99, številka.
Ljubljana, v ponedeljek 1. maja 1905.
XXXVIU. leto.
dan zvečer, taimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman la avatro-Ograkt dežele aa vae leto *6 K, sa pol lete IS K, »a četrt leta « K 60 h, za en mese« S K SO k. Za LJubljano • poSUJanJem na dom aa vae . 24 K, aa pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesee 2 K. Kdor hodi tam ponj, plača aa vae leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa tn mese« 1 K 90 h. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znaSa poStnina. — Sa naročbe brez istodobne Tpošiljatve naročnine ee ne ozira. — Za oznanila ae plačuje od peterostopne petit-vrato po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi 5«j se iarole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnIŠtVO je v Knaflovih ulicah št. 6, tu Bieer uredništvo v I. nadstropja, upravništvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj se blagovoUjo poSiljati naročnine, reklamacije,
oznanila, t j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Schillerjeva stoletnica.
Letos je sto let, kar je umrl nemški pesnik Friderk Schiller. Kemiki narod se pripravlja, da proslavi ta spominski dan kar najslovcs-neje in to je za nemški nerod toliko častneje, ker se navadno za svoje duševne velikane ne zanima tako, fcikcr drugi naredi.
Schiller je še dandanes ljubljenec nemškega naroda, ▼ prvi vrsti zaredi teg?, ker je skoz in skoz na-
cijonalen. pesnik. Ideja nemškega na-c realizma preveva vsa Schillerjeva dete; svebeda in narodnost sta tista deal?, ktterib vneti oznanjevakc je bil Friderik Schiller in gotovo ga nimajo Nerrci pisatelj*, ki bi bil tako mogočno vpiiv&l na prebujenje nemilega nsreda, kaker Schiller.
Nemci  se  tega  dobro zavedajo in to je tudi pravi vzrok, da hočejo hiilrrjevo   stoletnico tako sijajno poslaviti. Pevcu nemškega nacijona-isma veljajo te časti in Schillerjeve rti stoletnica je spominski dan in praznik nemškega nacijonalizma.
Nas seveda ta nemški praznik nič ne brigp.   Za nas je Schiller, dasi imp&tičen pesnik, vendar tujec in nam ni prav nič bližji,   kaker Shakespeare ali Mo! ere ali Dante. Mi tcjirao na stališču, da naj vsak na-:d časti svoje pesnike kaker heče, a da ne gre siliti ljudi,  naj   časte tuje pesnike.   Zato pa protestiramo z največjim ogorčenjem, da se z uradnestrani silisloven-sko mladino na sodelovanje pri proslavi Friderika Schil-lerja, pevca nemškega nacijonalizma.
Kar se pečenja glede Schillerjeve stoletnice z uradne strani, to je ie naravnost o. kr. nemškonaci-jonalna agitacija. Slovensko nsšo deželo so preplavili z vsakovrstnimi brešararni. Kar po čifutski se uradoma vsiljujejo ti spisi, ki naj rszvnamejo   mladino  za nemškega
pesnika in za njegove naoijonalne ideje, in uradoma se je dekretiraio, da se mora po razn:h šolah pcsla-viti ta stoletnica. Dotični dan ne bo pouka — če se bo slavila Schillerjeva stoletnic*; kjer ne bo Schillerjeve slavnost?, tam pa bo pouk kakor druge dni. Tisti, ki b do SahHlerja častili, debe torej nagrado v obliki prostega dne.
Če bi se sa nemške dijake priredila posebna Schillerjeva slavnost kako nedeljr>, bi mi temu čisto nič ne ugovarjali, ali da se uradoma dela propaganda, da se s ovenski mladini vsiljujejo sl&vospisi o Schil-lerju, da se aiovenska mladina sili na udeležbo pri ti sJ&vnosti, trga ne moremo drugače imenovat'*, kakor c. kr. nemškona^cijonalno nesramnost.
Nemška literatura je že dovolj zlega 3tcrila na Slovenskem, posebno Schiller. V naših srednjih šolah se goji nemščina s posebno rsfiniranc-stjo. Slovenska mladica se uči nemščine v isti meri, kakor nemška mladina in po uti metodi. Na ta način se v nemški mladini vzgaja nemške-naoijonalno mišljenje, pri slovenski mladini pa se na ta način zastruplja slovensko mišljenje. S pomečjo nemške literature in zlasti Schillerja je bilo v naših srednjih šolah vzgojenih že brez troja odpadnikov. Nikjer se to tako dra&tično ne vidi, kakor na ljubljanski realki.
Mi se vsega tega j.-ko dobro zavedamo in če pomislimo kako so oblastva postopala pri Prešernovi stoletnici, in kako postopajo tedaj pri Schillerjevi stoletnici, pač ni čuda, da je nastalo splošno ogorčenje, ker se Biovensko mladino sili, naj časti in proslavlja pevca nemškega nacijonalizma.
Vojna na Daljnem Vzfokn.
Eskadra admirala Nebogatova.
List »Telegraf« v Amsterdamu priobčuje brzojavko svojega dopis-
nika iz Amsterdama, ki pravi: Tretja ! ruska eskadra pod poveljstvom admirala Nebogatova je v petek zvečer plula mimo Pulo Penanga. Včeraj S9 je združila v Kitajskem morju a križ&rkami, ki jih je poslal nasproti admiral Rcždestvenski.
Pripomnimo, da se je pred enim tednom poročalo, da je Nebogatov plul mimo Penanga in že dospel v Kitajsko morje, a vkl'ub temu se te vesti ponavljajo dan za dnevom, ne da bi bile dementovane, še manj pa potrjene. To je znamenje, da se o j gibanju ruskega brodovja ne ve prav ničesar pozitivnega, marveč da se samo ugiba to in ono.
Da-li sta se združila Nebcgatov in Roždestvenski, se najbrže zanesljivo ne bo izvedelo preje, dokler se ne vname odločilna pomorska bitka.
Izpred Vladivostoka.
»Lokalanzeiger« poroča: Pri cteku T sušim i koncentrirano japonsko brodovje obstoji samo iz nekaj vojnih ladij, a ima veliko število transportnih parnikov, ki so do-ločeno zato, da prepeljejo japonsko armade, ki ima oblegati Vladivostok, v Korejo.
Iz Petrograda pa se javlja: Poročnik Saličenko, ki je bil preje dodeljen admiralu Skridlovu, se je vrnil iz Vladivostoka. Poročnik zatrjuje, da se nahajajo vse utrdbe v Vladivostoku v izbornem stanju in da so zgrsjene po najmodernejših zahtevah. Živil in streljiva je v izobilju. Križarke »Rosi j a«, »Gro-m g D o j« in »Bogatira so Že popolnoma popravljene in so že z davna zapustile ladjedelnico. Najbrže so v zadnjem času odplule is pristanišč* Vkljub temu zapušča mesto neprestano mnogo ljudi. Prvega majnika e zapro skoro ne prodajalne v mestu.
Z mandžurskega bojišča.
Po poročilih iz Petrograda so bili sara ji boji v Mandžuriji velikega
pomena. Rasom se je posrečilo Japonce poraziti na levemkrilu in jih potisniti daleč proti jugu. Po uradnih izkazih je bilo v bitki pri Mukdenu ranjenih 50.000 mož, od katerih pa se je pretežna večina že vrnila k armad'; ubitih je bilo 15.000 mož, 7000 do 8000 jih je bilo ujetih, 10000 do 12.000 pa jih je ostalo na bojišču brez vesti. Topov so Rusi izgubili 32.
Iz tega uradnega poročila je razvidno, da bo bile vesti, kakor da bi Japonci ujeli okoli 90000 Rusov in uplenili več sto topov, popolnoma izmišljene.
Nagovor  japonskega državnica Okume.
Iz Tekija se poroča: O kum a, vodja napredne stranke v japonskem državnem zboru, je v nekem svojem javnem govoru izjavil, da ceni šta-vilo v vojni ranjenih in zbolelih na 2C0.000 do 300.000 mož, ubitih pa na najmanj 50.000 mož.
Okuma poživlja japonski narod, naj bo pripravljen na nadaljevanje vojne, ter izrazil nado, da se bo vojna srečno končala za Japonsko. V svojem govoru je tudi grajal japonske diplomate ter naglasa), da bi pravočasno energično postopanje japonske diplomacije lahko preprečilo, da bi baltiško brođovje ne moglo pripluti na Daljni Vztok.
Nova ruska križarka „Fin".
Iz Petrcgr&da se javlja: Za oja-čenje ruskega brodovja so nabirali prispevke tuii Finci. Te dni je bila dograjena križarka »Fin«, katero je naročilo in plačalo finsko društvo za ojačenje ruskega brodovja. Križarka je že odplula v vojno pristanišče Krcnštat, kjer jo ima posebna komisija preizkusiti.
Parlamentarni položaj.
Praga, 30. aprila. Mladočeški izvršilni odbor je imel včeraj več ur
LISTEK
Koristka.
Povest. (Dalje.)
-Da, Olga, vi ste se spremenili, ne jaz" je rekel Kobe, in obšlo ga je žalostno spoznanje, da je pri kraju duševna harmonija, ki je vladala med njim in med Olgo. Poznal jo je se kot malo dete, videl jo je kako je rastla in se razvijala, varoval jo jc in jo negoval, kakor bi bila njegov otrok in zato ga je sedaj bolelo, da jo je izgu-f bil. „Samo tega ne razumem, kako st$ se mogli tako spremeniti." ,jf
„Tega sama ne vem. To se je dolgo v meni pripravljalo. Tako, kakor pripravlja v človeku kaka težka bo-lezeD. Morda ozdravim ali pa premirem."
„Tega je kriva edinole ta nesrečna ,družba~, se je jezil Kobe. „ Odkar stanujejo ti ljudje pri Vas, odkar poslušate jihove bedaste prepire o p o min a življenja in o namenu človeka, od tedaj se vrši v vas ta notranji preobrat."
„Motite ae, gospod Kobe. Res je, da poprej nisem nikdar ^"emisij evala o takih rečeh. Zadovoljna pa zaradi tega nisem bila in  srečna tudi ne. Vedno
me je mučilo neko hrepenenje, ki ga tedaj ni>em razumela, neko koprnenje po tujem in neznanem. Ko sem potem začela občevati s temi ljudmi, ko sem
začela čitati njih knjige, je bilo tako, kakor bi se razmikale pred menoj megle. Ti razgovori in te knjige so le pospešile moj razvoj; spoznala sem iz njih, česar bi me bile izkušnje sčasoma gotovo naučile."
„To so same domišljije; ti neumni pogovori in te vam še nerazumljive knjige.£0 vsega krive. Zmešale se vam pojme in pregnale notranji mir."
„Ne, gospod Kobe. Verujte mi, da nt tako. Kar sta govorila danes Lipe in Jaklič, to sem že dostikrat slišala v različnih oblikah. Okužilo me to ni, kakor morda vi mislite.4* v    „pač, pač, Olga."
„Ne! Verujte mi, da ne! Lejte, po moji sodbi so Lipe in njegovi prijatelji prenapeti ljudje, dobrosrčni ljudje so, ki res tako mislijo kakor govore. Čas h tudi delajo tako, kakor govore; ali ti hočejo z glavo skozi zid in to je neumno. Rada jih imam vse, ali zdi se mi, da niso resni. Jaklič in njegovi prijatelji so pa norci, kratkomalo norci."
„Davi ste pa ravno tako govorili, kakor Jaklič ali pa rdeči krojač."
.Davi sem posebno hudo občutila
svojo bedo. Tako rada bi bila šla z doma, tako me je mikalo na zrak, med ljudi, a nisem mogla. In takrat me je obšla taka mržnja do vsega sveta, kakršne dotlej nisem poznala."
Kobe je zmajeval z glavo in blede njegove ustne so šepetale: „Jaz vas ne razumem. Olga, jaz Vas ne razumem."
„Ah, gospod Kobe, saj jaz sama sebe več ne razumem", je vzkliknila Olga „samo to čutim, da se je v meni vse spremenilo. Tako mi je, kakor da se je v moji duši nekaj podrlo; tako, kakor da je bil v moji notranjosti napravljen oder, na katerem so stali kipci raznih vzvišenih boginj, modrosti in kreposti, ponižnosti in vdanosti in še mnogo drugih. A potegnil je ostri veter življenja in spoznanja. Ta oder se je podrl, te boginje so se razletele na črepinje in ostalo je samo pekoče neu-tešno hrepenenje. Saj sem vam že rekla, da so se razmeknile goste megle, ki so mi zakrivale razgled. Zdaj vidim daleč naokrog; v solnčnem svita leži pred menoj krasen vrt, poln zelenja, dehtečega cvetja in srečnih ljudi. Na ta vrt hočem priti; pravico imam do tega, kakor vsak Človek. A ta vrt leži daleč pred menoj. Pred vrtom je globoka voda. Čez to vodo moram priti, če hočem na ta vrt in jaz hočem, ho-
čem, hočem — pa Če bi se tudi po-greznila v blatnih [tolmunih te vode."
„Olga, ali se vam blede?" Stari Bolicitator se je ustavil sredi ceste. Prestrašeno je gledal to drobno dekle, ki je stopalo kraj njega. „Olga, kar tu pripovedujete, to so blazne fantazije."
-No! Jaz sem žejna in lačna Življenja in sreče in ne maram končati v tem smradu in v ti bedi, v kateri zdaj Živim".
Govorila je strastno in skoro kri-čaje; govorila je s tisto divjo eneržijo, ki se pojavi, kadar je Človek Že premagal vse pomisleke, vse privzgojene nazore in vcepljene predsodke ter ne pozna nobenih obzirov več.
Kobeta je obšlo globoko usmiljenje do tega dekleta, ki je tako divje hrepenelo po uživanju in po sreči. Z nekako slovesnostjo ji je rekel:
„Gospodična Olga," poznam Vas, kar ste na svetu! Vem, da ste pravzaprav mehkega srca, srca, ki želi ljubezni in ki zna ljubiti; vem, da Vas zatirajo in izkoriščajo, da Vam kruti ljudje bi jo jo v obraz in teptajo Vaša čuvstva. Vse to vem. Vem tudi, da moje besede nimajo nobenega vpliva več na vas, da moje svetinje ne najdejo več odmeva v vaši duši. A vender Vam moram zaklicati zadnje svarilo: Zašli ste
trajajočo sejo. Razpravljalo se je o vseh aktualnih političnih vprašanjih. Posl. P a ca k je poročal o pogajanjih med Češkimi voditelji in vlado. Glede carinskega tarfa so se pustile poslancem preste roke.
Dunaj, 30. aprila. Gosposka zbornica ima sejo 5. maja. Na dnevnem redu je drugo branje cele vrste zakonskih načrtov, kaker glede podržavljenja nekaterih železnic, glede vojaške priprege itd.
Ministrski sestanek v Benetkah.
Benetke, 30. aprila. Minister grof Goluchowski je prispel v Benetke včeraj dopoldne. Popoldne sta se sestala i ministrom Tittonijem v hotelu »Grand«, kjer sta imela v navzočnosti cbeh poslanikov skoraj ce-lourno posvetovanje. Pri tem posvetovanju se je baje dognalo, da soglašata oba državnika popolnoma glede vseh važnih zadev. Pozneje se je konferenca nadaljevala v hotelu, kjer se je nastanil gref GoIuchowski. Zvečer je priredil Tittoni banket svojemu gostu ter napil v francoskem jeziku avstrijskemu cesarju. V napit-nici je poudarjal, kako ga veseli obisk državnika, kojega delovanje za mir je velike važnosti. Obisk je nadalje imenoval potrdilo, da vladajo med obema zveznima in prijateljskima državama najboljše razmere. — Tudi grof Goluohovvski je naglašal v svoji napitnioi utrjevanje miru med obema državama ter napil italijanskemu kralju.
Dogodki v Macedoniji.
Sofija, 29. aprila. Grške čete bo očitno v turških alužbah, da zasledujejo bolgarske vstsše ter jih iz« dajajo turškim vojakom, kolikor jih sami ne zmagajo. Srd Bolgarov je vsled tega na Grke splošen, in ravno sedaj za velikonočne praznike se je bati hudih poročil ii Maeedonije.
Carigrad, 29. aprila. Konzuli velesil so dognali, da krvav napad
na pot, ki ni prava, vsaj po mojem mnenju ne. Želim vam, da bi bili pri vseh svojih korakih previdni in da bi bilo vaše srce mirno in pripravljeno na vse, kar Vas utegne zadeti — kt bodete bredli čez ono široko vodo, polno blatnih tolmunov, da dosežete vrt sreče in življenja. Želim Vam to, kajti sicer se zna zgoditi, da se bodete morali nekega dne odpovedati vsemu, po Čemur hrepenite — in da bodete sramotno in brez dostojnosti obtičali v tolmunu ali se potopili v reki."
„Ah, gospod Kobe, vi ste dobri in pošteni; kakor kos dobrega domačega kruha ste, in lahko mi verjamete, da ga ni na sveta Človeka, ki bi ga imela tako rada, kakor Vas". — —
„Čestitam, čestitam," seje posmehljivo oglasil Jaklič, ki je prav v tem trenotkn izza vogala šentjakobskega Župnišča zavil na glavno cesto in je slišal zadnje besede. „Mislil sem, da je gospod Kobe kot don Juan že stopil v zaslužni pokoj, sedaj pa vidim, da sem živel v velikanski zmoti. Čestitam, čestitam."
„Pustite te neumnosti", se je jezii Kobe. -Z gospodično sva govorila o tako resnih rečeh."
(Dalje prih )
grške Sete na Zagoričane ni bil namenjen bolgarskim vstaŠem, ki jih v teh krajih sploh ni, temuč so krvo ločni Grki najbrže vsled verske mržnje napadli mirno k maši gredoče Bolgare. Med strašno razmesarjenimi mrtveci je bilo pet deklet izpod 17 let, nadalje 3 žene in 53 mož.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 30 aprila. Danes se razglasijo naredbe glede verske svobode staroveroem in glede odprave verskih omejitev za rimske katolike in pripadnike drugih kristjan-skih veruizpovedanj, kakor tudi glede mohamedanov.
Varšava, 30. aprila. Zaradi demonstracij šolskih oblastnij je sklenil finančni minister, da se zapro vse privatne trgovske šole ter se ne dajo več koncesije za take šole.
Francija in papež.
Pariz, 30. aprila. Da hoče Vatikan očiten boj zoper Francijo zaradi ločitve cerkve od države, povedal je papež dne 19. t. m. pariškemu kanoniku Jasparu, ki je bil v Rimu. Ko je bil razgovor o položaju katoliške cerkve na Francoskem, je rekel papež: »Na bojte se ničesar! Imejte pogum in zaupanje. Ker je božji mojster hotel ustanoviti bojujočo (?) se cerkev, moramo biti vedno pripravljeni na boj Boj je brezdvomno motenje reda, toda za napadene je umevno, da se upirajo.« Nadalje je povedal papež, da bo o pravem času spregovoril francoskem škofom, kakor brž bo treba prijeti za orožje. Nikakor pa ncče »sovražnikom« poprej pokazati orožja. — Vsakdo bo pač razumel, da papež grozi iz istih vzrokov, kakor laja ponoči pes na vasi. Pes namreč ne laja zaradi vasi, temuč zaradi sebe.
Občni zbor flS!ov. planinskega društva y Ljubljani"
se je vršil v soboto zvečer v »Narodnem domu«. Udeležba ;e bila prav povoljna. Predsednik, g. prof. Orožen, je v svojem nagovoru povedal, da društvo lepo napreduje, zakaj v pretečenem poslovnem letu je naraslo število članov za 300, tako da šteje osrednje društvo s podružnicami vred 2200 članov. Vsled smrti je izgubilo društvo 8 članov, med temi dva ve -lika društvena odbornika gg. Hode ta in Skrjanca. ki sta volila društvu lepe zneeke. V znak eožalja za umrlimi so se zborovale! vzdignili a sedežev. Nadalje je povedal, da so se pretočeno leto ustanovile štiri nove podružnice, in sicer šaleška, cerkniška, tržaška in idrijska. Med dobrotniki je omenjal posebno ministrstvo notranjih zadev in železniško ministrstvo, nadalje mestni za-stop ljubljanski, pčsojilnice, korporacije in posameznike, od kojih je dru štvo prejelo večje zneske. Končno se je spominjal rodoljubnih dam — med njimi v prvi vrsti gospe* dr. KuŠar-jeve — ki so nabirale prispevke za opravo Kadilnikove koče na Golici in Aljaževega doma v Vratih.
Poročilo tajnika g. Ilaupt-m a n a priobčimo jutri.
Blagajnik g. dr. F 6 rs ter je poročal o računskem zaključku in bilanci za leto 1904 in o proračunu za leto 1905. Dohodkov je bilo 15 527 K 89 vin. (koče bo donesle 5303 K 26 Tin.), izdatkov pa 17.196 K 44 vin. (koče so veljale 9544 K 61 vin ). Potemtakem je primanjkljaja 1668 K 55 vin. Društvena imovina (*oče, posestva, pohištvo itd.) znaša 37.546 K 40 vin. PaBiv je 17 046 K 55 vin., potemtakem je čiste imovine 20.499 K 85 vin. ter se je društveno premoženje zadnje leto povečalo za okroglih 5090 K. Proračun za leto 1905 izkazuje 13.146 K dohodkov in 11300 K 60 vin. izdatkov, potemtakem prebitka 1845 K 40 vin. Vsi računi so bili v lepem redu ter so se odobrili.
Na predlog g. dr. KuŠarja, oziroma g. prof. Borštnerja je bil izvoljen enoglasno z vzklikom d ose danji odbor, namreč gg.: dr. Vlad. F o rs ter, J a r o a 1 a v F o r s t e r, J o s. Hauptman, Fr. Korošec, Mi-kuŠ, Oražen, dr. Tominšek in Ver bič, za namestnika pa Ivan Mlakar in Susteršič (mesto od-stopivšega A. Verovška) Za preglednika računov sta bila izvoljena Iv. MejaČ in Henrik Lindtner.
Pri raznih nasvetih je predlagal g. dr. Kušar, naj bi društvo v čakalnici novega poslopja mestne hra-nilnioe razstavilo slika najlepših pokrajin v ličnem albumu. — Gosp. dr. Oblak se je izrekel proti gradnji
planinske koče na Javorniku ter vprašal, v koliko je pri tem angaŽe-vano osrednje društvo Oigovarjal je g. dr. Fderster, ki je povedal, da osrednji odbor ne more podružnici braniti gradnje, zakaj podružnica zgradi kočo brez subvencije. V debato bo posegli v priloer koči gg. Mandelj, dr. Kušar, Orožen in Gregorec. — G. A. Beg je opozarjal, kake važnosti bi bilo, da se spravijo slike naših zanimivih pokrajin v mednarodno panoramo, kakor se je deloma že obljubilo. Odgovar jal je g. prof. Macher, da je zadeva v najboljšem tiru ter bo slike Že naročene. Nato je predsednik zaključil sejo, nakar je g. prof. M a -eher otvoril razstavo slik amaternih fotografov, navajal razstavljaloe ter pojasnoval razstavljene slike. Udeležilo se je razBtave 12 fotogr&fjv, in sicer: 1. inženir M. KlodiČ pl. Sa-bladovski (5 oljnatih slik Triglavskega pogorja, in sicer: Aljažev stolp ob solnčnem vzhodu, Kredarica s Triglavom. Vodnikova koča na Velem polju, Triglav z Bohinja m Marije Terezije keča s pogledom na Triglav) 2 P. Metod Schneditz 50 diapozitivov za stereoskop (jugoslovanske pokrajine) ter še 16 večjih pokrajinskih slik iu študij. 3. JosipZazuia, davčni kontrolor v Idriji, 5 slik posnetih z Javofcnika, idrijske pokrajine in rudnik. 4 Melhijor Rautar 12 slik izpod Mangarta. 5. Pavel Ska-berne 20 slik Triglavskega pogorja, Ljubljane in okolice. 6 Ivan Lam-preht je razstavil sliko »rajnega« Žgertova stolpa. 7. A. Gregorec 3 sli£e iz »Pekla«. 8. Srečko Ma-golič 10 slik (študija, Vrata, Peklo, ladjica na morju itd. 9 Jo s. Kavčič 18 slik V.šarij od raznih strani in ob raznih prilikah. 10 Leo Rogel (iz Pekla). 11. Brezimenski je poslal 2 sliki Bjhinjskega jezera in 12. Tržaška podružnica je poslala sliko nove čudovite podzemske jame »Dimnice«. Slike, posebno starejših amaterjev, ki so že pravi umetniki, so bile res krasne ter so OBtsle razstavljene Še v nedeljo.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 1. maja.
— Nadvojvoda Josip Ferdinand je imenovan polkovnikom, ostane pa za sedaj še v Ljubljani. Lnenovan je tudi imetsljem pešpolka Št. 45. Tem povodom mu je vojaška godba priredila sinoči serenado.
— Ljubljanski obč. svet ima v t:rek dne 2. t. m. ob ŠesUh zvečer sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročilo o izidu letošnjih dopolnilnih volitev v občinski svet, dalje volitev podžupana, osmero stalnih odsekov in dopolnilne volitve v posebne odseke. Nadalje poročila o dodatni dovolitvi kredita za neke poprave v mestni ljudski kopeli; o prošnji dirkališke zadruge za odpis najemščine; o magistrato vem dopisu, tičočem se občinskega sveta sklepa, da bi se najemščina za mestno košnjo pobirala takoj pri licitaciji; o županovem dopisu v zadavi nakupa »češkega naučnega slovnika«; o prošnji »Slovenskega planinsk ga društva« za prispevek k nakupu fo-tografičnega aparata za stereoskopne slike; o podaljšavi kanala od Rimske do Tržaške ceste; o napravi kanala v Skofjih ulicah; o računskem sklepu zgradbe mestne dekliške osemrazred-nice pri Sv. Jakobu; o spremembi parcelacije posestva »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice« ob Dunajski cesti in Sodnijskih ulicah; o napravi novega kanala z Miklošičeve ceste do Ljubljanice; o spremembi regulačnega načrta ob domobranski vojašnici; o prošnji šolskega vodstva na Karolinški zemlji za dodatni prispevek za samoučiia; o prošnji stolnega kapitelja za odpis zneska 96 K 38 vin. za večjo porabo vode v Me-djatovi hiši; o podelitvi službe načelnika popisovalnemu uradu; o prošnji neke uradniške vdove za zvišanje pokojnine; o prošnji neke uradniške vdove sa podporo; o prošnji za povrnitev pogrebnih stroškov po vdovi nekega mestnega uslužbenca; o povišanju kredita za kurjaške plače pri zajemalnici v K Ječah; o nekega elek-trarniškega uslužbenca prošnji za trimesečen dopust in bolniško podporo
— ileverojetna umazanost. Takozvana Medjatova hiša na Dunajski cesti je last stolnega kapitelja. Kako so rajnko Medjatovko duhovniki na smrtni postelji pestili in trpinčili, da jim je zapustila svoje ve-
liko premoženje, o tem vedo starejši L ubljančanje marsikaj zanimivega povedati. Kapitelj je dobil torej hišo zastonj in vleče iz nje prekrasne dohodke. 11 vzlic temu, vzlic dejstvu, da ima stolni kapitelj sploh velikansko premoženje, ga ni sram, beračiti pri mestni občini, naj mu mesto d a-ruje 90 K, beri devetdeset kronio, za preveč porabljeno vodo v Medja-tovi hiši. Stolni kapitelj ima milijone denarja in berači pri občini za 90 K! Z dnevnega reda jutrišnje seje občinskega sveta je razvideti, da pride ta prošnja že jutri na razpravo. Radovedni amo, kuk odgovor dobi kapitelj; upamo, da bo primerno zasoljen.
— Za državnozborski mandat Maribor*-Ptuj,   ki ga
je imel dosedaj dr. \Volffhardt, Še nemška ljudska stranka ni določila kandidata, oziroma se je menda zgodilo to včeraj, ker je mariborski župan sklical župane mest in trgov v tem volilnem okraju na posvetovanje. Svoje kandidate po postavijo tudi Sofco ^ererjanci (nekega Wastiana iz Gradca) socialni demokratje in Slovenci.
— Cerkev Je na prodaj v VolČi v Poljanski dolini. Ljudje so prišli ob običajno mašo, ker so na velikonočni ponedeljek — plesali. Farji bo znoreli in so vzeli ljudem^ mašo — zdaj se pa corkev proda za vsako ceno. Kaj ko bi nekateri rodoljubi z'ožili denar in kupili cerkev ter jo priredili za gledališke predstavo?
— Vojaftkft vest. G. dr. J s Straše k, okrajni zdravnik v Brežicah, je postal asistdnČni zdravnik pri 87. polku.
— Socijalni demokratje praznujejo parcijalno 1. majnik. Izdali so tem povodom poseben slavnostni spis. Dopoldne so imeli v kazini zborovanje.
— Različnim dopisnikom
v ravnanje. Zgodi se večkrat, da dobivamo dopise, važne in nevažne. Eden se podpiše »napredna stranka«, drugi podpiše »Liberalci« ali kaj podobnega. Zgodi se tudi, da dobivamo ogorčena pismi, z*kaj teh do pisov nismo priobčili. V splošno ravnanje povemo, da takih dopisov načeloma ne priobčujemo. Kdor hoče, da kaj priobčimo, so mora podpisati. Ako ga poznamo in vemo, da je verodostojen, je prav, ako ga ne poznamo, se icf ormujemo o njem Anonimnim dopisom pa je naš list zaprt.
— Odbor „Društva slov. književnikov in časnikarjev" prosi vse one gospode, ki s i prijavili svoj pristop k društvu, da pošljejo svoje prispevke na naslov društvenega blagajnika gosp. J. Dimnika, vodie 1 deške Ijulske šole v Ljubljani. Časnikarji in književniki po poklicu plačajo vstopnine 2 K in mesečnino po 1 K, drugi književniki in časnikarji pa vstopnine 2 K, mesečnine pa 50 v. Odbor prosi izvenljubljanske Člane, da ag tirajo za društvo in marljivo nabirajo podporne člane 1
— Izredni občni zbor društva ljubljanskih posestnikov se je imel vršiti dne 29. m. m. pri MaliČu. Na zborovanje pa je došlo samo kakih 10 hišnih posestnikov, radi česar je bilo seveda nemogoče vsako razpravljanje in sklepanje. G. dr. Gre-gorič je rekel, da ne ve, ali maj se skliče drag občni zbor ali pa naj se sploh nikdar več ne skliče.
— Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo je priredilo v soboto zvečer svojemu načelniku,  g e s p o d u Ludo-
vi k n Striclu, ki je praznoval ta dan 301etnico kot izvršujoči član tega društva in BOletnico svojega dimničarskega obrta, bakljado in na to slavnostni večer v hotela „Ilirija". Kakor baklada, tako je tudi slavnostni večer bil do kaz, kako priljubljen je bil jubilar pri društvu in koliko simpatiji vživa med občinstvom. Zadnje se je pokazalo pri bakljadi, ko je mnogobrojna množica živahno klicala slavijencu krepki „živio", prvo pa pri obojem. Ljubljanski ognjegasci so se polnoštevilno udeležili bakljade in slavnostnega večera. Zadnjega se je udeležil tudi gospod župan Ivan Hribar. PodnaČelnik T ur k, ki je predsedoval slavnostnemu večeru, je v svojem govoru omenil, da zasluge, katere si je stekel Stricel tekom 30 let pri društvu, niso malenkost, ampak velike važnosti. Stricel je bil vedno in vsak čas na svojem mestu, kadar se je šlo za korist bližnjega, in se ni strašil nobene nevarnosti, nobene nesreče. Da je društvo na takem mestu, kot je dandanes, je predvsem zasluga Stricleva, za kar mu ve hvalo vsak, ki pozna emineutno socijalno važnost gasilnega
in reševalnega društva. Izročil je potem gospodu Stricln zlato uro z verižico; na uri je stal napis: „Gasilno in reševalno društvo svojemu načelniku". Gospod župan Hribar je omenjal mnoge zasluge Stricleve tekom njegovega delovanja; zato je bil odlikovan pred par leti, da je postal častni ravnatelj. Napije mu nato in mu zakUče krepki: „Na pomoč!" Gosp. Stricel se je nato zahvalil za izkazano mu prijaznost. Kar je storil, storil je samo iz dolžnosti, ki ga veže napram svojemu bližnjemu. Da se je društvo tako lepo razvilo, ga prisrčno veseli, priznati se pa mora, da je to bilo mogoče le v združenimi mBČmi. Kakor se je do zdaj trudil, da izvršuje to nalogo, tako bo tudi v prihodnje po svoji moči delal vedno v prospeh društva. Gromoviti „živio" in „na pomoč" — klici so zaorili na to med ognjegasci. Gospodu jubilarju so došle brzojavne čestitke iz VevČ, Litije (dve), Borovnice, Kamnika, Ribnice, Vrhnike (dve), Karlovca, Krškega, Škof ljice, Boh. Bistrice, Gradca (dve), Bleda, Radovljice, Vižmarjev (dve), Novega mesta in Opatije. Vse to in mnogobrojni govori ognjegascev je pričalo, da je za društvo gospod Stricelj duša, brez katere bi društvo ne moglo živeti. Njegova prijaznost je ljuba vsakemu, zato so mu pa tudi vsi brezmejno vdani. Slavnostnega večera so se udeležili tudi načelniki zunanjih gasilnih društev, kot iz Gameljnov in od drugod. Da je društvena godba neumorno in pohvalno svirala in da je pevski zbor ljubijan, ognjegascev točno in častno rešil svojo nalogo, je mnogo pripomoglo, da se je slavnostni večer tako lepo izvršil. Jubi larju pa kličemo: Na maoga leta!
— Javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti je nocoj od 7.—9 ure.
— Slučaj ali zločin? I. Zgor. Š ške se nam piše: Z* Matja-novo ledenico so našli štrajkujoči mizarli 26 m. m. popoldne mrtvo žensko. B la je to Mina Potočnik, 74 let stara revna samica. Kot sestra rajnke Mjrovtovke je imela kot v hišici za Matjanem. Nikdo v hiši stanujoČih zapuščene revice ni pogrešal. L-žala je bi z t svojega doma v hribu vso noč do druz&ga popoldne mrtva in, kakor ljudje sploh so-dijo, zadavljena, G avna ruta je ležala ob strani, jopič in krilo raztrgano, deloma krvavo, vrat temno višnjev. .. Ni lici mesta ni bilo ogleda. Javnost pričakuje, da bo uradna preiskava razjasnila skrivnostno smrt stare M ne.
— Justični erar kot Inkvizitor! Na velikonočno soboto letos je »Siov. Narod« prinesel notico o kranjskogorskih sodnih in davčnih uradih, ki so milo rečeno, za uradništvo, ki je obsojeno živeti dan za dnevom v tistih zaduhiih kamrah na pol razpadle bejta — morilna jama! Posestvo, kjor so nastanjeni ti uradi, je državna lastnina in kdor se hoče prepričati o naravnost škandaloznem upravljanju državn h organov — višjih namreč! — naj pride v Kranjsko goro. Strehe so luknjičaste, da lije ob deževnem času curkoma v poslopja, okna razpadla, deloma brez šip, peči razbita — skratka celo posestvo napravlja vtis mandžurskega bojišča. In tu notri mora državi zvesto in zelo pridno uradai-štvo, ki je baš sedaj vsled gradbe nove železnice z delom kar najbolj preobloženo, prebiti cele daeve, tedne, leta . . . Ali je potem čudno, da uradniki bolehajo, trpe velike bolečine po bolnicah ali pa znore... Vsakemu je še v spominu žalostna usoda davčnega kontrolorja Jereba, ki je bil eden najdejavnejših uradnikov davčnega resorta in ki je šel, se izgubil in ni vrnil nikoli več. Vzrok ? Slabi uradni prostori, ki so vplivali, zelo na živčevje tega uradnika. Naj navedena > le par detajlov. Zapori sodišča so neprestano napolnjeni delavcev in drugih ljudi iz HmiiČe. Pod temi zapori ima stanovanje sodni sluga Lukesch. S .rop ▼ njegovem stanovanju se je pobegi!, podil je že in bila je velika nevarnost, da se strop udre in pokoplje colo družino. Vse to justični erar dobro ve, ali gane se ne. Da se prepreči nesreča, morali so strop podpreti s tramovi. Ob deževnem Času lije (to je edino pravi izraz) skozi vežo v to stanovanje voda . . . Kakšne pa bo razmero sploh označuje to dovolj dejstvo, da je nedavno neki zdravnik, ki je imel opravka pri sodišču (zaporih) nalezel nekaj malega; kaj, to si lahko vsak misli. Pozimi vlada v uradnih prostorih silen mraz, ker so peči nerabne in razbite ter so pod pisarnami prostorne kleti. Kako prijetno je v teh pisarnah se razvidi iz tega, da so uradniki v roke in noge ozebli, ali dobili protin ali pa celo kaj hujšega, kakor n. pr. gospod o. kr. kancelist Zirovnik, ki je težko zbolel. Razvalina, kjer so nastanjeni uradi pa hrani v sebi tudi vsepolno rasnega mrčesa. Nič nenavadnega ni, če prileze nenadoma is kakega kupa aktov na dan š k o r p i -
kra
so
teh prti pis: Še
asi'
lik<
vo<3 ne) sdo
BI« Po dr
28 Ka vei no
fttv
s 1 up R\ se nj. ija ra: kr
do
ru ac ča de sv šk kr se Bp
D.S Pr
ru za
ni
S2
kc n< tr
g< ša
j on.   Tudi na stenah v pisarni gjrisk mnrg-okrat pojavijo te čedne živalic ki so — po mnenju justičnega erarn
— vendar zelo nedolžna bitja. Zid| justični erar po mestih cele palad( sa sodne in davčne pisarne; po d* Želi  pa  so  prisiljeni  biti uradnih mnogokrat  v  luknjah,  ki bi se jijj vsak delavec branil in to upravičeno Medtem    pa presegajo uradni pr& stori v Kranjski gori  vse meje. T* kih uradnih pisarn ni najti  niti ^ Turškem.   Uradnik, ki je imel n« srečo, biti obsojen na take, vsaki n gijeni in zdravju naravnost v obrt} bijoča pisarne, je prisiljen k poča* nemu samomoru.   I a to je škandij avstrijske sorte. Ocenjeno je že, i\ sta baš kranjskogorska sodnija in dat karija sedaj z ddlom daleko preob ženi. Ta bi moral tuli justiča eri storiti svojo dolžnost. Pajer O a  raol&i  in   s   kruto  svojo roj opravlja rabeljski posel. To je m o. d e r n a in kjv i z i c ij a! Uradna po slopja v drugih deželah so dostikrat! nic naravnost   vzorna.   Zakaj  se zai marja ravno Kranjsko? Ali na Kra skem  ni  davkoplačevalcev9   S u, kranjskogorski kaže, da je treba s!ai venskim  državnim poslanem glede te justiČne in državae cvetke, storiti potrebno, da ne zraste ta cvetlica do neba.   le humanitarnih ozi. rov pa je potrebno,  da se mučeni-l kom v Kranjski g >ri naglo da zad; ščenje s tem, da se  preskrbi novel uradne prostore. Opisali smo ta slu čaj, ker je jako značilen, in priporol čamo merodajnim krogom, da o tem| premišljajo!
— Kdaj se stori s mrt eni greh? To vprašanje je rešil jez u vit Kunstelj velikonočni ponedeljek na| prižnici v Gorjah pri Biedu. D;jal je: Če pride fant k dekletu vasovat, je| to že smrten greh, pa naj on zunaj pod oknom kleči in rožni veneol moli in ča tudi dekle v sobi isto dela. Mi pa mislimo, da so takul stroge postave določene le za lajikej za »gospode« ni takih tiranskih krutosti.
— »Slovenskega planin«! skega druitva" podružnica za kranjski okraj priredi pri | hodnji čas sledeče izlete: 1. v nedeljo dne 7. majnika čez S/. Jošt-S;J ra Mohorja Jamnik v Kropo in Kamuol gor co. Oihod točno ob 7 uri zjutrjt Pri neugodnem vremenu preloži sel ta izlet na 21 majnika 2 V četrtek 1. junija, na praznik Vn^bohoda čei Sv. Katarino Grmado v Škofjo Loko.1 0.1hod z vlakom zjutraj ob 6.26 Povratek zvečer po dogovoru z vla kom ali vozovi. Pri neugodnem vre menu preloži se ta izlet na nedeljo) 4 junija. — 3. Za v nedeljo dne U maja vabi pa tržaška podružnica k izletu v D.vačo, oziroma v divaško vilenico (amo), katera je prešla sedaj v last planinskega druščva in se odlikuje po posebni krasoti in Čistosti kapnikov. Jama bode ta dan posebno krasno razsvetljena, popoldne pa v Divači ljuiska veselica na prostem. Voznina iz Ljubljane do Divače bocb za ta izlet najbrže znižana ter se nudi takrat prav ugodna prilika sa obisk kraškega sveta. Podružnični odbor vabi najvljudneje k udeležbi.
— Opomba. Za posamezne izlete ne bode cirkulirala se posebna pola. Eventualna pojasnila dajeradovoljno podružnično predsedniitvo in tajni štvo, Meseca junija slede najbrže iz leti k svečanostni otvoritvi koče na Golici in na Višarje, o čemer sledi svoječasno obvestilo.
— Učiteljsko društvo za radovljiški okraj ima v četrtek, dne 4 maja t. 1., popoldne ob polu 3 uri na Jesenicah po'eg hospitacije v 3 in 4 razredu tudi svoj redni občni zbor z navadnim sporedom.
— Semenj v Selcih. V sredo, dne 3. maja, bo v Selcih letni živinj ski ssmenj. Na ta semenj se opozar jajo vsi živinorejci in kupčevalci z živino. Nadejati so je, da se postavi na semenj mnogo lepe živine.
— Ustanovni občni zbor telovadnega društva Ilirski Sokol v Ilirski Bistrici vršil se je pretečeno nedeljo ob precejšnjem številu gostov, kakor tudi domačinov. Občnega zbora udeležili bo se: telovadni društvi »Sokole is Postojne in Voloske po deputacijah in podstarosta ljubljanskega »Sokola« g. dr. Vladimir Ravnihar, kateri je ▼ kratkem razložil ideje in namen So-kolstva v sedanjem Času. Oočni zbor izvolil je nastopni odbor: S;arosta Szmsa Josip; podstarosta DomladiB Aibert; načelnik Jerala Janko; odborniki, Batista Anton/.Bils Robert. Ludvik Avgust, Strnad Radovan, Znider-šič A^ton in Zaidaršič Josip. — Kot prvi ustanovni član (I. vrste) telovadnega društva »Ilirski Sokol« so »Rojaki livadi v Trstu«, kateri so po* slali sneiek 100 K. Društvo ima dosedaj 63 isvršujočih in podpornih Članov.
— Ukradena ameriška pisma« Vsled naredbe celjskega okrož. sodtfča se okoli Celja in Zidanega mostu It nadalje iščejo sin j-
d-
ti I i.
i.
a
i« i-t« i.
W
1-
riška pisma, ki bo bila na vlaku pokradena in i oropana denarja. Ia res go orožniki blizu Zidanega mostu ob Železnici in po jarkih našli Se 71 odprtih ameriških pisem, dočim je neki pismonoša blizu Trbovelj tudi našel je 40 takih pisem. Ziprti poštni uslužbenec Nemetz  trdovratno taji.
— Strela je udarila na veliko soboto v stolp župne cerkve v
marinem pri Slov. Gradcu. Od strelo i da je odletela strela ter oplazila . aO  deklico  tako,   da  se  bori 8 dKrtjo.
— Umrla je v soboto na 8 adu gospa Marjeta Pretner roj. ^ogadar, mati tržaškega odvetnika jr. Mateja Protnerja.
— Garnizija v Kanalu. Dne 23 m. m. je prišla nova garniaija v Kanal. Vojaki so sami kr&njski Slovenci. Sprejem vojaštva je bil naravnost impozanten.
— Veliki slavnostni izlet v Divačo priredi tržaška podružnica Slovenskega planinskega dru-gtva v n**de'jf\ dne 14. maja t. 1, da g posebnim sijajem proslavi prevzetje uprave dijaške vilenice (Cssarjevič-t-adolfove jsmeV Že nekaj mesecev se pridno popravlja v jami, zamenjavajo ograje, popravljajo in naprav-ijajo pota itd. Poprave in pa, da se razširi po širnem svetu glas o pre-krasnib divotah tega podzemeljskega doma, zahtevajo ogromnih žrtev. Podružnica je nabavila veSje število aoetilenskih svetilk, da na posebno čaroben način razsvetli jamo. V nedeljo, dne 7. maja je preskušnja razsvetljave. O Ibor se ne straši stro škov, da pokaže dne 14 maja ta kraški biser v polni krasoti. Vrše se pa tudi v Divači priprave, da se Bprejmo izletnike na uprav presrčen način. Lokalni odbor divaški pripravlja lep sprejem. Tržaška pod ruinica in osrednji cdbor sta prosila ss znižano vožnjo za to priliko in ni dvoma, da bodo železniške uprave ugodile. I ^ Trsta bo vozil zjutraj po-
rb&n vlak. Takoj po prihodu vlakov bo poset jame in bo ista s'av-ostno razsvetljena od 10. ura zjutraj do 3. popoldne. Igrala bo v jami godba. Narodna društva se že ogla šajo in se jih mnogo udeleži korpo-rativao 8 zastavo, kar bo dalo tej slavnosti vseslovenski značaj. Po obedu se vrši v prekrasni dolinici pri Divači velika ljudska veselica in na večer s:edi vasi ljuiski ples. Pri veselici bodo nastopala razna pevska društva ob zvokih godbe. Natančnejši program se priobči pra-ročasno. Iz Trsta je pričakovati cgromne udeležbe in upamo, da ta dan pribite rodoljubi iz vseh pjk-a-jin občudovat naše podzemeljske lepote, Z;k*j — kakor zatrjujejo dobri poznavalci jam — presega nežna lepota divaške j*me v marsičem celo postojnsko jamo. Ridi ob^da v Divači je potrebno« da društva, kakor tudi posamezniki javijo odboru tržaške podružnice »Slovenskega plan. društva (Trst Via Ch'ozza 8) pravočasno svojo udeležbo. Dne 14 maja vsi v Divačo!
— Požar je upepelil 23. aprila v Kopni hišo z vsem ptslopjem. „Piccolov1* dopisnik je že pohvalil svoje o^rnjegasce, le tega ni povedal, da so bili pijani in da je moral občinski stražnik enega proč spraviti, ker se ga je bil preveč nalezel. rPicc.w dopisnik pa ni videl čuvajev iz kaznilnice, katerih je bilo najmanj 12 in ki so s svojo brizgalnico prihiteli na pomoč in ome-
|]ili ogenj, da se ni razširil na bližnje hiše. Tudi civilstva ni videl „Piccolov" J dopisnik, čeprav so neumorno pomagali i| goniti kaznilnicno brizgalnico. »Slabo 31 vidi „Piccolov" dopisnik! i j — Noč je vzela nekako v J sredi tedna komptoarista Karola 11.»-'i I beka in slaščičarja I/ana Gottharda -j! a Starega trga. Gotthard je vzel s - i seboj ves denar in še celo hranilni-g , čnim knjižicam svojih otrok ni pri-i I zanesel. Popustil je tudi več dolgov. Sla sta gotovo v Ameriko, ker sta še iz morskega pristanišča poslala »zadnji pozdrav« v Ljubljano.
— Dekleta, ne kažite prstanov! Dne 8 pr. m. je mizarski pomočnik Martin Z toliko časa nagovarjal natakarico Marijo Gorjančevo, da mu naj pokaže prstan, da ga je res dobil. Z je prstan del na prst in odšel. Ko je pa Čez par dni Gorjan-Čeva zahtevala svoj prstan nazaj, se je začel Z izgovarjati, da se mu je stri in ga je dal v popravilo, potem, da ga je izgubil, a slednjič pa je priznal, da ga je v neki kavarni še isti večer zapil.
— Pretep. V soboto ponoči je nastal v neki gostilni na Žabjeku med vojaki in civilisti prepir, ki se je končal s pretepom. Treba je bilo treh krepkih policijskih moči, da so napravili mir a tem, da so osem najhujših pretepačev spravili pod ključ.
— specialist. V soboto ponoči je bila v veži nekega tukajšnjega hotela podobarju g. Ivanu Petroviču vzeta s kolesa aostelen svetilka, vredna 11 K. To je že četrti slučaj, da ponoči nekdo krade svetilke s koles.
— Tatvina. Hlapcu Ivanu Kosmaču je neki tat ukradel is kovčega 4 K vredno srajco. Tat, ki je znan, si je takoj prebral službo.
— Pobegnil ie v soboto 13 etni kurjačev srn Jožef Klemene is Spod nje Šiške št. 213 Deček ima rjavo obleko, kratke hlače, črne nogavice in bel slamnik. Deček je najbrže ušel zaradi s'abega spričevala.
— Poseben vojaški vlak je šel sinoči ob polu 12 skozi Ljubljano. Peljal je iz Galioije bataljon lovcev, ki bodo baje stacionirani ob italijanski meji v obližju Kormina.
— Izpod policijskega nadzorstva j a pobegnil 44 etni Pavel O mejo iz Medvod.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Slovencev in 20 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 4v Hrvatov. V Me-ran je šlo 150. v Schebs 160, v Ioo-most »0, v H*b pa 70 Hrvatov. 70 Slovencev je slo v hrvatske šume, 170 laških zidarjev se je peljalo na Danaj. 100 Hrvatov je šlo iz H^bz domov. — V soboto je šlo v Ameriko 9 Hrvatov in 9 Slovencev. 150 laških zidarjev je Šlo v Zigreb in Budimpešto, 84 slovenskih tesačev je šlo na Koroško, 4o Hrvatov v H^b, 25 v Podbrdo, 18 pa v Hrušico. V Podbrdo te šio tudi 16 Slovencev.
— Ljubljanska mestna hranilnica. V poročilu o sobotni slavnostni otvoritvi m stne hranilnice je pomotoma izostalo ime deželnega glavarja gosp. Otona pl. D e-tele, ki se je otvoritve udeležil.
— Hrvatske novice. — Dr. Franka Potočnjaka postavijo opozioijonaloi, Hrvatje in Srbi z* svojega saborskega kandidata v petrinj8kem okraju. — Roparski napad pri belem dnevu. B.a-orajničar drž železnice je poslal siu^o Totha z večjim zneskom denarja na pošto. Toth pa trdi, da ga je na ulici napadel neki kolesar ter mu odvzel denar. Ker pa se suni, da se je Toth nal&šč neznatno ranil, da je rop fin-giral, so ga zaprli.
j Morilca Klein pred sodiščem« V soboto zvečer se je izrekla obsodba. Pri Frančiški Klein so porotniki potrdili vprašanje zaradi zavratnega umora ter je bila obsojena na smrt, dočim je Henrik Klein bil obsojen zaradi sokrivde v 8 letno ječo. Za Frančiško Klein je njen zagovornik prijavil ničnostno pritožbo.
• Resnica — obrekovanje. Kapitan in prvi krmilar na neki trgovski ladji sta se hudo črtila. Nekega dne je zapisal kapitan v javno raportno knjigo: »Krmilar danes pijan.a — Beležka je bila resnična in kapitan se je branil isto popraviti. Drogi dan je bilo čitati v knjigi: »Kapitan danes trezen.« Kapitan je besnel, toda krmilar besed ni hotel popraviti, ker so bile resnične.
' Nežnočuten sin. Pred gra-šk:m sodiščem se je te dni z»go varjal kmečki fant J N aster iz feld baške okolice, ker ga je lovski čuvaj zalotil 8 pulko v gozdu ter so njegovi sledovi tudi vodili k zanjkam, v katere se je bil ujel zajec, o čemer je pričala zajčja dlaka na mestu. Nast^r se je izgovarjal, da je šel usodnega dne v gozd le iz nežno-čutja. Njegov oče se namreč namerava zopet oženiti ter je imel omenjenega dne doma sestanek s svojo ievoljenko, in on kot nežnočutni sin ju ni hotel motiti. Sicer pa da ima tudi pozimi navado hoditi v gozd občudovat veličanstva božjega stvarstva. Sodišče pa ni hotelo imeti usmiljenja z njegovo nežnočutnostjo in dovzetnostjo za naravo, ternuč ga obsodilo v 141nevni zapor.
* Dragi gospod cesar! V nekem nemštcem mestecu ima delavec Krause 121etnega sina, ki je obiskoval domačo ljudsko šolo. Deček si je po končani ljudski šoli želel v srednjo šolo, toda oče nima za to denarja. Deček je dolgo razmišljal, potem pa je pisal cesarju sledeče pismo: »Dragi gospod cesar! Jaz sem, hvala svojemu učitelju, dovršil tukajšnjo ljudsko šolo. Z*elo rad bi učenje nadaljeval, toda moj oče in mati sta velika reveža. Ker se tudi jaz, dragi cesar, imenujem Viljem kakor Ti, in ker sem se kakor Ti rodil 27. marca, prosim Te lepo, da mi pomagaš.« G^sar se je res zavzel za dečka, ter naročil, da ga pošljejo v realko.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
»Kmetijsko  društvo«  na Dolenji Dobravi.
(Dalje.)
Martin Peternel je bil za blagajničarja od 19. oktobra 1900 Zna le za največjo silo pisati! O a se ni brigal ia nobeno drugo reč kot za to, kar mu je Je-raša denarja dal V štraco ni nikoli pogledal.   Še  ne ve, kaj je to
štraea. Njemu je zadostovalo, da sta h komijem denar preštela, kadar mu ga je izročil Ž ust od komija ni nikoli prejemal nobenega denarja, le on Peternel, ki pa tuđi drugega denaria ni nikoli prejemal. Za celo leto 1901. manjka vsakega zapiska. Ž ust kot načelnik je dobival od Peternela vsote, s katerimi je plačeval upnike. Sprva je prinašal potrdila o plačanih zneskih, naenkrat so pa izostale vsake potrditve. Peternel ga je opomnil na to, a Ž ust mu je izjavil, da jih nikjer ne dobi več. O lborove seje ao po pri-Činem mnenju popolnoma brez pomena. Žust je položil knjige pri seji na mizo. jih razgrnil in dejal: »Poglejte!« Ia mi smo gledali, da je bilo nekaj zapisanega. Včasih smo tudi primerjali, pa nam je vedno vse »štimalo«, ker razumel se ni nihče nič« Koliko je komi Ž ust u izdal denarja in koliko se je v knjige vpisovalo, ne ve nič, ker se ni hotel v delokrog drugega vtikati. Pri inventarju, je povedal Peternel, je bil vedno zraven. Navadno so zmerili blago, včasih so pa tudi kar počez vzeli kako s t var. Povedal je priča pozneje tudi, na je bil najprej nadzornik in da je po njegovem prizadevanju prišel Jer asa v društvo kot komi. Ta je imel popolnoma proste roke in je lahko na upanje dajal, kolikor je hotel, ker ao mu dovolili. Koliko je zdajal na upanje in če so ljudje vračali, Pcternelu ni znano, ker kontroliral ga ni nikoli. O a se je zanesel na vsakega in tudi na Ž ista. Tega so sumili pozneje, da kak društven krajcar pade v njegov žep, ker je nobel živel, ter je prav pridno šnops pil!
Janez Bogataj je bil koj spočetka v odboru. BI je samo odbornik, ki se ni brigal prav za nobeno reč. Sdle ko je Stano-nik odstopil, se je nekoliko zmenil za društvo. O Iborovih sej se je ma lokdaj udeleževal. Kadar se jih je, pa tudi ni bilo nič posebnega pri njih. Blagajniške knjige so le neko liko pogledali, ker se jim ni zdelo potrebno, saj navidezno je bilo vse prav. Ko je bil tekom leta polom kmetijskega društva v Poljanah, začelo je Bogataju iti po glavi: kaj ko bi se tudi v Dol. Dobravi sličnega primerilo ! Zlasti ker je še Žust nekoliko preveč po ošte-rijah hodil in bil večkrat pijan, kot mu je njegova kovaška obrt in 14 gld. mesečnega zaslužka pri društvu dupuščalo. To je bil tudi vzrok, da je skušal Ž usta proč spravit«, kakor priča gori omenjeni njegov pogovor s Stanonikom.
Prča Janez Jeraša izpove, da je prišel v društvo kot komi 15 novembra 1899 in da je ostal tam do 15 maja 1903 Kupoval je majhne reči, toda vse sproti zapisavai v knjižico; ena izmed takih knjižic se je izgubila. Jeraša trdi z vso odločnostjo, da je popolnoma izključeno, da bi bil on pozabil kdaj kaj zapisati. Ako je čez dan pozabil kaj zapisati, zapisal je zvečer, ko je denar seštel, kot preostanek v knjigo, ali pa si je pomagal s tem, da je na kako gotovo osebo zapisavai. Tako ima, kakor je razvidno iz knjig, Ž ust nekatere dni vpisane precejšnje vsote, ki so nastale na ta način kot njegova vplačila.
S tem je bilo zasliševanje prič končano.
Sodnik je prebral nato očitke državnega pravdništva proti obtožencu.
Ti očitki so:
a) da je več izdatkov vknjiženih nego jih je bilo v resnici;
b) v blagajniški knjigi so nekatera vplačla dvakrat vknjižena,
c) večkrat je vpisan kak znesek kot izdatek trgovcem, ki nimajo tega vpisanega v svojih knjigah,
d) v štraoi je manj izdatkov vpisanih nego v blagajnični knjigi,
e) različne druge nerodnosti kot s trgovcem Koširjem itd.
Sodišče se je bavilo nato zlaBti z očitki pod b) in c) in je vzelo štiri slučaje iz obtožnice, primerjalo društvene knjige med seboj, a na noben način se niso dale raztolmačiti uprav čudovite diference med različnimi zapiski in zaznamki enega in istega dneva.
Na to sta bila zaslišana gospođa izvedeno a. Izjavila sta, da bo vse knjige tako pomanjkljive, da je sploh nemogoče pri takih okoliščinah voditi kako redno in uspešno knjigovodstvo. V knjigah so na mnogih mestih popravki, kar že dokazuje, da so se delale ne; pravilnosti. Bilance so se delale v Ljubljani, kar izključuje docela, da bi mogle biti pravilne in da bi imele kako realno podlago. Sploh se pa pri takem knjigovodstvo ne da napraviti nobene prave bilanoe. Ko sta izvedenca primerjala gotove dneve in zneske teh dnevov  v knjigah, si
nista mogla različnih diferenc na noben način raztolmačiti. Da bi bil Ž ust kaj poneverilalidefrav-dirai, se pa nikakor ne more reči, ker se to iz knjig ne da razvideti. Ztedenca sta našla pri pregledu knjig, da presegajo izdatki vsoto, ki bi morala pravzaprav ob stojati, za 1727 kron Kaj takega pa ni mogoče, ker vsakdo more le toliko izdatkov imeti, kolikor ima denarja. Ko sta pa seštela vse one zneske, kateri so bili v knjigah po dvakrat zapisani, dala je enotna vsota teh zneskov ravno 1727 kron, tako da se prejemki in izdatki popolnoma ujemajo.
Obravnava se je na to v petek zvečer ob 7. uri prekinila in nadaljevala potem v soboto dopoldne. (Konec prih.)
Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Baje od terci-ialk nahujskani dimnikarski mojster Iran Krnc je tožil gospo Ivano Mi klavčiČ, soprogo uslužbenca mestne elektrarne, ker ga je ta tako po glavi udarili, da je bil ves zelen. Krnc celo trdi, da si pred Ivano Miklavčič niti življenja ni svest. Ker je Miklavčič pri obravnavi trdila, da je tudi Krno njo tako udaril, da je imela na glavi kožo prebito, ter sta to tudi dve priči potrdili, sta bila obsojena oba, in sicer Miklavčič na 5 K, Krnc pa na 10 K denarne globe.
»Z u k u r z«. Anton Zupančič, delavec v Gat ni, občina Grosuplje, je z grdimi besedami napadel Matijo PavŠiČa iz Gatine ter mu fige pod nos molil. Zupančič pravi, da je Pav-šiču rek^l samo besede: »Ti si zu kurz, da bi ti mene sodniji čez dal!« Ker pa priče potrdijo, da je rabil Z ipančič druge besede, je bil Zupan čič obsojen na 48 ur zapora.
Krojaški pomočniki na begu. V nedeljo 2 t. m. ob polu dvanajsti uri ponoči ao srečali 4 kro jaški pomočniki v Florijanskih ulicah več ponočnjakov, ki so zahtevali, da jim krojači napravijo prostor in da se pobero spat. Ker se je Alojzij Ferant obrnil ter ponočnjakom nekaj ugovarjal, so ti planili po njem, ga vrgli na tla ter ga še na tleh prete-pavali. Drugi krojači so tekli, kolikor so jih noge nesle. Ferantu je takrat zginil tudi površnik in klobuk, katerih še ni dobil. Policija je naznanila Tomaža Kavčiča, mizarskega pomočnika; Pavla Železnika, pleskarskega delavca; Antona Petka, čevljarskega pomočnika: Ivana S mon č č*. trgovskega sotrudnika ter Janeza Z >rmana, mizarskega mojstra, ki ao se ravno takrat nahajali v Florijanskih ulicah. Ker Ferant ni mogel nobenega obtoženca spoznati kot napadalca, so bili vsi oproščeni.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Marija K o s i r n i k, delavka iz s marce, je bila v Ljubljani aretovana, ker je izmaknila zlato uro in verižico. Dognalo se je pa tudi, da je v Petrcevi gostilni v Ljubljani neki ženski izmaknila mosnjicek z 31 K 40 v. gotovine in odšla, pustivši svoj cekar v krčmi. Meseca svečana letošnjega leta je bila pri okrajni sodniji zaprta. Neka ženska, s katero je bila Kosirnik skupaj v zaporu, je obdolženko naprosila, naj gre k njeni gospodinji in ji sporoči, da naj prinese njeno boljšo obleko. Ker je Kosirnik preje odhajala iz zapora kakor njena tovaršica, je res šla v Zgornjo Šiško ter vzela obleko, češ, da jo nese v zapor tovaršici Kosirnik pa tega ni storila, marveč je obdržala obleko zase. Ponevcrila je tudi lansko leto v Hrašici zlat prstan, vreden 7 K, ter Alojziju Zvaga denar za meso, okoli 10 kron. Obsojena jc bila na 10 mesecev težke ječe.
Jožef Tomšič, pekovski vajenec pri Francetu Markiču v Ljubljani, je zapravil skupilo za žemlje, ki jih je nesel na Ig naprodaj, v znesku G kron 80 v. Ker se je bal mojstra, je šel na Janče in pozno zvečer pri dveh kapelicah iz pušic pobral nekaj Čez 20 K drobiža. Tomšič tatvino odkrito priznava. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
Zidarja France Latrova in s i m c n A t c d i c s c, iz Italije doma, sta v železniškem vozu med Ljubljano in Prescrjem spečemu mestnemu stražniku J ur j u Laskoviču iz Rake izmaknila bankovec za 20 K in nekaj amerikan-skega in avstrijskega drobiža. Obsojena sta bila vsak na 6 tednov težke ječe.
Užitkar Jakob Stražišar iz Matene se je tožaril s Bvojim sinom Francetom na izročitev kolarskega orodja, nasproti je pa sin očeta tožil na prizuanje najemninskih pravic. V obeh pravdah je Jakob Stražišar pogorel in j c bil vrhtega še obsojen na povrnitev stroškov z znesku 53 K 50 v., svojemu zastopniku je bil pa dolžan 68 K. Da bi brezuspešil ti terjatvi, je prodal svoj poboljšek, v znesku 700 K, ki ga je imel terjati od sina, Francetu Jamšku za 460 K. Zagovarja se obdolženec, da je ta denar potreboval za se. Obsojen je bil na 8 dni zapora.
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst 1. maja Italijanski vse-učiliščniki so imeli tu zborovanja, na katerih so glede italijanskega vseučilišča sklenili enako resolucijo, kakor pred kratkim shod italijanskih dijakov v Tridentu.
Dunaj 1. maja. Iz parlamentarnih krogov se čuje, da se določi posebna večerna seja za rešitev vladne predloge o italijanski pravni fakulteti v Roveretu.
Dunaj 1. maja. Raznesla se je vest, da odstopi železniški minister \V i t tek še ta teden. Vsled tega so na borzi poskočili kurzi železniških papirjev, zlasti papirjev tistih železnic, ki se nameravajo podržaviti.
Dunaj 1. maja. Politiška komisija gosposke zbornice je pre-drugačila en odstavek zakona o pripregi. Ako odobri zbornica to premembo, mora ves zakon še enkrat priti v poslansko zbornico.
Dunaj 1 maja Tukaj je bil včeraj razkrit spomenik pesnika Anzengruberju.
Dunaj L maja. Danes, ko se tu vse seli, so začeli transporterji pohištva štrajkati.
Praga 1. maja. Kočijaži so začeli štrajk. Mnogo jih je bilo aretovanih, ker so porezali svojim gospodarjem konjsko opravo.
Lvov 1. maja V Czenstochovu je prišlo med delavci in vojaštvom do boja. 4 delavci so bili ubiti, ranjenih je pa več sto.
Atene 1. maja. Konzuli velesil so zahtevali, da se morajo z javnih poslopij odstraniti grške zastave in nadomestiti z kretskimi, Za slučaj, da se to ne zgodi, so zagrozili z intervencijo evropskega vojaštva.
Rusko-Japonska vojna,
London 1. maja. Nekateri listi poročajo, da se je brodovje admirala Nebogatova že združilo z brodovje m admirala Roždestvenskega.
London 1. maja. Iz T i ng-t a u a se poroča, da se nahajata Roždestvenski in N e b o g a t o v pri polotoku Hainau.
London 1. maja. Neki kores-pondent se je iz Kamrana vrnil v^ Saigon in brzojavlja od tam, da je Roždestvenski odrinil s svojim brodovjem proti Filipinskim otokom, kjer se združi ne le z brodovjem admirala Nebogatova, nego tudi z vojnimi ladjami iz Vladivostoka.
London 1. maja. Iz Tokia se poroča, da se po sodbi Japoncev združi Nebogatov dne 2. maja z Roždestvenskim.
Gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Meseca aprila 1905 se je vložilo pri ljubljanski kreditni banki na vložne knjižiee in na tekoči račun 1,582.330 K 03 h, dvignilo pa 1,862.613 K — h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca aprila 1905 5,898.953 K 06 h.
— Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu aprilu 1905 je 143 strank vložilo 37 965 K 09 h, 144 strank vzdignilo 26481 K 78 h, 11 strankam se ie izplačalo hipo-tečnih posojil 26.420 K. Stanje hranilnih vlog 1.206.168 K 68 h, stanje hipotečnih posojil 912.287 K 33 h. Denarni promet 165.317 K 25 h.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu aprilu 1905 je 221 strank vložilo 93.101 K 69 h, 247 strank vzdignilo 87.283 K 17 h, torej več vložilo 5818 K 52 h, 13 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 14 200 K, 188 menic se je eskomptovalo za 53.234 K, stanje vlog 2,619.263 K 10 h, denarni promet 340.188 K 16 h. Vseh strank je bilo 908.
— Mestna hranilnica v Črnomlju. V prvem poslovnem mesecu aprilu se je v mestno hranilnico v Črnomlju vložilo 67.727 K 53 h, na hipoteke se je izplačalo 28 200 K, menic se je eskomptiralo ia 11.600 K< vseh prejemkov je bilo 68.859 K 72 h
vaeh izdatkov pa 39809 K 42 h, torej ves denarni promet 108 669 K 14 b, to je dokaz, kako važnega pomena je ta denarni zavod za vso BelokrajJno in da so pričela sodišča avoj denar nalagati v ta denarni zavod.
tforzna poročila.
ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni knrzi dan. borze 30. aprila 1905.
majeva renta ....
srebrna renta ....
avstr. kronska renta .
it   *l*ta » ogrska kronska  „   • .
n    alata      „   . .
posojilo dežele Kranjska
*tf/o *°/o
*•/.
4Vi°/o posojilo mesta Spliet •■/■7t » n Zsdar . *Vs°/o bos.-herc. P<». 1902 4° 0 češka dež. banka k. o.
• n - »       3f. O. ■
tV/e zaL pisma gal. 0. kip. b. •'V o PeSt- *om* kt
10°/0 pr.......
l%!tc!0 aast pisma Innerst. hr. •V/.    -     »    ogrske cen.
dež. hr.......
*Vi°/o *■ pi8, ož1,      bt4n* •
4'/i7i obL  ogr.  lokalnih železnic d. dr.....
41/*0/«) obL češke ind. banke . i»/t prior. Trst-Poreč lok. žel.
*°/o Prior. dol. žel.....
8% s Juž. žel. knp. Vi Vi • •V»° o avat* p08- z* že!* p* °- ■
Srečke od L 1860- , .   .   . .
»     ■   , 1864 .....
tizsko »•••■«
sem. kred. I. emisijo .
.    » n.    b •
ogr. hip. banke . . . srbske a frs. 100"— .
turška......
srečke ....
Baailika Kreditne Inomoške Krakovske Ljabljanske Atsu rud. križa Ogr.    „ „ Bndolfove Salebnrške Dunajske kom.
Delnice. Južne železnice   .  •  • , Državne železnice    .   . . Avstr.-ogrske bančne delniea Avstr. kreditne banke   . . Ogrske      ,,       B      . . Živnostenske        „       . . Premogokop v Mostu (Brni) Alplnske montan .... Praške žel. indr. dr. .   • • Rima-Mnranyi ..... Trbovtfske prem. drnžbe Avstr. orožne tovr. drnžbe . Češke sladkorne družba . .
Denar
100-45 10020
100-40
119*55 97 S5
118-lb 99-50
100*50
100- —
101- 40 10015 10015 10130
107 60 100-50
100-50 10010
10O-—
100- 75 99 — 99-50
318 15
101- 15
193 35 288 rO 169 25
310 — S08-— 880-— 109 — 14345 žT-70 485--78--89-
66 —
67 -25 37 50 6b'— 74-—
538 50
90 50 66175
1645 — 663 76 77H50 247-50 651 — 541 —
2679 — 654 75 26S-— 625 — 165*50
11 27 19C6
Blago
100-65
100- 40
10060
119*75 98*05 118*35
101- — 101*50 100*— 102*40 100 65
100- 66 101*90
108-55
101- 60
101*10 101*—
101- — 101'75
100-— 320 15
102- 15
195 35 292 50 171 2£ 318 — 316 — 285 20 114*50 144 45 29-20 495 — 82-50 95*— 72— 59 25 39 80 69*— 83*70 618 50
9150 662 75
1655*— 664*75 774 50 248-50 656'— 542 —
268C-— 656*75 271'— 630 --167 —
11-31
19-C9 23*52 24 —
117-35 9565
253-50 6-—
Valute.
O. kr. eekin......
20 franki.......
20 marke........I 23*44
Sovereigna....... 23'92
Marke.........j 117*15
Laški bankovci...... j   96 45
Rublji .   .   .   .   .   .   i   .   . j 152 75
Dolarji.........j| 4-84
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 29. aprila 1906. Ttrmln.
Plenica za maj . . . . „ 100 kg. K 17*82 Pšenica „ oktober . . . a 100 » a 1646 *J „ oktober .   ,   , ,  100 ,   , 13-58
Koruza   „ maj    .   .   .   . „ 100 „   „ 14*90 EfakltT. Nespremenjeno.
[Meteorologično poročilo.
Višin« nad morjem 806-?.    Srednji aračni tlak 736*0 mtm
1
April ||	Cas opazovanja	Stanje! **S> baro-   ° > metra g g vmm\ «p		Vetrovi	Nebo
29.	9. zv.	736 0	130	al. jug	sk. oblač".
30. ■	7. zj. 2. poP	735 7 7364	10 2 171	al. jug p. m. jzh	jasno del jasno
1.
9. zv.
7. zj. 2. pop
7381
738 6 738 6
111
10 4 210
si. jug jdel. jasno
sr svzhodpoL oblač. sr. jzahod.pol. oblač.
Srednia temperatura sobote in nedelje: 13 3' in 12*8°, normale: 11 8° in 12 0°. Mokrina v 24 urah: 00 mm in 1 2 mm.
Proda se skoro novo
Fftcli motor talil
Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda". 1391 l
Pes (jazbečar)
se je zatekel.
Odda naj se proti dobri nagradi v Kolodvorskih ulicah št. 24 v gostilni upri Tišlerju". 1410
Suflerko
sprejme Dramatično društvo v Ljubljani. Sposobne moči, ki bi imele veselje, naj se oglasijo pri odboru dramatičnega društva. Posel suflerke se labko opravlja poleg drugega stalnega posla, 1346-2
Dobro znana stara
gostilna
na Dolenjski cesti se takoj odda. Poizve se v pivovarni Auer. 1389 3
Deček
ki ima veselje učiti se dimnikarstva, se takoj sprejme.
Naslov pove upravnistvo „SIov. Naroda". 1411 l
Tuj ~~
z 2 sobama in pritiklioami se odda za majnikov termin na Emonski cesti St. 8, II. Vpraša se istotam. 1338
Stanovanje1
s 5 sobami v I. nadstropju hiše št. 20 na Rimski cesti se odda s 1. avgustom.
Vpraša se pri F. Supančiču istotam.
p J
1368—1
Dramatično društvo v Ljubljani
angažuje s 1. septembrom t. I. nadalje za gledališko sezono 1905/5
u J
ki bi, izimši tajništva, blagajništva in dramaturatva, izvrševal vse notranje upravne posle pri sloven. gledališču.
Natančni delokrog in pogoje se izve pri odboru Dramatičnega društva v Ljubljani, ki sprejema ponudbe.
Dobro vpeljan
potnik
večje tvrdke, izkušena moč, vešč treb jezikov, -teli službo premeniti.
Vstopil bi tudi kot sotrudnik k večji agenturi, ali pa prevzel zastopstvomlina za Primorsko, Kranjsko, Spod. Štajersko, Gorenje Koroško in južno Tirolsko. Najboljše reference na razpolago.
Cenj. vprašanja če mogoče s pogoji, do 6. t. m. pod „Eiserner Fleiss" Celje, poste restante. 1409
Tužnega Brca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, đa je naša preljubljena mati, oziroma sta a mati in tašča gos, a
JERA MAJZELJ
posestnica
danes ob l1/« uri po noči, v 72. letu svoje dobe po dolgi mučni bolezni previđena s Sv. zakrtmenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnke bo v sredo dne 3. maja ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti v Št. Jerneju na tamošnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice služil.) se bodo v več cerkvah.
Predrago pokojnico priporočamo v blag spcmin in molitev.
V ŠT. JERNEJ O, dne 1. maja 1905.
Anton Majzelj, Fran Majzelj, sinova. — Josipina Majzeljeva, Minka Druš-kovičeva, Ana Vodnikova, Franja Pavlinova hčere. — Antonija Majzeljeva  roj.   Marokova,   Antonija   Majzeljeva  roj.   Anderllčeva, snehi. — Andrej Druškovič, Gašper Vodnik, Alojzij Pavlin, zetje.
Vsi vnuki in vnukinje. 1413
A 134 4 4
1363-2
C. kr. okrajno sodišče naznanja, da je 28. avgusta   1904 umrla na Debe-čem št. 7 Meta Zupančič roj. Itamberger ki je zapustila poslednjo voljo.
Ker je sodišču bivališče zapustnične bcere Tite Zupančič neznano, poživlja se taista, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnala le z zgla-sivšimi se dediči in z njej postavljenim skrbnikom.
C. kr. okrajna sodnija Višnjagora odd. I.
dne 20. februarja 1905.
m
la jedilno mast
pošilja po 78 v. klgr. v vsaki množini firma
LAD. URBAN & spol., Prega -Žižkov.
sprejme takoj
li91-5
Gabrijel Ambrožič
urar na Jesenicah, na Gorenjskem.
srajce ovratnike in manšete
Po vseh kulturnih državah ro gistrirana
Na drobno
na prodajava
M. Joss & Lovvenstein
c. in kr. dvoma dobavitelja ■   \-^rx**.\ \
Klavir
s posebno lepim glasom se proda za 160 gid. na 1366-3
Dunajski cesti štev. 11
I. nadstropje na levo.
s kožo, kilo po 1 gld,
brez kosti po gld. 1*10
plečeta brez kosti po 90 kr., slanina in stfno
meso po 80 kr., preSičevi in goveji jezici
po 1 gld., glavina brez kosti po 45 kr.
C^hmD dunajske po 80 kr, čl la k*a-od idi u« k0V8fee) finQ po j gJ(J (jz gUI]ke
zelo priljubljene po gld. 120, ala ogerake, trde po gld. 150, ogrske fine pc gld. I&j
kilo. — Velike klobase ena 20 kr. 268-»
^IlUAl/lfSi  brinovec, pristen, liter
oii\ kj vivcj, po gld r20 _ to priznan,.
dobro blago poSilja po povzetja od 5 kil napre-prekajevalvC in razpoSiljalec živil
Janko Ev. Sire v Kranju.
Štajersko deželno zdravilišče
tdSs Dobrna
(Neuhaus) pri Celju
splošno znani topli vrelee 39° Olzljs« In J*klencaatft pitni vrelec, 397 metrov nad morjem, železniška postaja Celje, 8 ur od Dunaja in Buda PeSte, 4,/2 ure Zagreba, 6V- ure cd Trsta. Gorke kop«--ll, pllno z ti ra» 1J e n J e, elektr. kopeli, inamaža, iied-«ka zdravilna jBrliunaHllka, elektroterapija itd. 2
Izvrstni zdravilni uspehi
za ženske in živčne bolezni, pro-tin, revmatizem, bolezni v mehurju itd. Vsakovrstne zabave in razvedrila. Izvrstni restavranti, prekrasen park, postni in brzojavni urad. Zmerne cene. Ravnatelj in kopa-liščni zdravnik «£r. Hifbaum. Pojasnila in prospekte pošilja brezplačno kopališčno ravnateljstvo. Nezlja od 1. maja do 1. okt.
Stanovanja.
V novozgrajeni mestni biši v Gra-deških ulicah v Ljubljani se oddajo
v najem s 1. avgustom 1905 stanovanja z 2, 3 in 4 sobami in pritikli-nami ter delom vrta.
Oddaja jib mestni magistrat v navadnih uradnih urah. 1107—ii
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 29. aprila 1905.
Za snaženje
oken in stanovanj
se priporoča 1408—1
po najnižji ceni nanovo ustanovljena tvrdka
Alojzij Malj
Trnovski pristan št. 8.
Ces. kr. avstrijske
državne železnica.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice ? Beljaku.
Xz^toćL Iz voar-egra isda.
Veljaven od dne 1. maja 19C 5. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 24 m pojoči osob. i vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čei Selzthal v Auesee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine »are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Aaastetten na Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, IJubno, Selzthal, Solnograd, laomoat, Bregenc, Ženeva, Pariz Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne " osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franze*-isfeste, Ljubno, Čez Klein Reifling v Stejr, Line, Budej3vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razr.\ Lipsko, na Dunaj čez Amstetton. — Ob 10. uri ponoči osobns vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri S m zvečer -# Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, direkt. voz 1, H. raz.). Solnograd Franzensfeste Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. ori 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Du« naja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in U. razreda), Karlova vara, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregune Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastem, Ljubno, Celovec, ramohor, Pontabel. — Ob 4. uri 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztbal in Inomosta, iu Solnograda čez Klein-Reifling, ia Ste;ra< Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — Čas. prihoda iu odhoda je ozuaSeu po srednjeevropskem času ki ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
St. 7929.
Razglas.
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je sklenil v svoji seji dne 23. februarja t. 1. upeljati kanalsko pristojbino 6 h id vsakega m2 zazidane ploskve stanovaliŠČ,   delalnic, kuhinj in nlevov, katero
ploskev pomnoži s številom dotičnih stropnih oddelkov. Ako imajo glavno; poslopje, ali deli istih različno število stropnih oddelkov, se preračunijo ploskve posameznih delov posebej in se vsaka posamezna ploskev pomnoži le s Številom stropnih oddelkov, ki so na njej. Kleti in izbe (podstrešja) se ne smatrajo za stropne oddelke, od katerih bi se imela plačevati kanalska pristojbina, razen če se porabljajo ali so v porabo namenjene za bivališča, delalnice ali kuhinje. Kanalsko pristojbino je obvezan plačati vsak posestnik ob takem javnem svetu ležečega poslopja, po katerem teče občinski kanal brez ozira nato, če zveze svoje poslopje s tem kanalom ali ne. Izvzete so one hiše, ki imajo, Četudi po mestnem svetu, svojo grez po lastnih kanalih izpeljano naravnost v Ljubljanico.
Kanalska pristojbina se plačuje v 2 jednacih polletnih obrokih, katerih prvi dospeva k plačilu dne 1. februarja, drugi pa dne 1. avgusta vsacega leta.
To se v smislu § 62. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano z dne 5. avgusta 1888 dež. zak. Št. 22 daje javno na znanje.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 20. aprila 1905.
11C6-1
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kup oje In prodaj*
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000*
Zamenjava Ii ekskomptuje Dala predujma na vrednostne papirji,
izžrebane vrednostno  papirje in    Zavaruje srečk© proti vnovfiuje zapale kupone. IriarzrLi i*zgTa."toi.
Vinkulujo in devinkulujo  -vojaška ženitninske kavcije. Eakompt la lnkiuso menic.   hm fJJT  Borna naročila.
Podružnica v SPLJETU.
Hemarae  vloge sprejema
v tekočem računu ali na vlužne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—60
Promet s čeki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr.Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne**
32^7391074