spominjati se naših sirot. Odboru prirejanje veselic, nabiralne pole, poverjeniki in krajcarske knjižice še niso zadostovale; šel je dalje ter sestavil za slovensko učiteljstvo v korist konviktu nekak gospodarski program, ki je bil priobčen v ,,Učit. Tovarišu". Gospoda moja, v izvrševanje tega programa v korist konviktu je pa treba še raanj dela in še raanj truda, kakor pa z nabiranjem. V ta namen nam je treba le stanovske zavesti in trdne organizacije. Ni še dolgo temu, kar obstoji naš gospodarski program in tudi nisem še pri vseh tvrdkah pobiral obljubljenih odstotkov; bil sem samo pri dveh tvrdkah našega programa. Dne 23. t. ra. mi je izročil g. Josip Petrič tretjino dobička od šolskih zvezkov v prid konviktu ter mi naštel v roke gotovih 440 kron. Dolžnost naša je, da tega gospoda podpiramo ter na vsej črti vpeljemo njegove šolske zvezke v prid konviktu. Te besede veljajo posebno tovarišem z Dolenjskega, posebno onim iz krškega, črnomeljskega in novorneškega okraja! Isti dan sem bil tudi pri tvrdki Pr. Ksav. Souvanovi. Tu se rai je izkazalo, da je učiteljstvo kupilo tamkaj manufakturnega blaga v jednem četrtletju za 549'98 gld.; od tega iztižka rai je gdč. blagajničarica odštela 5°/o za konvikt, kar je znasalo 55 kron. Gospoda moja, povejte tni, ali jih je kdo kaj občutil? Ali katerega bole te krone, ki jih je dobil konvikt? Teh 495 kron nain je prinesla naša stanovska organizaoija na gospodarskem polju in ta organizacija, če se je borno vestno in resno poprijeli, nam bo donašala na leto lahko par tisočakov. Torej, tovariši \n tovarišice, le ,,svoji k svojim"! Povdarjati pa moram, da se je treba, izvzernši pri gosp. Petriou in pri g. Milicu, pri vseh drugih naših trgovcih javiti ter zahtevati, da se iztržek zabilježi v posebno knjigo za konvikt. Omenim to zaradi tega še jedenkrat, ker mi je gdč. blagajničarica pri g. Souvanu pravila, da niiiogi tega ne _tor6. Toliko torej na to stran. Zdaj pa preidem k svoji pravi nalogi, k blagajnikovernu poročilu. Vseh dohodkov je bilo letos 2144-52 K, stroškov pa 423 38 K, dočim smo imeli stroškov lani in predlanskem okroglih 100 K. Da so letos stroški narastli, sem povedal že zgoraj. Prouzročile so nararec te stroške nabiralne pole, krajcarske knjižice in precejšnjo svoto je vzela tudi poštnina za razpošiljevanje nabiralnih pol in krajcarskih knjižic. Kakor sem pa že povdarjal zgoraj, se bodo ti stroški gotovo bogato obrestovali ter nesli društvu veliko koristi. V vseh treh letih smo imeli dohodkov 6045'o6 K. V tem je všteta tudi delnica I. ,,Narodnega doma" v Novem mestu v vrednosti 100 K, katero je društvu podaril g. E. Gangl. 2000 K je naloženih v tnestni hranilnici na knjižici št. 8791 in 3300 K pa na knjižici št. 16999. Ostanek je pa še naložen v blagainici. Ker so bili računi sklenjeni že 20. grudna, zato v skupni vsoti ni še vštetih 495 K, ki sem jih prejel pri gg. Petriču in Souvanu. S tem in še z nekim drugim prispevkom 7'20 K znašajo torej danes vsi dohodki 6546*76 K. V tej svoti pa niso vštete še obresti, ki znašajo tudi nad 200 K. Znabiti utegne tudi koga zaniraati, za koliko smo napredovali v posameznih letih. V I. društvenem letu smo imeli dohodkov 1800'30 K; v tej vsoti je pa vštetih tudi 452'26 K, katere smo nabrali za časa osnovanja društva. V II. letu srao zbrali 2099'74 K in v III. društvenem letu pa 2646*72 K. V drugem letu smo nabrali vec kakor v prvem letu 299"44 K in v 3. letu srao pa na- brali več kakor v 2. letu 546*98 K ali za 846 42 K več kakor v prvem letu. Iz teh številk je razvidno, da društvo vidno napreduje. Kot ^liberalec" sem zapisal na čelo društvene blagajniške knjige kot društveno geslo A. M. Slomška besede: ,,Brez božje pomoči je vse naše prizadevanje brezuspešno". Številke, ki nam izkazujejo viden napredek v našem društvu, nam pričajo, da počiva blagoslov božji nad njim. Dal Bog, da bi rosil blagoslov božji na društvo tudi v bodoče! (Sprejeto.) 3. Volitev odbora. Izvoljen je bil jednoglasno zopet stari odbor in sicer gg.: Andrej Zumer, predsednik; Franoišek Gabršek, I. podpredsednik; Jožef Cepuder, II. podpredsednik; Juraj R e ž e k, tajnik; Jakob D i m n i k , blagajnik; Frančišek Crnagoj, Engelbert Gangl, JakobFurlan in Janko Likar, odborniki. Pregledovalcem računov so bili izbrani gg.: Anton Javoršek, Maks Josin in Ivan Krulec.