Strokovni list za povzdigo in napredek gostilničarstva.
Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug.
Obvezno glasilo za člane gostilničarskih zadrug na Bledu, v Zagorju ob Savi, v Idriji, v Železnikih in v Kamniku.
List izhaja mesečno dvakrat in stase	
celoletno		K 6-
polletno		„ 3-20
četrtletno		. . 160
posamezne številke po . . .	. .—-30
Cene inseratom: 1/48 strani	pri en-
kratni objavi K V50, pri večkratnih	
— i objavah popust.	
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Gradišče 7.
Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne
Leto II.
V Ljubljani, dne 21. decembra 1912.
St. 24.
Režija.
(Konec.)
Predno nadaljujem s svojimi izvajanji glede režije, moram popraviti napako, ki se je vrinila pri trditvah v zadnji številki in ki so jo pazljivi čitalelji gotovo zapazili takoj. Mesečno režijo za gostilno z dnevnim izkupičkom 70 K izkažem namreč s 709 K. To pa ne odgovarja povprečnemu dnevnemu izdatku per 13 K, marveč okroglo 23 K. Seveda so potem tudi temu sledeče dedukcije netočne.
Ko sem to popravil, pričnem takoj z na-daljnimi dokazi glede režije.
Danes imam pred očmi ljubljansko gostilno, ki potoči letno 30 hi vina in 60 hi piva. V Ljubljani je gostiln s takim konzu-mom prav mnogo, seveda se najdejo še tudi take, ki ne potočijo niti toliko. O teh gostilnah pač z mirno vestjo lahko trdim, da životarijo, da z največjo težavo životarijo, v taki gostilni se iztoči dnevno povprečno 8 1 vina in 16 1 piva, oziroma bolj razumljivo rečeno, piva se iztoči vsake tri dni dva mala sodčka. Za vino in pivo inkasira torej gostilničar, oziroma gostilničarka dnevno okroglo 15 K, za jedi pa izkupi tudi okroglo 5 K dnevno. Povprečni dnevni izkupiček znaša torej 20 K, kar gotovo ni posebno visoka vsota.
Te vrste gostilne obstoje v Ljubljani navadno iz dveh gostilniških sob, kuhinje in pritiklin. Pri ljubljanskih razmerah se plačuje za tako gostilno letno najmanj 800 K najemnine. Na najemnino odpade torej mesečno 66 K 66 vin.
Radi razmeroma malega obrata in radi tega, da mi ne more nihče očitati, da hočem režijo umetno zvišati, vzamem pri tej gostilni za podlago, da vodi gostilno gostilničarka, ki opravlja ob enem posle kuharice in ki ima razven dekle za vsa dela v obratu samo še eno natakarico. Gostilničarke same ne vpošte-vam prav nič. Pač pa moram uvaževati enako kot drugod preživež in mezdo poslov. V tem oziru veljajo tudi glede te gostilne isti običaji kot pri drugih. Prehrana poslov stane torej gostilničarko dnevno K 2,80 ali mesečno 84 K dočim plača natakarici samo 16 K in dekli tudi samo 16 K. Prehrana in plača osobja stane torej gostilničarko mesečno 116 K.
Za razsvetljavo vzamem, da potrebuje ta gostilna vsega skupaj samo 4 luči. Ako računam enako kot drugod, da gori vsaka luč dnevno samo 5 ur in da odpade na eno uro in eno luč samo 3 vinarje, se izkaže, da stane razsvetljava dnevno 60 h ali mesečno 18 K.
Kurjave tudi ne smem pozabiti. Kakor po drugih gostilnah, gori tudi v tej kuhinji skozi leto in dan, gostilniške prostore pa kurijo samo po zimi, torej najmanj skozi 5 mesecev. Primerjajoč izdatke za kurjavo v drugih, večjih gostilnah, kjer sem jih vpošteval z dnevno 6 K, oziroma K 2'50, mi mora vsakdo pritrditi, da ta izdatek z dnevnimi K V50 nikakor ni pretiran. In to odgovarja mesečnemu izdatku 45 K.
Druge izdatke, kakor pranje gostilniškega perila, posteljnega perila za posle, izdatke za časopise, za spopolnitev namizja, kakor vžigalic, zobotrebcev, soli, popra, olja, kisa itd. moram gotovo tudi vpoštevati, četudi morda tukaj ne znašajo tako visokih svot kakor v večjih gostilnah. Ako vse te razne izdatke vpoštevam mesečno samo s 10 K, mi mora vsak pritrditi, da jih ne pretiravam.
Končno moram pa vpoštevati še spopolnitev inventarja. V tem slučaju imam namreč pred očmi tako gostilno, da je gospodar velik del inventarja že sam postavil v gostilno; mize, stole, ledeno omaro, nekaj steklenic in kozarcev, to je dal gospodar, dočim mora gostilničarka-najemnica iz svojega skrbeti za porcelansko in kuhinjsko posodo ter za pribore. Gospodarju nasproti je odgovorna za prevzeti inventar. Ako v tem slučaju trdim, da jo spopolnitev prevzetega inventarja in obraba lastnega inventarja stane letno 180 K, mi gotovo zopet vsakdo pritrdi, da tudi tega zneska nisem pretiraval, pritrdil mi bo vsak, da sem v današnjem slučaju z režijo združene troške upošteval prej prenizko kakor previsoko.
In kljub temu izkaže rekapitulacija mesečnih izdatkov, ki so združeni z režijo v tej gostilni, razmeroma zelo visoko vsoto, namreč:
1.	Najemnina stane..................K	66'—
2.	Prehrena in plača poslov	•	•	•	•	„	116'—
3.	Razsvetljava in kurjava..........„	63'—
4.	Razni izdatki....................„	10'—
5.	Spopolnitev inventarja	•	•	•	•	•	„	15'—
Skupaj znaša torej režija mesečno K 270'— ako se vpošteva s temi nizkimi posameznimi izdatki. Dnevno znaša torej režija 9 K.
Ako računamo tudi v tem slučaju, da ima gostilničarka kosmatega dobička pri litru vina 30 h in pri litru piva 16 h, se izkaže, da znaša pri takem obratu dnevni kosmati dobiček pri vinu K 2 40 in pri pivu K 2'56; z ozirom na režijo ne dela torej gostilničarka ne le popolnoma zastonj, marveč ima dnevno še celo gotovo izgubo.
Da to tudi odgovarja dejanskim razmeram v Ljubljani, je lepo razvidno iz tega, da
oni gostilničarji, oziroma gostilničarke v Ljubljani, ki imajo približno tako obratovanje, seveda kmalu podležejo pri tem obrtu, ako nimajo kakega postranskega zaslužka in da životarijo posamezne teh gostilen samo radi tega, ker so imeli gostilničarji ali prej kaj glavnice na strani in jo sedaj polagoma vpo-rabljajo, ali pa, ker vodijo gostilniško obrt skupno z dohodki iz kakega drugega naslova. Ako bi ti gostilničarji vpoštevali v polni meri faktično režijo v ljubljanskih gostilnah, bi pač hitro prišli do zaključka, da je za nje bolje, ako dajo temu obrtu slovo, vsaj pri sedanjih razmerah in pod sedanjimi okoliščinami.
Toda moj namen ni danes, razpravljati o nezdravih razmerah in okoliščinah, ki prevladujejo pri gostilniškem obrtu, moj namen je danes, samo prav na kratko ponoviti ono, kar sem dognal pri raziskavanjih glede režije v gostilniškem obrtu in sicer z ozirom na ljubljanske razmere.
Rezutat teh mojih raziskavanj je:
V Ljubljani znaša z obratovanjem dnevno združena režija v takih gostilnah, ki imajo povprečno 70 in več kron dnevnega izkupička, približno eno tretjino dnevnega izkupička, pri gostilnah pa, ki imajo manj nego 70 K dnevnega izkupička, narašča dnevna režija v razmerju z dnevnim izkupičkom in doseže pri povprečnem dnevnem izkupičku K 20 približno 50°/0 in naraste celo na 60 in 70°/0, ako je dnevni izkupiček še manjši.
To bi moral uvaževati vsak gostilničar, to bi morala biti podlaga njegovi kalkulaciji. Toda o tem prihodnjič enkrat.
Seveda se pa ta moja izvajanja ne nanašajo na gotove renomirane vinarne, pri katerih je dnevna režija v razmerju z dnevnim izkupičkom mnogo manjša, za to se pa tam tudi ne nudi gostom drugega kot vino in prostor pri nepogrnjenih mizah. Na taka obra-tovališča se seveda pri teh izvajanjih nisem mogel in nisem hotel ozirati.
Kletarski tečaji.
V primeri z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopnji.
Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potreba, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače
nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati.
Kaj pomaga gospodarju-vinogradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti tako pijačo, kakoršno se dandanes po svetu zahteva?
Ravnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pijača.
Da imajo ukaželjni priliko, se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky pri državni vzorni kleti v Rudolfovem tekom tekoče zime več trodnevnih kletarskih tečajev.
Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. kr, vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem.
Ker je število udeležencev omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti.
Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen.
C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Rudolfovem.
S	strani uredništva imamo k temu pozivu pripomniti:
Zlasti za naše gostilničarje izven vinorodnih krajev, kakor za gostilničarje iz Gorenjske, Ljubljane in okolice in velikega dela Notranjske bi bilo priporočljivo, da se udeleže v velikem številu takih tečajev. Po našem na-ziranju bi bilo sploh jako umestno, ako se priredi tak tečaj špccielno za te interesente.
Uredništvu je ležeče na tem, da udeležba takega tečaja ni združena s previsokimi troški. Radi tega je uredništvo pripravljeno preskrbeti za slučaj zadostne udeležbe znižano vožnjo po že'eznici kakor sploh skrbeti za to, da dobe udeleženci udobna prenočišča v Novem mestu in razmeroma ceno prehrano.
Gostilničarje iz Gorenjske, Ljubljane z okolico in Notranjske, ki se mislijo tega tečaja udeležiti, vsled tega poživljamo, da svojo udeležbo prijavijo najkasneje do novega leta tudi našemu uredništvu, da potem dogovorno z g. vinarskim nadzornikom B. Skalickym vkrene vse potrebno, da se ta tečaj vrši na splošno zadovoljnost.
Troški, ki so združeni z ubeležbo takega tečaja, po našem mnenju ne presegajo K 30"—. Vsak pa, kdor se udeleži takega tečaja, si lahko vsled s tečajem pridobljenega znanja pridobi v najkrajšem času najmanj dvojno vsoto, ki jo je izdal v ta namen, da se praktično spopolni v strokovnem znanju.
Nadejamo se, da ta poziv najde najboljši odmev.
Pivovarniško vprašanje.
Pri vsakem narodu, pri vsakem stanu igra pravilno uvaževanje narodnogospodarskega vprašanja velikansko vlogo. Vsak narod, vsak stan mora hrepeneti za tem, da se gospodarsko okrepi, da se gospodarsko samoosvoji, ker šele na podlagi gospodarske okrepitve in samoosvojitve je mogoč tudi kulturen napredek naroda, kulturen napredek posameznega stanu v narodu.
Kam dovede pravilno umevanje narodnogospodarskega vprašanja, nam očividno kažejo ravno sedanji prevrati na Balkanu, kake zle posledice pa lahko rodi napačno pojmovanje gospodarske okrepitve in samoosvojitve, nam sedanja gospodarska in politična kriza tudi spričujete najbolj jasno.
Pri nas se žalibog narodnogospodarsko vprašanje omalovažuje, gospodarski okrepitvi in samoosvojitvi našega naroda se žalibog dejansko ne posveča posebne pozornosti. Pri nas je življenje žalibog tako zelo otrovano, da politično prepričanje odloča več nego narodno in gospodarsko vprašanje. Politične in strankarske strasti šo privedle že marsikaterega člana našega naroda tako daleč, da raje kupuje in daje zaslužka tujcu kakor pa domačinu, ker ta slučajno ni istega političnega prepričanja kakor on sam. Velikokrat se zgodi, da se slišijo značilne besede: „Grem raje k temu, četudi je Nemec, oni je domačin, pa liberalec“ ali pa „Kaj me briga, če ie Nemec, od onega že ne vzamem, ker je klerikalec“.
Da, tako daleč smo prišli, tako malo se polaga važnosti na gospodarsko okrepitev našega naroda.
Toda poglejmo malo naprej, kam mora privesti prej ali slej tako iz gospodarskega in narodnega stališča naravnost nezmiselno, če ne brezvestno postopanje.
Domača obrt, trgovina in industrija morajo pričeti hirati, izumirati. Obrtnik, trgovec, indu-strijec nima naročil, nima odjemalcev ne dohodkov, ker potrebščine krijejo iz tujine. Odpuščati morajo nastavljence, ki si morajo iskati zaslužka v tujini in končno gre, ako je srečen, še sam tja, kamor roma sedaj naš denar, namreč tudi v tujino, v tuje roke. Pač pa se morda nastani namesto enega ali drugega pri nas tujec. Ta seveda razumeva iz svojega narodnega stališča popolnoma pravilno gospodarsko vprašanje, zato naroča vse potrebščine pri svojcih.
In končni efekt takega delovanja je potem, da doma opažamo namesto gospodarske okrepitve — pomanjkanje denarja.
Ne moremo se spuščati v tem oziru v podrobnosti. Dovolj je, ako na hiranje gospodarstva radi političnega strankarstva opozarjamo pri gostilniškem obrtu samemu. Ali niso morda ravno politično prononsirane gostilne same običajno na robu propada? Ali se ne vzdržujejo le z največjim naporom? Gostilničar sam temu mnogokrat ni kriv, nasprotno, mnogokrat se zgodi, da gost ne gre v tako gostilno samo radi tega, ker je dotična gostilna po njegovem mnenju zbirališče oseb, ki so drugačnega političnega prepričanja kakor on. Da, tako daleč smo prišli že danes tudi pri gostilniški obrti, da gostje ne izprašujejo več, kaj jim more gostilničar nuditi, marveč samo, kakega političnega prepričanja je in kakega političnega prepričanja so gostje, ki zahajajo običajno tja.
Gotovo je to nezdrav pojav. Toda dovolj o tem. Sedaj pivovarniško vprašanje kot tako in sicer z narodnogospodarskega stališča.
Pivovarne spadajo med industrijska pod-ietja, torej med industrijo, glede katere bi bilo pač želeti, da se med Slovenci bolj razvije, kajti industrija, kupčija in cvetoča obrt, to so glavni predpogoji narodnega blagostanja. Zato mora vsak delovati na to, ako mu je mar blagostanje našega naroda, da se pri nas industrija razvije. Da se razvije zlasti domača pivovarniška industrija, v to je poklicano delovati zlasti gostilničarstvo.
Ako ne podpiramo domače pivovarniške industrije, nastopi glede pivovaren prav isto kar smo prej v spošnem navedli. Ako smo odjemalci tujega, daleč izven dežele varjenega piva, s tem delujemo samo na to, da gre kolikor mogoče mnogo denarja iz dežele. Lastni deželi odtegujemo denar, pač pa neposredno skrbimo za to, da se dobiček steka v žepe tujih kapitalistov, glavni zaslužek pa da imajo pri tem tuji delavci.
S tem, da nismo odjemalci domačih pivovaren, pripomoremo indirektno k pomanjkanju denarja pri nas. In to pomanjkanje denarja občuti zlasti močno v sedanjem času gostilničarstvo.
Nasprotno pa iz narodnogospodarskega stališča pripomoremo vsak po svoji možnosti k blagostanju našega naroda, ako smo odjemalci domačih pivovaren. Denar, ki ga plačamo pivovarni za dobavljeno pivo, ostane namreč v deželi in kroži po deželi skozi roke. Vsakemu od tega nekaj ostane in na tem je gostilničar vnovič udeležen — kajti čim več je denarja med ljudstvom, tem več ga pride tudi gostilničarju v roke. Ako se vsled večjega konzuma zveča domača pivovarna, potrebuje tudi več delavnih moči, več ljudi ima pri njej zaslužka, na več gostov zopet lahko računa tudi gostilničar.
In končno glede dobička, ki ga napravijo posamezne pivovarne, je prav ista. Ako smo odjemalci domačih pivovaren, ostane tudi ta dobiček doma in pride ta denar zopet po drugi poti v roke ljudstva in naroda, ako smo pa odjemalci tujih pivovaren, roma tudi ta dobiček iz dežele in velikokrat se še celo zgodi, da se ravno s tem dobičkom ustanavljajo potem inštitucije, katerih namen je ugonobiti naš narod in naš stan.
Mislimo, da smo s tem dovolj poljudno pojasnili, da za slovenskega gostilničarja govori razven drugih okoliščin tudi narodni in gospodarski moment za to, da bodi odjemalec domačih pivovaren, tembolj ker so te pivovarne razven tega dale pivovarniškemu kartelu, katerega škodljiv vpliv na gostilničarstvo smo že raztolmačili, slovo in so sedaj z novim letom zopet neodvisne od proslulih določb kartela.
Kakor smo že navedli, so izstopile iz kar tela pivovarne „Adrija“ v Senožečah, Mengška. pivovarna v Laškem trgu in Žalcu ter Vrhniška Te pivovarne so v domačih rokah, kajti posestniki so slovenske delniške družbe.
Tik pred novim letom zato opozarjamo naše gostilntčarstvo, da naj ne sklepa kar na slepo dobavnih pogodb s karteliranimi pivovarnami, kajti s tem lahko mnogo škoduje sebi in svojemu narodu. Gostilničarska organizacija je namreč moralno itak obvezana podpirati pred vsem pivovarne, ki so izstopile iz kartela, razven tega pa narekujeta zavednemu gostilničarju tudi zdrav razum in zavest, da s tem povzdigne gospodarsko blagostanje svojega naroda, da bodi odjemalec domačih pivovaren, ki so razven tega še proste karteliranih obveznosti.
Nekaj jedi iz krompirja.
(Iz državnih kuharskih tečajev.)
Krompir na poljski način.
(Nemško:	Polnische K a r t o ff e 1 n ,
francosko:	Pommes de t e r r e a la
pol o n a i s e; angleško: P o t a t o e s in t h e P o 1 i s h style.) Potrebščine: 2 kg krompirja.
Sol.
15 dkg slanine.
Olupi krompir, razreži na štiri kose, kuhaj v slani vodi, in ga primešaj k na male kocke narezani, rjavo praženi slanini.
Pommes ä la maitre d’ hotel. Potrebščine: D/a kg krompirja.
1	I mleka.
3	dkg sirovega masla.
Sol.
Peteršilj.
Olupi krompir, razreži na listke in ga mehko kuhaj v mleku, kateremu dodaj sirovo
maslo in sol. Odcejeni krompir potresi z drobno sesekljanim peteršiljem.
Krompirjeva čežana.
(Nemško: Karto ffelpürre; francosko; Puree de p o m m e s de terre; angleško : Pur e e o f potatoes.)
Potrebščine: 2 kg krompirja.
Sol.
4	dkg sirovega masla.
7	dl mleka.
5	dkg sirovega masla.
4	dkg Čebulje.
Olupi krompir, skuhaj ga v slani vodi, odcedi, pretlači, vmešaj kuhano mleko in sirovo maslo, vse osoli in potresi z na debelo sesekljano, v surovem maslu zarumenelo če-buljo.
11. način: Krompirjevo čežano zalij namesto z mlekom z juho.
Krompir v papriki.
(Nemško: Paprikakartoffeln; francosko : Pommes de terre alahon-g r o i s e; angleško: Potatoes in H Ungar i a n style.)
Potrebščine: 11/y kg krompirja.
5	dkg sirovega masla.
2	dkg Čebulje.
Nekaj paprike.
3	žlice moke.
1U litra kisle smetane.
1	a 1 goveje juhe.
Sol.
2	dkg čežane iz paradižnik
jabolk.
Skuhaj krompir, olupi ga, nareži na kocke in vmešaj v omako iz paprike.
Omaka iz paprike: V razbeljenem sirovem maslu praži najprej drobno sesekljano če-buljo, potem papriko in moko. To zalij potem z govejo juho in kislo smetano, osoli, primešaj čežano iz paradižnik jabolk in končno vse pokuhaj.
Polenta iz krompirja.
(Nemško: Kartoffelpolenta; francosko :	Polenta de p o m m e s de
terre; angleško:	Polenta o f po-
tatoes.)
Potrebščine: 55 dkg krompirja.
7 dkg sirovega masla.
4	jajca.
15 dkg moke.
Sol.
2	dkg parmezana.
5	dkg sirovega masla.
3	dkg parmezana.
Iz skuhanega, pretlačenega krompirja, sirovega masla, jajc, soli in nastrganega parmezana napravi testo, iz katerega napravi debel zavitek, ga zavij v s sirovim maslom namazano servijeto, povij s špago in kuhaj eno uro v slani vodi.
Kuhan zavitek razreži v 1 cm debele liste, katere poškropi s sirovim maslom in potresi s parmezanom.
Ocvrt krompir.
(Nemško: Kartoffelc roquettes; francosko :Croquettesde pommesde terre; angleško : P o t a t - c r o q u e ttes.)
Potrebščine: 55 dkg krompirja.
8	dkg sirovega masla.
1	jajce in 3 rumenjaki.
2	dkg moke.
2 jajca.
15 dkg drobtin.
1 kg masti.
Olupi krompir, kuhaj ga v pari, pretlači, zmešaj ga s sirovim maslom, soljo, jajci in
moko in mešaj tako dolgo na štedilniku, da se zmes ne prime več žlice.
Iz ohlajene zmesi napravi male okrogle, stožičaste ali prizmatične oblike, katere povaljaj v jajcu in drobtinah in nato peci v raztopljeni masti.
Pommes de terre ä la dauphine.
Potrebščine za prežgano testo:
1U 1 vode.
ll/a dkg sirovega masla.
15 dkg moke.
5 rumenjakov in 1 jajce.
35 dkg kuhanega krompirja.
Sol.
1 kg masti.
Prežgano testo iz vode, sirovega masla, moke in jajc zmešaj s kuhanim, pretlačenim krompirjem in soljo, nato položi s pomočjo lija za pršene livance v obliki obroča v raz-topleno mast ter v tej peci, da postane temno-rumeno.
Ocvrt krompir in pommes de terre ä la daufine so posebno prikladni za prikuhe k divjačini, govejim pečenkam z omakami in podobnemu.
Krompirjevi rezanci.
(Nemško : Kartoffelnudeln; francosko: Nouiles de pommes de terre; angleško: N o o d 1 e s o f potatoes.)
(Dva načina.)
Potrebščine: 60 dkg krompirja.
2	dkg sirovega masla.
1 jajce.
18 dkg moke.
Nekaj soli.
Razven tega za I. način:
20 dkg sirovega masla.
15 dkg drobtin.
Zali. način: 20 dkg sirovega masla.
20 dkg moke.
20 dkg sladkorja.
Skuhaj krompir, olupi ga, pretlači skozi sito, zmešaj s sirovim maslom, jajci, moko in prav malo soli ter napravi iz tega testo. Iz tega napravi 5 cm dolge, V* cm debele rezance, kuhaj jih 15 minut v vreli slani vodi in jih polij nato z mrzlo vodo.
I.	način. Odcejene rezance povaljaj v drobtinah iz žemelj, katere si prej pražil v sirovem maslu.
II.	način. Gorke rezance povaljaj v zmesi iz zdrobljenega maka, raztopljenega sirovega masla in sladkorne moke.
Krompirjevi žličniki.
(Nemško: Kartoffelnockerln; francosko : N o q u e s de pommes de terre; angleško: D u m p 1 i n g s o f p o t a o e s.)
Potrebščine: 70 dkg pretlač. krompirja.
30	„ moke.
3	„ sirovega masla.
1 jajce.
Nekaj soli.
6	dkg sirovega masla.
Iz kuhanega, pretlačenega krompirja, sirovega masla, enega jajca, moke in malo soli napravi trdo testo, katero izvaljaj z valjarjem na z moko potrešeni deski v l1/, cm debelo plast.
To razreži na 3 do 4 cm dolge kose, katere kuhaj v slani vodi in nato povaljaj v raztopljenem sirovem maslu.
Krompirjev kruh.
(Nemško : Kartoffelbrot; francosko : P a i n de pommes de terre; angleško : B r e a d o f p o t a f o e s.)
Potrebščine: 1 kg moke.
Nekaj soli.
Ve 1 mleka.
2 dkg drož.
55 dkg krompirja.
V* 1 mleka.
7	dkg sladkorja.
2 jajca.
7 dkg sirovega masla.
1 jajce.
Zamesi moko, sol, mleko in izkipele drože, dobro vse pregneti in pusti to kipeti.
Nato primešaj temu vzkipelemu testu skuhan, pretlačen krompir, mleko, sladkor, jajca in raztopljeno sirovo maslo, testo zopet dobro pregneti in ga pusti vnovič pokipeti.
Končno napravi iz testa hlebčeke, katere pomaži z jajcem in peci v pečnici.
Vprašalnica.
Vprašanje š t. 65-
V okolišu naše gostilničarske zadruge imajo razna planinska društva (slovensko in nemška) planinske koče, v katerih se v sezoni prodajajo jedi in pijače, oziroma v katerih prenočujejo turisti. Ali so ta društva tudi člani zadruge in ali morajo plačati inkorporacijsko pristojbino ter druge zadružne doklade?
Odgovor:
Glede Vašega vprašanja odloča § 107. obrtnega reda, oziroma § 3 vzornih zadružnih pravil, kjer se ugotavlja: Kdor v okraju zadruge izvršuje enega ali več v § 16. obrtnega reda označenih obrtov samostojno ali kot zakupnik, postane že z nastopom obrta član zadruge in mora izpolnjevati dolžnosti, ki so s tem v zvezi. Dolžnosti članov pa so razvidne iz § 5. zadružnih pravil.
Ako Vam torej ta društva še niso prijavljena kot člani zadruge, blagovoli naj se zadružno načelstvo obrniti do pristojnega okrajnega glavarstva z vlogo, da Vam sporoči, na podlagi kake koncesijske listine so se podelile društvu te pravice in kake pravice sploh ima. V slučaju, da društvo še nima te pravice a je vendar točilo, prodajalo jedi in prenočevalo tujce v svojih kočah, je to obrtni prestopek in zadruga prav lahko zabrani nadaljno obratovanje v teh kočah.
Glede inkorporacijske pristojbine odloča § 14. zadružnih pravil, iz katerega je razvidno, da je tudi za vsako filijalko treba plačati inkorporacijsko pristojbino. Ako ima torej katero teh društev več planinskih koč v Vašem okolišu, mora plačati pač tolikokrat sprejem-nino, kolikor ima obratovališč.
Opozorimo Vas pa pri tem tudi na to, da je visočina sprejemnine odvisna od datuma koncesijske listine in ne od datuma dejanskega pristopa k zadrugi. Glede onih koč, ki so obratovale že ob ustanovitvi zadruge, je treba plačati prvotno inkorporacijsko pristojbino. Ako je pa zadruga pozneje zvišala to pristojbino in se je morda kateremu teh društev po datumu uradne odobritve zvišanje sprejemnine izdalo novo dovoljenje glede nove koče, mora glede te plačati zvišano inkorporacijsko pristojbino.
Po našem mnenju morajo ta društva plačati celo morebitne zadružne doklade za prejšnja leta, ako so tedaj že obratovala, ne oziraje se na to, ali so bila prej že pozvana, da plačajo to, ali ne.
Sploh je tudi vprašanje oskrbnikov kočljivo. Ali jih je smatrati za najemnike ali namestnike?
Priporočamo Vam torej, da uradno ugotovite pravice posameznih koč in potem na podlagi te uradne ugotovitve dopošljete posameznim tem društvom pravila ter jih pozo
da v določenem roku plačajo zaostale zadružne pristojbine.
Vprašanje š t v. 66.
Prosim pojasnila, kako daleč mora biti oddaljena klet od gostilne, da ni treba obda-čiti vina in kako se meri razdalja do tj/i ?
Odgovor:
Glede Vašega vprašanja odloča § 3 kon-vencijonalnih kontrolnih predpisov izdanih na podlagi zakona častitljive starosti, namreč zakona z dne 25, majnika 1829. Da ste popolnoma poučeni o teh predpisih, Vam dobesedno navajamo prej navedeni paragraf, ki se glasi:
„Vsaka obrtna stranka, ki je po dogovoru z užitnino pobirajočim organom oproščena voditi register, je obvezana:
1.	) vso zalogo vina, vinskega in sadnega mošta, katero v svojih obrtnih prostorih ali v okolišu 1896 metrov od svojih obrtnih prostorov poseduje, potem
2.	) vsikdar, kadar pridobi prej omenjenih pijač v svoje obrtne prostore ali v prostore v okolišu 1896 metrov, ali jih prevzame v varstvo ali pa jih zase da hraniti drugam, še predno se te pijače spravijo v prostornosti, za nje določene, držeč se § 14 zakona iz leta 1829, zglasiti ustmeno ali pismeno za to postavljenim organom, ob enem pa tudi prostore, v katere se nameravajo stalno ali začasno dejati, v smislu §§ 12 in 13 zakona iz leta 1829 navesti.“
Obdačiti morate torej v smislu teh predpisov vso zalogo vina, vinskega in sadnega mošta, ki se razven v gostilniški kleti nahaja še v kakem drugem piostoru v okolišu 1896 metrov od gostilne. Ta okoliš 1896 metrov tolmačijo tako, da mora znašati zračna črta 1896 metrov. Okoliš 1896 metrov je torej krog, ki se ga začrta na ta način, da je gostilna — središče kroga, polumer krogai ki ga začrtate na mapi ali kom drugem pa mora odgovarjati razdalji 1896 metrov v naravi.
Pozneje ni bilo glede obrtnih strank, t. j. gostilničarjev izdanih nobenih olajšav, pač pa si posamezni trgovci z vinom, ki so ob enem tudi gostilničarji, s posebnimi prošnjami preskrbe v tem oziru olajšave, seveda proti pav-šalirani pristojbini.
Razno.
Vesele božične praznike, srečno in veselo novo leto želi uredništvo in uprav-ništvo „Gostilničarskega Vestnika“ vsem svojim naročnikom in prijateljem lista.
Z današnjo številko končamo II. letnik našega glasila. Upamo, da so cenjeni naročniki bili zadovoljni s tem, kar smo jim nudili, zlasti oziraje se na strokovno znanje v gostilniškem obrtu. Gledali bomo na to, da se list v prihodnjem letu v tem oziru še bolj spo-polni in da bodo naši naročniki v tem oziru še bolj zadovoljni z nami. Ako jim je ležeče na tem, da čim prej napredujemo, nas pa morajo vsaj deloma podpirati. Podpirajo nas na eni strani s tem, da nam sporočajo strokovne stvari, o katerih mislijo, da so vredne objave, dalje da se obračajo do nas glede stanovskih in strokovnih zadev, o katerih še niso popol-lioma na jasnem, končno pa, da pridobivajo med tovariši novih naročnikov. Cim več je namreč naročnikov, tem več lahko uredništvo iz,da v ta namen, da more naročnike obveščati f) najnovejših stanovskih vprašanjih tudi izven mej naše ožje domovine.
Vezan II. letnik „Gostilničarskega Vestnika“. Kakor se je dobil vezan I. letnik „Go-stilriičarskega Vestnika“, tako bo mogoče do-tjiti tpdi jnjekaj izvodov vezanega II. letnika in sicer za ceno 6 K (-)- poštnina). Kdor si ga hoče omisliti, naj v kratkem to sporoči po do-pisilici riašemu upravništvu, da mu moremo težefvibdti iižvod.
-i - Pri božičnih darilih se spomnite tudi bolgarskjhiipata,karjev, ki so bili ranjeni, kakor
tudi rodbin v boju padlih natakarjev. Ta darila kakor tudi novoletna darila v enak namen so gotovo najbolj človekoljubna božična in novoletna darila. Pošljite jih ali na „Deželno zvezo gostilničarskih zadrug" ali pa na naše uprav-ništvo.
Boleta na žganje. Vse one cenjene naročnike, ki imajo v svojih koncesijskih listinah tudi pravico žganjetoča, oziroma, ki so si pridobili obrtne liste za prodajo žganih pijač, opozarjamo, da je s tem obrtom združeno davščino, takozvano boleto treba plačati za pol leta naprej in sicer za prvo polletje 1913 najkasneje do 31. decembra 1912. Drugače namreč finančna oblast takoj predpiše denarne globe. V interesu vsakega teh je torej, da ne prezre tega :ermina.
Ministerijelna naredba glede označitve port- in madejravina. Vsem državnim pravd-ništvom je bila vposlana pred kratkem sledeča od justičnega ministra Hochenburga podpisana naredba. Z razglasom od 14. avgusta 1912 je postala veljavna menjava not med Avstro-Ogrsko in Portugalsko glede provizorične ure-vitve glede trgovskih in prometnih odnošajev. S tem sta avstrijska in ogrska vlada pripoz-nale, da se sme nazvati portvino in madejra-vino izključno le iz dotičnih portugalskih okrajev zlasti iz Dura in otoka Madejra izvi-joče vino, ter sta se zavezale, da bodete zasledovale v svojem okrožju, v kolikor to dopuščajo notranji zakoniti predpisi, vsako zlorabo navedenega označenja pri vinih, ki ne izvirajo iz tozadevnih portugalskih okrajev ali otoka Madejra. Nasprotno pa je portugalska vlada obljubila, da bo enako postopala pri izdelkih iz tokajskega vinskega okrožja. Ovadbe glede zlorabe označenja vin kot portvino in ma-dejravino se bodo vlagale v smislu naredbe justičnega ministrstva z dne 22. januarja 1909 od državnih kletarskih nadzornikov, preskuše-valnih zavodov in preskuševalnih postaj vedno na državno pravdništvo pri sedežu sodišča prve inštance. Državnim pravdništvom se naroča, da dajo pri rešitvi ovadb navodila funk-cijonarjem državnega pravdništva pri okrajnih sodiščih, kakor so potrebna od slučaja do slučaja. — Pred ponaredbami torej pozor zlasti pri nakupu, ker se za to dela tudi gostilničarja odgovornega.
Hotel ponočnjakov. V današnem modernem času je potrebno, da živi vsakdo lahko po svoji „fasoni“. So ljudje, ki delajo podnevi in spe ponoči. Brezdvoma se pa dobe tudi ljudje, ki delajo po noči. Tretjo kategorijo, ki spe podnevi in ponoči, kar izpustimo. Torej: za ljudi, ki spe po dnevi in delajo ponoči, se je sezidal v Njujorku hotel, v katerem lahko žive po svojih „principih“. Oba zgornja nadstropja sta skoraj hermetično ločena od spodnjih. Nobena sapica, noben dih ne prodre od spodaj navzgor, kaj šele od zgoraj navzdol. Zgoraj stanujejo nočni delavci in dnevni spalci, spodaj prebivajo nočni spalci in dnevni delavci. Vsak teh dveh oddelkov ima svoje restavracije, bare, skratka vse, kar je potrebno za življenje in razvedrilo. Samo obede se servira n. pr. v rastavraciji zgornjega dela ob drugem času kot v spodnjem delu. Zajtrkujejo zgoraj od štirih popoldne naprej in zajutrka glede v običajnih presledkih ostali obedi. Kosilo se servira med polnočjo in drugo uro zjutraj in večerja ... no pač, kadar gost hoče.
Za zimsko sezono se je treba pravočasno preskrbeti s potrebnimi modnimi potrebščinami in dobrim perilom. Te dobiva gostilničar v v veliki izberi pri zmerni ceni in solidni postrežbi v ljubljanski modni trgovini P. Magdič nasproti glavne pošte in manufakturni trgovini Lenasi & Gerkman. Več v inseratih.
Gostilničarska pivovarna v Pragi. Češka gostilničarska organizacija je vstanovila v Pragi delniško družbo, katere namen je sezidati precej obsežno pivovarno. Kakor poročajo češki strokovni listi, češki gostilničarji prav pridno podpisujejo delnice in se uresničenje te ideje izvrši v kratkem času.
Slovenske gostilničarje opozarjamo na izborno domačo „Kolinsko kavno primes“, ki je najboljše blago te vrste in daleč nadkriljuje vse ostale kavne pridatke. Kolinska kavna primes daje kavi izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo, torej tri poglavitne dobre lastnosti, ki jih pri dobri kavi ne smemo pogrešati Kolinska kavna primes je pristno domače blago in zasluži tudi zaradi tega, da jo vsem slo-
venskim gostilničarjem kar najtopleje priporočamo.
Nekaj o tujskem prometu v Švici. Splošno znana stvar je, da je v Švici tujski promet oni faktor, ki vzdržuje državno bilanco v ravnotežju. Zato je gotovo zanimivo, da podamo b tujskem prometu v Švici nekaj podatkov, Število tujcev v Švici znaša letno okroglo dva miljona. 200/0 od teh se mora računati na Švicarje same. Ako se računa z 12 do 13 miljoni prenočevanj, je to prej prenizko kakor previsoko. Ako nadalje vpoštevamo, da porabi povprečno vsak tujec 12 frankov na dan, kar je zopet prej prenizko kakor previsoko raču-njeno, potem se izkaže, da ima Švica najmanj 150 miljonov frankov letnih kosmatih dohodkov iz tujskega prometa. Razven tega je pa treba računati še izdatke tujcev za nakup spominov, na potovanje, izdatkov za vožnje itd. Te cenijo švicarski trgovski listi na najmanj 50 miljonov frankov letno. V hotelska podjetja investirani kapital v Švici pa se ceni na 800 miljonov frankov.
Koliko imajo dobička posamezne pivovarne? Večina vse pivovarne trdijo, da skoraj ničesar ne zaslužijo. Pri malih pivovarnah vsled velike konkurence, to sicer odgovarja precej resnici, pri velikih pivovarnah je pa stvar popolnoma drugačna. Goeška pivovarna n. pr. je imela 28. novembra t. 1. občni zbor in se je na tem izkazalo, da je imela v poslovnem lete 1911/12 čistega dobička K 815.152 07. Zato tudi izplačuje sedaj po 36 K dividende od vsake akcije. Akcijska pivovarna v Sarajevu je imela v istem poslovnem letu K 555 339 čistega dobička in bo zato izplačala 150/0 aividendo akcijonarjem. Prva plzenska delniška pivovarna je imela v istem poslovem letu čistega dobička K 1,102.402 in bo izplačala dividende K 125 od akcije. Ako se uvažuje, da ima ta delniška družba 3,360.000 K vplačanega delniškega kapitala, je prej navedeni dobiček naravnost ogromen. Tako je torej v resnici pri velikih pivovarniških podjetij.
Nekaj podatkov o plesu. Pri nas se skuša ples popolnoma omejiti. Interesantno bi bilo konstatirati s pomočjo statistike, koliko uspehov je že imela ta omejitev, četudi je na škodo gostilničarjev. Ker se je tako intezivno začelo pri nas omejevati plesne prireditve, nehote vsakdo misli, da smo Slovenci najnavdušenejši plesalci- Temu pa menda ne bo tako. Na češkem n. pr. imajo vsega skupaj okroglo 43.000 gostilen. Glasom češke statistike se v 24.909 od teh redno pleše. V Pragi se pleše v 967 gostilnah. Na kraje z nad 10.000 prebivalci odpade izven Prage 1807 plesišč, na kraje z nad 4.000 prebivalci jih odpade 1977, na kraje z nad 2.000 prebivalci jih odpade 2216, na kraje z nad 500 prebivalci 7692 a na ostale kraje 10.254 plesišč. Nemci plešejo več nego Čehi. V 136 čeških okrožjih se namreč plača na plesnih in godbenih licencah 300.000 K, v 92 nemških okrajih pa 243.126 K. V Celem se priredi na Češkem na leto okroglo 140.000 plesnih zabav. To bi bil ogenj v strehi, ako bi se pri nas plesalo sorazmerno, tako pogosto kot na Češkem, četudi je iz te statistike razvidno, da godbene in plesne licence dajejo upravam precejšni dohodek.
Kraljevsko darilo. Štacijski komandant v Curihu g. Wille je izročil ravnatelju hotela Baur an Lac v Curihu g. Kepplerju po naročilu nemškega cesarja Viljema, ki se je udeležil letos švicarskih manevrov, krasno darilo v priznanje za popolnoma novi in ukusen način aranžiranja slavnostne mize pri prvem cesarskem dineju. Gosp. Keppler je za tade in dal napraviti mizo, kakoršna se tako glede ke bilo kakor tudi glede dimenzij doslej še ni bopravljala nikjer. Miza je popolnoma okrogla in ima sedem metrov premera, tako da se na njo položi piav komodno 45 kuvertov. Pri cesarskem dineju jih je bilo samo 36. Samo miza je stala 2500 frankov. Cesar je bil s tem arangementom tako presenečen, da je poklical dvornega maršala, ga opozoril na velikost in praktično razporeditev prostorov ter mu priporočal, poskusiti tak arangement pri velikih dvornih slavnostih. Cesar je izrekel tudi ravnatelju priznanje in mu je pozneje poslal po majorju Willeju krasno kravatno iglo v obliki velikega W II, ki je okrašen z briljanti in safirji ter nad njim s cesarsko krono v dijamantih. Je to nakit, ki se res lahko imenuje kraljevski.
Tajna pisava hotelskih uslužbencev.
Razprava, ki se je končala pred okrajnim sodiščem v Marijinih Varih na Češkem in pri kateri sta bila obsojena dva hotelska uslužbenca, je vnovič dokazala, da izdaja hotelsko osobje gotovo vrsto tiralnice na pot gostom, ki so štenljivi z napitnino, in sicer na ta način, da zaznamujejo njihovo prtljago z gotovimi znamenji. Nek gost, ki je stanoval v najboljših hotelih v Marijinih Varih, je pri svojem odhodu razkril, da se nahaja na njegovi prtljagi cela kopa črt, napravljenih s kredo. Pri železnici je vprašal kaj te črte pomenijo in tam so mu raztolmačili, da teh črt niso napravili železničarji, marveč da izvirajo iz hotela in da je s tem označen za človeka, ki daje slabo napitnino. Gost, vsled tega kar najbolj razjarjen, je telegrafiral na dotični hotel, zahteval zado-šenja in grozil ob enem, da to zadevo objavi v časopisih. Višji natakar v dotičnem hotelu je bil vsled tega takoj odpuščen in razven tega, ker ga je gost ovadil, obsojen radi zlobne poškodbe tujega imetja na dva dni zapora, por-
tir pa kot zapeljanec na denarno globo 10 K. Ta slučaj je pač dovolj interesanten in je gotovo svarilo glede podobnega postopanja. Trdi se sicer, da je to edini slučaj te vrste, toda temu skoraj ni verjeti. Pač pa lahko trdimo, da v naših krajih hotelsko osobje še ne pozna te vrste trikov.

Tovariši! - Tovarišice! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v ,Qostilnič. Vestniku'!
Spominjajte se
ranjenih natakarjev ter vdov in sirot padlih natakarjev na Bolgarskem! Darujte obilno, ker je revščina teh sirot res velika.
Dobro idoča gostilna,
znana celemu trgu, v dvonadstropni hiši, električna razsvetljava, s kegljiščem in vsemi pritiklinami
se proda radi rodbinskih razmer.
Več a -' izve pri
Zofiji Bcihun,
gostiln,čarki v Tržiču štu. 46.
Stopnjice, balkoni, ograje,stav-	Kranjska betonska tovarna	Cementne cevi na stroj ali na
beni okraski, spomenuo, ko- ,T'W)IDI	O l/YiMD I II TDI I AM A roko> izdelane v vseh merah,
rita, betonski votli zidaki, po- 1 lxll5LJv^	lx——■ L J LJ 15L	barvaste mozaik plošče za tlak,
krivalne plošče, kanalizacije'td. Pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297, cementna opeka za dimnike itd.
Priznani krojaški salon za gospode
IVANA MAGD1Ć-A, LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek.
Zaloga angleškega blaga.

1
VILJEM SPITZER
Ljubljana Kolizej Marija Terezija c. 11.
Cenj. gostilničarjem in žganjetočnikom priporočam svojo veliko zalogo lastno žgane
slivovke, tropinovca, drožnika in kranjskega brinjevca Specijaliteta. Izvrstni kranjski pelinkovec, kakor tudi ruma za čaj.
■ClEINOSĆHEG-
e.




flpno!
Priznano najboljše priporoča Zagorje ob
Takoj se da v najem
h. Taufer, sXouanj.) restavraciia .Narodni dom'
Za večja naročila izjemne cene ! Apnenica ustanov. 1. 1873.
Pogoji in ponudbe je pošiljati pod naslovom: „Narodni Dom“ na roke predsednika Janka Gregorca, Buzet, Istra.
m -Iv- Bu9$ieni9 - e
sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo žel. 5.
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih sodov.
Prevzema tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
Ölgu Solidno delo.	Točna postrežba. $|§nji
F	v-i;
Pristne
Gričar & Mejač
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 9.

Si
$ ?
kranjske klobase ((
ima vedno na prodaj gV
gV	Se
^ Franjo Bogataj, mesar g
8k	v	Na
>e	Železniki, Gorenjsko. 42
^SiiissiiirstiissiHiSStiisstiSSiiiir
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali Velblodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih.

^včCestna. LtreLnilixicaL Iju/b— ljeLn.sk: el
v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
Največja slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 614-5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog nad 42 mili- j jonov kron. Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron. Sprejema vloge vsak delavnik. Obrestuje po	brez ^
odbitka.
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ijnbljan- | ska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno^ močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Posoja na zemljišča in poslopja proti 50 o obrestmi in najmanj l|20|o amortizacije. Za varčevanje ima I vpeljane domače hranilnike. Posoja tndi na menice in vredn. papirje |
Ivan Černe tapetniški mojster
Ljubljana, Dunajska cesta St. 28.
Zaloga pihištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v zalogi vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za hotele, restaviacije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov.
Kdor hoče, da ne pride ob raznih prilikah v zadrego,temu je najnujneje svetovati, da si oskrbi
■
. ‘X ; ,lf (j ' <[,'
■ "V ' m' '
VAN KOS, gostilničar in mesar na Vrhniki
8e priporoča cenjenim gostilničarjem za naročilo pristnih
kranjskih klobas
Pošilja se jih najmanj 30 kom ä 36 h proti povzetju.
^vnotam se proda poceni dobro ohranjeni godbeni avtomat.
ZBrivrtioa
ENG. FRANCHETT1,
Ljubljana, Sodna ulica št. 1
se priporoča p. n. gostilničarjem.
Najstarejša domača zlatarska tvrdka. Zlatnina, srebrniia, juueli in razne ure.
Popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici.
Najnižje cene. Strogo solidna postrežba. Ceniki brezplačno in poštnine prosto
juvelir, trgovec z urami, : : zapriseženi sodni : : : : : :	cenilec : : : :
■
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
ZEdlnu zaloga najboljših. xir z znamka ,TTJFC.
&
iäü?

8
Priporočamo svojim tovarišem izborno
marčno, dvojnomarčno, ter-z malno in granatno pivo z
največje slovenske narodne tvrdke:
Delniška družba združenih pivovaren rz Žalec in Laški trg v Ljubljani ~
i
i
i
i
i
i
i
i
i
li


;Marodni hotelVpostojna
renoviran in poveŽan se priporoča cenjenim posestnikom notranjske metropole za obisk
Fran Paternost, lastnik
Fr. P. Zajec, Ljubljana
Izprašani optik In urar
priporoča svojo bogato zalogo švicarskih ur, zlatnino in rebr-nino, kakor tudi optičnih predmetov.
haloga gramofonov i n raznih plošč.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Štampilje
vseh vrst za urade, društva,
gostilničarje itd.
ANTON ČERNE
graver in izdeloval) kavčukovih stampilij.
— LJUBLJANA Stari trg št. 20.
Ceniki franko.
Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom:
Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana.
= Valentin Mrak-ova =
restavracija
„Pri starem Rimljanu"
v Ljubljani, Rimska cesta štev 4.
se priporoča siavn. občinstvu, zlasti cenjenim tovarišem z dežele za obisk. Izborna, zajamčeno pristna vina. — Vedno sveže pivo. — Meščanska kuhinja. — Dobra postrežba. — Zmerne cene.
steklarska trgovina
M. Tušek, Ljubljana,
Stari trg 28.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe
Prevzema vsa steklarska dela pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnejša in točna postrežba.

Keglje, kroglje inraznastrugarskadela
u J '	u J se dobi najceneje pri
JOS OBLAKU, um. strugarju, Ljubljana,
Šelenburgova ut. 1.
Istotam se popravlja razne fine cigarnike iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd.
InstsLlsLter ZBr.
konces. elektrotehnik, Ljubljana, Gradišče 7, se pri poroča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih naprav.
Sprejema tudi naročila na deželo.
Tovarna peči in štedilnikov
ANTONA K0VA61GA
Vič pri Ljubljani štv. 14 in Ljubljana, Sv. Jakoba trg 5 (gostilna g. Kovačiča),
priporočamo cenjenim tovarišem v mestu in na deželi za naročila glede vseh v njegovo stroko spadajočih del.


-A.rxTT, GrOIRSE-tova
Restavracija „NOVI SVET“
Ljubljana — Marije Terezije cesta 14.
se priporoča cenjenim p. n. gg. gostilničarjem z dežele
Priznano dobra vina — Meščanska kuhinja. Točna postrežba.



Priznano najboljše
rdeče in belo vino iz krških goric grajščaka Ivana Globočnika se toči v gostilni
FRANA KAVČIČA,
Ljubljana — Privoz štev. 4.
kjer je na razpolago p. n. gostom tudi najmodernejše kegljišče.
Restavracija „ZLATA RIBA"
Stritarjeva ntica «.jubljana. Ribja ulica.
se priporoča p. n. občinstvu
Zajamčeno pristna vina, sveže pivo, meščanska kuhinja, točna postrežba.
Zmerne cene.
Restavrater: Emil Kržišnik.
Vinska trgovina
= Peter Stepič —
Spodnja Šiška štev. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric.
I 'X''XAXAXA*AE/^AX,'*AX''XAWA*AW'\w/'WAjrAW/\j|rAW xw./'W
F
m
m
m
ii
n
II
i
Prva kranjska izvozna pivovarna VrhniRa
priporoča svoje izborne izdelke.
Naročila in želje p. t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa zaloga v Ljubljani
Telefon štev. 282	Ivan Bajželj KoMzej.
MENGEŠ
JULIUS STARE
priporočasvoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
Naročila sprejemajo zaloge:
Ljubljana, Metelkova ulica št. 19, Cerklje na Gorenjskem, Dragomlje, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji ali pivovarna v Mengšu.
Hotel „UMOM" v zdravilišču Dobrni (Neuhaus) pri Celju se pod ugodnimi pogoji proda.
Promet je izboren, ker leži hotel oddaljen samo 7 minut od toplic. 5 hotelom v zvezi je tudi mesarija. Prikupi se pa lahko tudi poljubno površino posestva k hotelu. Plačilni pogoji in druge podrobnosti pri
hranilnici in posojilnici v Dobrni pri Celju.
P. n. občinstvu se priporoča
Velika zaloga pohištva
lastnega izdelka iz fino suhega lesa.
Najmodernejši izdelki
za hotele, restavracije in vile.
Posebno se priporoča novoporočencem v nabavo popolne hišne oprave.
Proračuni na zahtevo brezplačno. Za vse izdelke se jamči.
M RT E J GOGRLR, mizar,
Bled.
Vinska trgovina
Ant.Mtiller-ja,
11 — v Domžalah,	—
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih, hrvaških in štajerskih vinskih goric, ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
Žganje — Likerji!
Domača tvrdka.	Cene brez konkurence.
Pozor gg. gostilničarji'
Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste in fine likerje dobite pri
Gabrijelu Eržen n v Zapužah,
posla Begunje (Gorenj.)
Pozor gg. gostilničarji
Domača tvrdka	Cene brez koukurence.
:	Žganje — Likerji.	:— --------:
1. gorenjska rastlinska destilacija likerjev in i"1:-	žganjarna „FLORUS
IVAN JEREB Se"L,va5
priporoča razne likerje ter domača žganja, sadjevec, češpljevec, brinjevec itd.
Cene sortiranemu zaboju franko kron 47'—. Uzorci so na razpolago.
Franc Golob,
mesarija, prekajevalnica in tovarna vsakovrstnih klobas.
Šiška pri Ljubljani,
se priporoča p. n. gostilničarjem za naročila.
Pozor!!!
Gostilničarji pozor!
Politiranestolez deskami, boljše stole za gostilne in kavarne, vrtne stole, patentovane zaklopite stole za dvorane in vrtove, klopi, mize, otročje stolčke, kuhinjske stole, mizice za pisalne stroje, stojala za knjige in itd. ponuja po nizkih cenah
STOLARNA V SODRAŽICI
(Kranjsko).
Gostilničarji, ki nameravajo gostilne na novo otvoriti, naj se v svojo korist obrnejo na imenovano tovarno po ilustrovani cenik, ki se jim brezplačno dopošlje.
Namizne prte, brisalke, servijete (bele in barvaste), platno za rjuhe brez šiva, zavese, preproge priporoča trgovina
Lenasi & Qerkman
V Ljubljani.
Kamgarn in sukno za moške obleke. Novosti za damske obleke in bluze vseh vrst. Perilna svila, cefir, delen, kreton, rips i. dr.
Za gostilničarje in hotelirje popust.
Avg. Agnola, Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne.
Posredovalnica za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posrednje brezplačno za vse posle v gostilničarskem obrtu in za gospodarje proti pristojbini 60 h.
Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se
te ugodne prilike!
Za gostilničarje in kavarnarje,
električne klavire, godbene automate na ležalo in silno moč, nov patent, godba na lok žf od 600 K naprej prodaja iz prve roke
Spćcialitč en montres de Precision.
H. Suttner, Ljubljana.

Umetna knjigoveznica pr. BtCSkvar
Ljubljana, Francovo nabrežje
priporoča nanovo vpeljano 'izdelovanje okvirjev in passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic.
Cene zmerne.	Točna postrežba.
Lastna tovarna ur v Švici.
Tovarniš. znamka
„IKO“
Naj večja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Solidna in dobra postrežba.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
8. Kmetetz
v Ljubljani
Kolodvorska ul. 26
Najfinejše planinsko
surovo maslo in sir
priporoča
Mlekarska zveza
javno sklad. Krisper & Tomažič
Ljubljana, Dunajska c. 33.
I. Kranjska tov. mineral, voda in brezalkoholnih pijač r.z.z o. p.
Slomšekova ulica štev. 27 priporoča običajne pokalice in sodavico.
Nadalje specijalne izdelke prve vrste:
„Nektar“ „Citrolimeta<‘ „Jabolčni biser“ „Malinovka“ „Citronada“
Te vrste pijače se polnijo v patent steklenicah, ter se vsled praktičnega zapiranja tudi v higijeničnem oziru toplo priporočajo p. n. gostilničarjem in občinstvu.
Vse tukaj navedene pijače obstoje izključno iz naravnih sadnih snovi, ter so prave le, ako nosijo naslov zadružne tvrdke.
Cene zmerne!	Stenski plakati na razpolago.
Fotografien! atelier ,VIKTOR4 v Ljubljani ~—~rrrr
Bethovnova ulica štev. 7, poleg „Kranjske hranilnice“,
se priporoča slavnemu občinstvu na deželi za izvršitev modernih portretov.
Sprejema tudi naročila na deželo.
Kavarna „Leon“
v Ljubljani.je vso noč odprta.
Priporočamo tudi gostilno
PRI „LEONU“
Florijanska ulica 6, kjer se dobi dobra jed in pijača.
Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezija cesta št. I
priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje.
Dalje pumpe in cevi za vodo, vino In gnojnico, peči, štedilnike in poljedelska orodjr, kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za
pivo
vino, priprave za pivotoč na zrako-ročke za prevažanje mleka, tra-
tlak, trpežne I w n v Z.« p 1 v v «z. «I i J V imena, ua-
verze, želežnlške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, Kovaško, kleparsko, tesarsko In mizarsko orodje vedno v zalogi.
V ,Narodni kavarni'
v Ljubljani
igra vsak večer
elitna dunajska damska godba-
Za obilen obisk se priporoča
FRAN KRAPEŠ.
EXUlMlKMJKmifr x y T y MM» ■ K M M »II■!

i s
mr
' 'Y
im
mr
%
Near'
Modna in športna trgovina P, /AMQDI Ljllblj3n3 Nasproti glavne pošte
i
I
J
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, po-zamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk,
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.
wmwmwmmmmm
Perilne volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista,. klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, sol i-čniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno v skladišču i. t. d.
WWi’WWWW’W
Oddelek za gospode :
Klobuki, cilindri, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik* rjnbljani. — Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. — Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.