rsk~ s-•'·~ n~k GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 51 , No. 5-6, Ljubljana 1993 Ljubljana S"lowenlija UDK 630*1 /9 I ISSN 0017-2723 LETO 1993 • LETNIK 51 • ŠTEVILKA 5-6 Ljubljana, maj-junij 1993 VSEBINA - CONTENTS 249 Uvodnik 250 Boštjan Košiček Spontano vračanje gozda na Kras Spontaneous Returning of Forest to the Karst 260 Lado Eleršek, Mihej Urbančič, Igor Jerman Prikaz uporabljenih načinov za povečanje rasti poskusnega smrekovega nasada Ajdovec A Presentation of the Methods applied in order to increase the Growth of the Ajdovec Pilot Norway Spruce Plantation 270 Marjana Pavle Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb Seed Units Formation based on Vegetation Commu- nitites POSVETOVANJE RESSEL- KRAS VČERAJ IN DANES 278 Spremna beseda 280 Dušan Mlinšek Življenjski prostor .. nizki kras«, primer človekove de- struktivnosti, energije življenja, upanja v človeka in trajen raziskovalni laboratorij The Live Space .. the Low Karst«, an Example of Human Destructive Activities, of Live Energy, of the Hope into the Man and Permanent Research Labora- tory 294 Silvester Čehovin Razvoj in varstvo gozdov na Krasu Forest Development and Protection in the Karst 305 Sašo Golob Dileme nadaljnega razvoja gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji - komentar 308 Stališča in odmevi 31 O Strokovna srečanja Naslovna stran : Tomaž Hartman : Jutro v pragozdu SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik ; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič, dr. Du~an Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor ln chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. ac. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna naročnina 1.000,00 SIT za dijake in študente 350,00 SIT Polletna naročnina za delovne organizacije 6.000,00 SIT Posamezna številka 300,00 SIT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne- nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Novemu obdobju slovenskega gozdarstva na pot Novi Zakon o gozdovih, ki temelji na sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdnimi ekosistemi, je prav gotovo osrednja pridobitev slovenske gozdarske stroke. Z njegovim sprejetjem naše gozdarstvo vstopa v novo obdobje. Ne samo zaradi sprememb svoje notranje organiziranosti, temveč tudi zaradi novih odnosov do lastnikov gozdov in javnosti. V nastajanju je nova, javna gozdarska služba, katere jedro bodo tvorili najboljši, pretežno mlajši gozdarski strokovnjaki. Od uspešnosti sodelova- nja gozdarske službe z lastniki gozdov in njene strokovnosti, od katerih je odvisna vsa gozdnagdjitvena sproščenost pri uresničevanju javnih in lastniških interesov v praksi, bo odvisna uspešnost sonaravnega gospo- darjenja z gozdovi. Organiziranost in kadrovska zasedba gozdarske službe pa bo vsekakor morala biti zelo racionalna. Med prvenstvene naloge pri prehodu v nov sistem organizacije gozdar- stva spada organizacijsko preoblikovanje gozdnih gospodarstev. Želimo si, da bi ta proces po principu sporazumne razdružitve resnično čim hitreje stekel, vendar ne na škodo gozda ali stroke in medčloveških odnosov. Celovito gospodarjenje z gozdom, ki naj bi vodilo v sonaravno gospo- darjenje z vsemi obnovljiV/mi naravnimi viri, je najpomembnejši cilj naše nacionalne gozdarsko-ekqloške politike. Zato bo seveda nujno potrebna pridobitev in razširitev ustreznih znanj. Izobraževanje bo moralo bolj vključevati tudi psihosociološko področje in področje komuniciranja. V raziskovalnem delu se bo težišče moralo premakniti k ekosistemskim raziskavam. Potrebno bo več mednarodnega sodelovanja na znanstve- nem področju. Tem usmeritvam bomo prilagodili tudi naš nacionalni raziskovalni program. Končno nas v to zavezujejo tudi deklaracije o varstvu gozdov v Evropi, ki jih je letos v Helsinkih podpisala tudi Slovenija. Državni sekretar mag. Franc Ferlin GozdV 51, 1993 249 GDK: 182.2:(497.12 Kras) Spontano vračanje gozda na Kras Spontaneous Returning of Forest to the Karst Boštjan KOŠIČEK* Izvleček Košiček, B.: Spontano vračanje gozda na Kras. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 14. Članek podaja rezultate raziskave o vlogi in pomenu črnega bora (Pinus nigra), črnega gabra (Ostrya carpinifolia) in malega jesena (Fraxinus ornus) pri zaraščanju nekdanjih pašnikov in gmajn na Krasu. Analizirane so bile površinske razpore- ditve teh vrst in soodvisnosti med njimi. lzraženost pionirske narave drevesnih vrst so preverjane z odvisnostjo med uspevanjem teh vrst in zastrtos- tjo tal. Podane so višinske rastne krivulje za navedene tri vrste in analizirane njihove strategije v tleh. Primerjana so semena oziroma plodovi teh drevesnih vrst s plodovi drugih drevesnih in grmovnih vrst v območju . Ključne besede : zaraščanje, ekološka niša, · črni bor, črni gaber, mali jesen. 1. UVOD 1. INTRODUCTION 1 .1 Zgodovina Krasa 1 .1 The history of Kras Kras je pokrajina, ki leži ob južnem delu slovenske meje z Italijo in deloma še on- stran meje. V glavnem je to planeta, po- znana tudi pod imenom nizki kras, s pri- bližno 200 do 500 m nadmorske višine. Kraški gozd je dosegel svoj najmanjši obseg sredi prejšnjega stoletja. Tedaj so se ekonomske, socialne in gozdarske raz- mere končno obrnile njemu v prid . Avstro- Ogrska je sprejela gozdne rede in organizi- rala gozdarsko službo (Gašperšič, Winkler 1986, cit. Anka 1988), med gozdarji se je • B. K. , dipl. inž. gozd., Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana, 6621 O Sežana, Partizanska c. 49, SLO 250 GozdV 51, 1993 Synopsis Košiček, B.: Spontaneous Returning of Forest to the Karst. Gozdarski vestnik, No. 5-6/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 14. The article presents the results of a research on the role and significance of Austrian pine (Pinus nigra), Hop hornbeam (Ostrya carpinifolia) and Flowering Ash (Fraxinus ornus) in the refore- station of the areas which used to be pastures and common thin woods in the Karst. Analyses as to the spatial arrangement of these area types and the ir correlation were carried out. The expres- sion of the pioneer nature of tree species was tested with the relation between the development of these species and ground shelter. Height growth curves are given for the three above mentioned species and their strategies under the surface tried to be established. A comparison as to the seeds and fruits of these tree species with the fruits of other tree und shrub species in the region was done as well. Key words: reforestation, ecologic niche, Ostrya carpinifolia, Pinus nigra, Fraxinus ornus. razvila zavest o nujnosti sprememb nega- tivnih trendov na Krasu, ustanavljala so se gozdarska društva. Posledica tega je bila, da so sestavili načrte za splošen razvoj Krasa (Ressel 1852), da so s črnim borom našli pravo vrsto za pogozdovanje (Koller 1859) in da so pogozdovanje tudi organizi- rali. Na drugi strani se je zmanjševalo število ljudi na Krasu in delež kmečkega prebivalstva med njimi, zato je odpadel eden od glavnih razlogov za katastrofalno stanje gozdov. Dela so stekla in gozdnatost se je hitro večala. Naravni mehanizmi so se ob prene- hanju škodljivih vplivov človeka zelo močno odzvali in gozdna vegetacija se je pozneje začela sama širiti na opuščene pašnike in travnike, pa tudi polja. Gozdnatost je danes presegla 50 %. Spontano vračanje gozda na Kras 1.2 Vračanje gozda na Gmajne 1.2 The returning of Forest to the Areas of Thin Wood Pomembno vlogo pri reaktivaciji naravnih mehanizmov je do sedaj opravil črni bor. Pokazal se je kot odličen pionir na golih kraških tleh in še danes se zelo močno širi na gole površine, tokrat povsem spontano. V nekaj več kot sto letih je v takšni meri popravil rastišča, da je omogočil naselitev avtohtoni, listnati vegetaciji. Ta se je najprej naselila pod bori, ki se v sklenjenem sestoju ne pomlajujejo ali zelo slabo (Škulj 1988), potem pa se je začela širiti tudi zunaj borovih sestojev, med redko posejane bore in grmovje. V raziskavi smo poiskali glavne drevesne vrste, ki sodelujejo pri zaraščanju kraških gmajn, in poskušali določiti njihovo vlogo v novonastajajočih prehodnih rastlin- skih skupnostih. 2. RAZISKOVALNI OBJEKTI 2. RESEARCH PLOTS Predmet raziskave je bilo dogajanje na kraški gmajni, ki jo zarašča gozd po naravni poti, brez večjih človekovih posegov. "Na delu« smo želeli zajeti čim več vrst avtohM tone vegetacije in črni bor. To so bili te- meljni kriteriji pri izbiri območja raziskav. Primerno površino smo izločili med nase- ljema Kobjeglavo in Lukovec v katastrski občini Kobjeglava. Velikost objekta je približno 500 x 200m, razprostira se v smeri jugovzhod -severo- zahod, na nadmorski višini od 320 do 335m, z vzhodno ekspozicijo. Geološka podlaga je apnenec iz zgornje Krede, na katerem je razvita sprsteninasta rendzina (Prus). Po podatkih meteorološke postaje Ko- men iz let 1975 do 1985, ki je od objekta oddaljena približno dva kilometra, je podne- bje submediteranska s primesmi montan- skega. Rastišče na objektu in okolici je oprede- ljeno s subasociacijo Seslerio - Ostryetum typicum (Wraber 1957). Asociacija Seslerio -Ostryetum (HaN.) pokriva večji del Krasa in se pojavlja med asociacijama Carpine- tum orientalis adriaticum (HoN.) in Seslerio - Fagetum (HoN.). Rastišče asociacije Se- slerio - Ostryetum (HoN.) je na toplih ekspozicijah v relativno višjih, hladnejših legah submediterana. Tla so plitva rjava ali rendzine na apnencu ali dolomitu. Flori- stično je zelo bogata (Stefanovic 1986). Hitrost in jakost zaraščanja na izbrani oovršini nam razkrije raziskava dr. Boštjana Anka (Anke 1984), izvedena v neposredni bližini. Gozdnatost je dosegla najnižjo ra- ven (le 3%) okrog leta 1880, se povečala do leta 1930 na 15% in do leta 1980 na 48 %. Vzrok povečanja gozdnatosti v pNem obdobju je predvsem sadnja črnega bora, v drugem obdobju pa spontano širjenje črnega bora iz nasada in listavcev iz obsto- ječih jeder. 3. METODE 3. METHODS Na izbrani gmajni je zaraščanje na raznih mestih doseglo različno stopnjo. Že na pNi pogled je opazna pestrost grmovnih in dre- vesnih vrst in te so na vsakem koraku različno zastopane, v bolj ali manj omejenih skupnostih. Da bi spoznali vrste, ki so bile pozneje predmet zanimanja, smo čez ob- močje potegnili vzorčno mrežo s stranice 1 OO metrov. V vzorcu je bilo osem ploskev, njihova velikost je 25 x 25m. Na teh plos- kvah so bile preštete vse rastline lesnatih vrst, višje od 0,3 m. Analizo variance med ploskvami smo opravili z neparametričnim Friedmanovim testom. Za uspešno širjenje vsake vrste je med drugim pomembna tudi oblika njenega se- mena oziroma ploda in kdo ali kaj ta plod raznaša, razširja. Za vse lesnate vrste v območju smo njihov plod opisali s poudar- kom na času zorenja in načinu njihovega prenašanja. Proučevanje začetnih stadijev zarašča­ nja smo proučevali na vzorčnih ploskvah na gmajni oziroma pašniku v prvi fazi zarašM čanja. Na takšnih površinah je zastrtost manjša, rastline se grupirajo v šope in do izraza pride pionirski značaj posameznih vrst. Analizirali smo načine razmeščanja poM GozdV 51, 1993 251 Spontano vračanje gozda na Kras sameznih vrst pri naseljevanju golih površin in iz tega sklepali na njihove značilnosti in medsebojno soodvisnost. Pionirski značaj teh vrst smo ugotavljali z iskanjem odvisno- sti med zastrtostjo zemljišča in pojavljanjem vrst na njem. Na istem prostoru smo raz- iskali rastnost drevesnih vrst in opisali stra- tegijo teh vrst pod zemljo, glede na njihove koreninske sisteme. Za te analize smo uporabili dva ločena vzorca. Prvi je bil izbran tako, kot narekuje metoda Gre ig- Smith za ugotavljanje šopa- ste rasti. Vzorec je bil iz štirih značilnih ploskev velikosti 16 x 16m. Tlorisi vseh ploskev so bili narisani v merilu 1 : 66,7, vse grme in drevesa smo natančno locirali. .Vrisali smo tudi njihove tlorise in z rastrom 1 x 1 mm ugotovili zastrtost tal. S temi plos- kvarni smo iskali značilne razporeditve, ki jim sledijo posamezne vrste, jih primerjali med seboj in ugotavljali odvisnost med pojavljanjem drevesnih vrst in zastrtostjo zemljišča. Slika 1 : Gmajna - nekdanji pašnik na Krasu Z drugim vzorcem smo iskali rastnost drevesnih vrst. Izbrali smo ga na površini prvih dveh ploskev prejšnjega vzorca. Ho- teli smo ugotoviti višinske rastne krivulje za črni bor, črni gaber in mali jesen ter jih primerjati med seboj. Črni bor naredi vsako leto en venec vej. Dokler je mlad in raste na prostem, ohrani vse veje. Zato smo enostavno prešteli vence in izmerili višine dreves. Pri vseh smo prešteli vence tudi do višine en meter. Vseh dreves v vzorcu je bilo petdeset in trudili smo se jih izbrati enakomerno po višinah. V vzorcu za črni gaber je bilo zajetih le devet dreves, ker jih več ni bilo na vzorčni površini. Vsa so bila podrta in sekcionirana na O, 1 m; 0,2 m: 0,5 m in naprej po pol metra do največje višine 7 m. Vseh parov podatkov je bilo 91 . V vzorec za mali jesen je bilo zajetih štiriintrideset dreves. Od tega je bilo dvajset sekcioniranih enako kot črni gaber, ostalih štirinajst pa le na O, 1 in 2,5 m. Vseh parov podatkov je bilo sto- Picture 1 : A Common This Wood - a Former Pasture in Kras 252 GozdV 51 , 1993 Spontano vračanje gozda na Kras osemdeset Podatki za vse tri drevesne vrste so bili izravnani s funkcijo tipa Y = a. x', kjer Y pomeni višino, x starost, a in b pa parame- tra. Značilne vzorce oziroma razporeditve posameznih vrst smo iskali z metodo po Greig - Smithu, ki zahteva uporabo mreže dotikajočih se kvadratov (Greig - Smith 1964). Tako sestavljene ploskve morajo biti kvadrati ali pravokotniki iz dveh kvadratov in vsebujejo število osnovnih kvadratov, ki je potenca številke dva. Osnovne kvadrate združujemo po dva in dva na vedno višjih nivojih, dokler ni cela ploskev en sam kvadrat oziroma pravokotnik. V osnovnih kvadratih preštejemo osebke in na vseh nivojih izračunamo ocene varianc, ki jih primerjamo med seboj. Sama metoda temelji na Poisonovi raz- poreditvi, ki velja, če je zasedenost možnih mest razmeroma majhna. Tedaj je pri slu- čajnostni razporeditvi osebkov varianca med ploskvami enaka aritmetični sredini. Če je razporeditev pravilnejša od slučajnos­ tne, je varianca manjša od sredine. če pa je razporeditev manj pravilna od slučaj nos- tne, šopasta, tedaj je varianca večja. Pri slučajnostni razporeditvi rastlin se varianca z večanjem osnovne ploskve enakomerno dviga. Pri pravilnejši razporeditvi ostaja va- rianca vseskozi majhna, pri šopasti razpo- reditvi pa se varianca poveča pri velikosti ploskve enaki velikosti šopa in pri poveča­ nju velikosti ploskve spet pade, če je na tem nivoju razporeditev pravilnejša. Na istem vzorcu smo ugotavljali pionirski značaj črnega bora, črnega gabra, malega jesena, brina, rešeljike in ruja iz odvisnosti med pojavljanjem teh vrst in zastrtostjo tal. Za informacijo o koreninskih sistemih smo odkopali po en osebek črnega bora, črnega gabra, malega jesena in navadnega brina. Odkopane rastline so bile z izjemo brina manjše, vse pa so rastle na prostem (na gmajni). Izmerili smo globino in površin- sko razprostranjenost korenin, starost in višino osebkov ter jih opisali. 4. REZULTATI 4. RESULTS 4.1 Lesnate rastline v območju 4.1 Woody Plants of the Region Na osmih ploskvah velikosti 25 x 25m smo našli deset drevesnih in dvanajst grmovnih vrst Na vseh ploskvah je prisot- nih devet vrst, na eni manj pa še nadaljnje tri vrste. Lahko bi rekli, da so razmere v območju kar homogene, čeprav smo s Friedmanovim testom ugotovili značilne razlike med ploskvami s tveganjem manj kot en odslotek. Upoštevati moramo pač dejstvo, da imamo opravka z inicialno fazo, v kateri se vrste v naravi med seboj združu- jejo v veliko možnih kombinacijah. Med drevesni mi vrstami prevladujejo tri: črni gaber ( Ostrya carpinifolia), mali jesen (Fraxinus ornus) in črni bor (Pinus nigra). Vse tri so zelo primerne pionirske vrste za Kras, saj po Ellenbergu (1982) nobena ne potrebuje veliko vlage in dušika v tleh. Vse tri potrebujejo suboceansko klimo, veliko toplote, visok pH tal - razen gabra, ki je glede slednjega indiferenten. Poleg teh so že prisotne tudi vrste, primerne za gradnjo višjih razvojnih stadijev vegetacije: cer in puhasti hrast, velikolistna lipa, češnja in goli brest Robinija in trepetlika bosta najbrž množičneje sodelovali v prehodnih fazah. Za pestro vrstno sestavo prihodnjih sukce- sivnih stadijev je torej že poskrbljeno. Grmovne vrste so zelo pomembne pri osvajanju praznih površin. Od dvanajstih najdenih vrst imajo vse bolj ali manj izražen pionirski značaj. Sposobne so ustvariti ne- šteto možnih kombinacij, se prilagoditi deta- ljem in zavzeti neprijazno kraško gmajna. Na ta način ustvarijo potrebne pogoje za · prihod zahtevnejše drevesne vegetacije in rast celotne skupnosti v višino. Od navede- nega odstopa le črni bor, ki uspe na goli površini. Da je to res, je dokazal v preteklih sto letih. ' 4.2 Opis semena lesnatih rastlin 4.2 A Description of Woody Plants' Seeds Vse tri najmočneje zastopane pionirske drevesne vrste: črni bor, črni gaber in mali jesen imajo majhno, lahko seme, z velikim GozdV 51, 1993 253 Spontano vračanje gozda na Kras krilcem ali obdano z velikim lahkim plodnim ovojem (gaber). Semena vseh treh vrst najbrž raznaša veter, saj imajo dobre poto- valne sposobnosti. Spontano širjenje črnega bora v smeri prevladujočih vetrov je dokazal Alojz Žgajnar (Žgajnar 1973) na istem območju pri Kobjeglavi. Soplodja črnega gabra so nekakšni hmelju podobni storži, vendar smo med travno rušo našli le posamezne plodiče. Na plodnih ovojih gabrovih semen so polegle a ostre dlačice, ki se zelo dobro primejo obleke. Pri črnem gabru je pomembna sposobnost odganja- nja iz pan ja. Zelo številni so namreč gabrovi šopi in sredi mnogih smo našli ostanek debla prvotnega drevesa. Izgleda, da se razmeroma velik vložek v koreninski sistem povrne_ v najmanj dveh generacijah. Seme malega jesena je podobno semenu črnega bora in ima podobne potovalne sposobno- sti. Dozori med zimo in za doseganje še večjih razdalj izkorišča močnejše vetrove, ki pihajo v 'tem letnem času. Od drugih drevesnih vrst ima najboljše potovalne lastnosti seme trepetlike, ki je majhno, lahko in dlakavo. Dobro leta tudi seme bresta z relativno velikim krilcem. Pri ostalih drevesnih vrstah pa sodelujejo pri njihovem razširjanju živali, predvsem ptiči . To bi še posebej lahko trdili za oba hrasta in češnjo . Edino najdeno češnjo je najbrž ptica prinesla iz območja bližnjih vasi Lu- kovca ali Kobjeglave, hrasti pa se zelo počasi širijo iz obstoječih starejših jeder. Seme robinije in lipe ima srednje dobre potovalne sposobnosti. Na večje razdalje ga najbrž ravno tako prenašajo ptiči , za naselitev neposredne b1ižine pa je pri robi- niji važnejše poganjanje iz korenin. Grmovne vrste imajo sočne, mesnate plodove. Pri njihovem razširjanju torej iz- ključno sodelujejo le živali, predvsem ptiči. Izjema je ruj ( Cotinus coggygria) katerega lahka semena so vtkana v fino, krhko, z dlačicami poraslo prostorsko mrežo. Pri njegovem razširjanju igra najpomembnejšo vlogo veter, seme z mrežo pa se prav dobro oprime tudi obleke ali dlake pri živa- lih. Ruj ima še sposobnost poganjanja iz korenin, o čemer pričajo rujevi šopi, jeseni značilnih rumenordečih barv. 254 Gozd V 51, 1993 4.3 Šopasta rast 4.3 Cluster Growth Šopasto rast posameznih vrst smo prou- čevali z namenom, da bi ugotovili soodvi- snosti med posameznimi vrstami, in to ali se njihova razporeditev s spremembo zastr- tosti tal oziroma z izgradnjo sestoja kaj spremeni . Soodvisnosti med posameznimi vrstami pri njihovi razmestitvi smo iskali s primerjavo razmestitev različnih vrst v po- sameznih ploskvah, spremembe pa z ugo- tavljanjem razlik med razmestitvami iste vrste med ploskvami. Podatki meritev so podani v tabeli 1. Črni bor in mali jesen sta prisotna na vseh štirih ploskvah. Njun vzorec je podoben in se od ploskve do ploskve skoraj ponavlja, lahko bi rekli, da ni odvisen od zasenčenosti. Podoben , neplastičen je tudi ruj, katerega vzorec na dveh različnih ploskvah se po- navlja in ima skupne poteze z malim jese- nom. Vzorca za brin in črni gaber se nas- protno ne ponavljala in sta torej odvisna od zasenčenosti . Po ploskvah so si vzorci bolj podobni, če je manjša zasenčenost. Na ploskvi 4 ima robinija enak vzorec kot črni bor, mali jesen in črni gaber pa podobnega. Pri večji zasenčenosti odstopa predvsem črni ~aber. Ponavljanje velikosti šopa 128m pri vseh vrstah na tretji ploskvi gre pripisati sestojnemu robu na polovici plos- kve. Na prostem delajo vse vrste zelo podobne vzorce, značilen je šop velikosti 2m2. Ko se sestoj sklene, podobnost med vzorci i~ginja, vendar so nekatere vrste pri tem bolJ, druge manj plastične. 4.4 Vpliv zastrtosti tal na pojavljanje nekaterih vrst 4.4 The Influence of Ground Shelter on the Emergence of Some Species Željene podatke smo iskali na istih plos- kvah, na katerih smo izvedli predhodno raziskavo o značilnih razporeditvah posa- meznih vrst. Poleg že omenjenih treh dre- vesnih vrst smo iskali odvisnost tudi za tri grmovne vrste : navadni brin, rešeljiko in ruj, da bi imeli več vrst za primerjavo. Vendar so rezultati za te vrste preveč heterogeni za izvajanje kakršnihkoli za- Spontano 11račanje gozda na Kras ključkov. Podatki za tri drevesne vrste so prikazani v grafikonu 1. Za ponazoritev smo jih izravnali z linearnimi funkcijami. Črni bor prevladuje na manj zastrtih površi- nah, mali jesen in zlasti črni gaber pa sta številčnejša v gostejših združbah. 4.5 Rastnost črnega gabra, malega jesena in črnega bora na gmajni 4.5 The Growth of Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus and Pinus nigra in a thin wood Podatki za vse tri drevesne vrste so bili izravnani s funkcijo y = a. xb. Mali jesen zelo močno odstopa od drugih dveh - v negativnem smislu, njegove vrednosti so približno za polovico manjše. Črni bor in črni gaber imata zelo podobni krivulji, črni bor je v rasti nekoliko hitrejši. 4.6 Koreninski sistemi črnega gabra, malega jesena, črnega bora in navadnega brina 4.6 Root Systems of Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus, Pinus nigra and Juniperus communis Izkopali smo le eno rastline vsake vrste, da bi dobili najosnovnejše znanje o obliki koreninskih sistemov posameznih vrst v fazi mladja, ko je posamezna rastlina naj- bolj ogrožena od suše in drugih abiotskih dejavnikov. Obravnavane vrste so bile črni gaber, mali jesen, črni bor in navadni brin, ki smo ga vključili v primerjave, ker je po predvidevanjih glede tal najmanj zahtevna vrsta. Vse izkopane rastline so rasle na pro- stem, nezasenčene. Kljub različnim višinam in različnim starostim, tako absolutnim kot Tabela 1: Ploščine šopov posameznih vrst po ploskvah v m2 Table 1: The square dimension ofclusters of individuaf species according to areas in square meters VRSTE/SPEC/ES ploskev zastrtost% brin ruj m.jesen č.bor č. gaber robinija area shefter% J. communisC. coggygria F. ornus P. nigra O. carpinif. R.pseudo. 1 2 2 2 2 4 8 8 28 16 16 16 32 32 128 1 2 2 2 4 2 48 8 8 16 32 64 128 2 4 4 3 77 8 16 16 32 32 64 128 128 128 128 1 1 2 2 2 2 4 27 16 16 16 16 32 64 64 128 128 GozdV 51, 1993 255 Spontano vračanje gozda na Kras razvojnim, lahko povzamemo osnovne zna- čilnosti koreninskega sistema posameznih vrst Koreninski sistem črnega gabra je se- stavljen iz ene navpične korenine in nekaj stranskih, močnejših, v našem primeru dveh. Te ne segajo globoko pod površino, so zelo močne in razvejane. Glede na nadzemni del rastline je koreninski sistem razmeroma velik. Pri malem jesenu so vse korenine razpo- rejene radialno, blizu površine, v globino ne seže nobena. So pa te površinske korenine zelo številne, v našem primeru je bilo pet glavnih korenin, in razvejane. Črni bor ima eno samo močno korenino, ki raste navpično navzdol. Ima obliko ne- kakšnega korena. Deblo neopazno prehaja v korenino. Od te glavne korenine se odce- pijo le redke in tanke stranske, vodoravno ležeče koreninice. Izkopani navadni brin je irnel koreninski sistern podoben tistemu od črnega gabra, le da je bil obširnejši in bolj razvejan. Ena korenina je rastla navzdol, zelo veliko pa jih je rastlo naokrog pod površino, z veliko stranskimi vejami in vejicami. 5. RAZPRAVA 5. DISCUSSION Na osnovi predstavljene naloge lahko oblikujemo mnenje o dinamiki gozdne živ- ljenjske skupnosti na Krasu. Začetek raz- voja te skupnosti sega v sredino prejšnjega stoletja, ko vegetacije na Krasu, razen borne travne ruše, takorekoč ni bilo. Ker je manjkala osnova, prehranska baza za vse višie člene skupnosti, tudi skupnosti ni bilo. Crni bor, s katerim se je umetno začelo vračati rastlinstvo, je v taki meri popravil klimatske in talne rastne pogoje, da so se z njim začele vračati druge vrste. K temu je pripomoglo tudi zmanjšanje pritiska pre- bivalstva na krajino. V začetku so novo zavetje izkoristile grmovne vrste, ki so se razširile iz starejših jeder. Z njirni so prišle živali, predvsem male živali in ptiči, ki so se hran ile s plodovi grmov in jih razširjale. V naslednjem obdobju, v katerem smo danes, so se rastni pogoji še izboljšali in črnemu boru kot glavni vrsti sta se pridružila črni gaber in mali jesen. Te tri vrste se spontano širijo na travnate in z grmovjem porasle površine. Za grmovne vrste je tako Grafikon 1: število rastlin malega jesena, črnega gabra in črnega bora glede na zastrtost; velikost ploskev je 16 x 16 metrov Graph 1: The number of the plants of Fraxinus ornus, Ostrya carpinifolia and Pinus nigra as to the s he/ter; The size of the area is 16 x 16m. N 120 100 BO 60 40 20 o o 10 20 so 40 50 60 70 BO 90 100 zastrtosVshelter - % 256 GozdV 51, 1993 Spontano vra~anje gozda na Kras vse manj prostora in izgubljajo mesto, z njimi pa odhajajo tudi mnoge živalske vrste. Nadomeščajo jih večje živali goščav in gozdov, predvsem srnjad in divji prašiči. Z nadaljnjim razvojem se bo začel umi- kati tudi črni bor kot izrazito pionirska vrsta, saj je svojo ekološko vlogo opravil. črnemu gabru in malemu jesenu se bodo pridružile zahtevnejše drevesne vrste, npr. razni hra- sti, ki so v območju že prisotni. Srnjad in drugo rastlinojedo divjad pa bo potrebno omejevati, saj bo sicer pomlajevanje za- ustavljeno in s tem ves nadaljni razvoj kraških gozdov. 6. UGOTOVITVE IN SKLEPI 6. STATEMENTS AND CONCLUSIONS Proučevali smo vloge nekaterih vrst pri spontanem, naravnem zaraščanju nekda- njih pašnikov in gmajn na Krasu. Proces zaraščanja golega Krasa je bil sprožen v preteklem stoletju s prvimi pogozditvami in z zmanjšanjem pritiska prebivalstva na kra- jino. Poraščenost Krasa se je v nekaj več kot sto letih povečala od nekaj odstotkov na približno polovico in še napreduje. Pro- ces zaraščanja smo spoznali na gmajni v bližini kraške vasi Kobjeglave. Na izbranem območju smo našli zelo veliko rastlinskih vrst, deset drevesnih: Pi- nus nigra, Ostrya carpinifolia, Fraxinus or- nus, Quercus pubescens, Quercus cerris, Robinia pseudoacacia, Tilia platyphyllos, Populos tremula, Prunus avium, Ulm us gia- bra in dvanajst grmov nih: Cornus mas, Cornus sanguinea, Juniperus communis, Prunus mahaleb, Prunus spinosa, Cratae- gus monogyna, Rosa can ina, Ru bus canes- cens, Rhamnus fallax, Cotinus coggygria, Berberis vulgaris in Ligustrum vulgare. Na- rava ima torej glede vrstne sestave veliko želez v ognju in jih kombinira na različne načine med seboj, pač glede na potrebe. To je tudi eden od vzrokov za njeno uspe- šnost. Med naštetimi drevesnimi vrstami prevla- dujejo črni bor, črni gaber in mali jesen, ki so bile v središču pozornosti. Vse tri veljajo za pionirske drevesne vrste, njihovo seme prenašaveter. Večina najdenih grmovnih vrst prebiva na odprtih prostorih, torej so prav tako pionirji, njihovo seme pa, razen semena ruja, raznašajo ptiči. Tako razliko smo si razložili z razliko v habitusu enih in drugih vrst. Seme dreves dozori na visokem in je tako na ugodnem mestu za raznašanje z vetrovi, ki so na Krasu močni. Tak način Grafikon 2: Rastne krivulje črnega gabra, malega jesena in črnega bora Graph 2: Growth cuNes of Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus and Pinus nigra 7 (m) ---------~ •t-------i------~-----~ 5 1 ;4 +---·----------' i ------~~c_ ______ _ i D' +---------+------,.,~ • (•+-------------~~~~----~~~~----------~ e '•+------"' j t·~~~===----L------------_J ____________ __J o 10 20 ,. starost (leta)/age (years) GozdV 51, 1993 257 Spontano vračanje gozda na Kras razširjanja pomeni tudi neodvisnost od biot- skih dejavnikov, ki so manj zanesljivi od abiotskih. Nasprotno so grmi nizki, prileglih oblik in zato zanje veter ni tako primeren za raznašanje semen. Ker grmovne vrste zelo tvorno sodelujejo pri širjenju gozda na gole površine, lahko sklepamo na velik pomen ptičev pri zaraščanju Krasa. Iskali smo značilne razporeditve, ki jih tvorijo navadni brin, ruj, mali jesen, črni bor, črni gaber in robinija. Ugotovili smo, da je večja podobnost med razmestitvami, če je zastrtost tal manjša. Različne vrste se pač grupirajo v skupni vzorec. Vedno enako razmestitev, torej ne glede na zastrtosttal, tvorita črni bor in deloma mali jesen. Vrsti imata nekakšno fiksno razmestitev na da- nem rastišču. Črni gaber je imel nasprotno na vsaki ploskvi drugačno razmestitev, za ostale vrste pa imamo premalo podatkov za znesljivejše sklepe. Pionirski značaj ma- lega jesena, črnega gabra, črnega bora, navadnega brina, rešeljike in ru ja smo iskali z odvisnostjo med številom rastlin in zastr- tostjo tal. Le podatki za drevesne vrste izkazujejo določene zakonitosti. Največjo sposobnost zavzetja in preživetja na golih površinah ima črni bor. Ostali dve drevesni vrsti se veliko slabše odražala, nekoliko bolje mali jesen. Ko se zastor sklene, se črni bor umakne, ker potrebuje preveč sve- tlobe, prevlada pa črni gaber. Črni bor in črni gaber sta približno enako hitra v rasti, mali jesen za njima zaostaja približno za polovico. Črni bor prevlada na prostem, črni gaber pa v prvih oblikah sestaja. Mali jesen se obema le pridružuje. Da so razmere na Krasu še vedno razme- roma težke, nam kažejo absolutni rezultati: po tridesetih letih črni bor doseže 7 m višine, črni gaber 6,5 m in mali jesen 3,3 m. Proučevali smo koreninske sisteme črnega gabra, malega jesena, črnega bora in navadnega brina. Med naštetimi vrstami odstopa črni bor, ki ima močno, navpično korenino z zanemarljivimi stranskimi. Ostale tri vrste imajo razvit radialni, površin- ski koreninski sistem, najbolj navadni brin. Pri širjenju na gole površine imajo glavno vlogo razne grmovne vrste in črni bor. Grmovne vrste razširjajo ptiči, bor pa veter. 258 GozdV 51, 1993 Črni bor je dokaj toga, okorna, neplastična vrsta glede svojega habitusa in razmestitve rastlin. Vedno naredi simetrično, široko kro- šnjo in se ne prilagaja okolici. Glede na razmere relativno hitro raste, hitro rastejo tudi njegove korenine. V mladosti raste korenina navpično navzdol. Tudi značilna površinska razmestitev črnega bora je vedno enaka. Izgleda, da je takšna strate- gija zelo varčna, saj je črni bor ena najuspe- šnejših vrst pri osvajanju goličav. Črni bor ima hibo, ki ga hitro izloči iz novonastale skupnosti. Potrebuje namreč veliko svetlo- be. Ko se zastor sklene, se črni bor ne pomlajuje več. Nadomestila ga črni gaber in mali jesen, vrsti avtohtone vegetacije. Prisotna sta v šopih že sem ter tja po gmajni, njuno seme, podobno kot borovo, leti daleč. Njune potrebe po svetlobi so manjše. V novonastalem sestoju se rastni pogoji spremenijo. Glavno vlogo prevzame agre- sivnejši črni gaber, ki kot bor raste dvakrat hitreje od malega jese na. Obe vrsti sta bolj plastični kot črni bor, posebno črni gaber; bolje se prilagajala okolju. Iz takšnega se- stoja postopoma izginjajo tudi grmovne vrste, ostajajo le tiste, ki zdržijo povečano zasenčenje. Na Krasu je torej vse manj prostora za črni bor in večino grmovnih vrst, ki so krajini dajale značilen videz. Tu in tam, zlasti v vrtačah, pa se je na Krasu ohranila tudi starejša, klimaksna ve- getacija, ki se zadržano in sramežljivo širi v novonastalih razmerah. Prihodnost kra- ških gozdov je gotovo v domeni klimaksnih vrst, če le ne bo novih katastrofalnih člove­ kovih ali drugih motenj. SUMMARY ln Gmajna (common thin wood), the former pasture at Kobjeglava, the role and significance of the tree species now present in the sponta- neous afforestation of the barren land in the Karst were established. The latter was the conse- quence of man's ruthless treating of the environ- ment throughout severa! millennia of the Slove- nian Karst's history. Originally, the entire area was covered by forest. It has again been returning to the Karst in the recent hundred years due to a different social trend and reduced pressure of the inhabitants on the environment. Spontano vračanje gozda na Kras The selected area is typical of the environment in many ways. The overgrowing rate is a little less than 50%, which is also the average of the entire Karst. The natural site in the area is the most widespread type in the Karst, represented by the Seslerio-Ostryetum association, where the majo- rity of its typical tree and shrub species can be found. Three tree species, which are also the most frequent ones, were primarily investigated: Pinus nigra, Ostrya carpinifolia and Fraxinus ornus. They were compared with shrub species which also play an important role in the afforestation of barren land. It was established that the above mentioned tree species had similar seeds or fruits, the latter being different in shrub species. With trees, the seed is spread by wind and with shrubs by birds. An explanation for this can be greater heights and a better starting-point of tree seeds for the trasportation by wind, which is frequent and very strong in the Karst Shrubs have to find other ways and are therefore dependent on birds. It was also established that the smaller the ground shelter is or the more barren the areas are, the same or similar cluster size is made used by all the species asa strategy of their success. With the increasing shelter the explicitly pioneer species Pinus nigra preserves the same strategy, Fraxinus ornus keeps it only partially and Ostrya carpinifolia does not keep it at all. Pinus nigra is only found in areas with little shelter because it is highly successful there and it does not stand any shelter even if other growth conditions in a stand were improved. Ostrya carpinifolia is, however, much more successful in a stand and takes the initiative, which proves that its demands as to the illumination are different from those of Pinus nigra. Fraxinus ornus is somewhere between the other two species, yet closer to Ostrya carpinifolia. The height growth of Pinus nigra is the fastest of all the species until its thirtieth year, being closely followed by that of Ostrya carpinifolia. The height growth of Fraxinus ornus is approximately by half slower than that of the other two species, which is also one of the reasons for the prevalent position of Ostrya carpinifolia in the forest stand. ln spite of this fact, the growth of all species is slow, Pinus nigra reaching 7.0 m and Fraxinus ornus 3.3 m in thirty years. The root systems of Ostrya carpinifolia and Fraxinus ornus are similar, radia! and on the surface. Pinus nigra has, on the contrary, one strong, deep and vertical root and almost no lateral ones. Juniperus communis's root system is similar to those of both deciduous trees yet it is more ramified. Pinus nigra is a most suitable tree species for barren areas. lts demands are small. Where it succeeds, it always forms a strong, deep roo,t, its growth is relatively fast and its tree crown is wide and symmetrical. These characteristics can be established no matter what the conditions are. This latter fact and the de mand of much illumina- tion are its only disadvantages which inhibit it in keeping its position after the canopy has beert formed. The demands of illumination are smaller with the deciduous tree species (Ostrya carpinifo- lia, Fraxinus ornus), which are also more flexible and adaptable, the consequence of which is their prevalent position in a stand. The main role is taken by Ostrya carpinifolia, whose growth is twice as fast as that of Fraxinus ornus. ' LITERATURA 1. ANKO Boštjan: The changing role of forest in the Karst landscape in Slovenia, Yugoslavia, Human influence on forest ecosystems develop- ment in Europe, str. 95-108, Pitagora Editrice, Bologna 1988. 2. ANKO Boštjan: Analiza stanja in razvoja krajine s ppmočjo metod daljinskega zaznavanja (na primeru Kobjeglave), Daljinsko pridobivanje podatkov o stanju in razvoju gozdnih sestojev in gozdnega prostora, Ljubljana, str. 179-189, 1984, BR. 3. GRE IG- SMITH, P.: Quantitive plant ecolo- gy, London, 1964, Butterworths, second edition. 4. KOTAR Marjan: Statistične metode v go- zdarstvu, BF, Ljubljana, 1. in 2. knjiga, 378 str. 5. PRUS Tomaž: Karta talnih profilov, M 1 :25.000, Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana. 6. STEFANOVIC Vitomir: Fitocenologija, Svjetlgst, ~ 986, Sarajevo 269 str. 7. SILIC Čedomir: Atlas drveča in grmija, Svjetlgst, 1983, Sarajevo, 217 str. 8. SKULJ Maja: Pomlajevanje in kalitev črnega bora (Pinus nigra) na slovenskem Krasu, 1988, Ljubljana, magistrsko delo. 9. WRABER Maks: Splošna ekološka in vege- tacijska oznaka slovenskega Krasa, GV, 12, 1954. str. 269-282 10. WRABER Maks: Karta rastlinskih združb, 1957, M 1 :100.000, Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana. 11. ŽGAJNAR Alojz: Širjenje črnega bora na Krasu, Zbornik gozdarstva in lesarstva, 1973, 11, str. 199-233. 12. MARTINČIČ Andrej, SUŠNIK Franc: Mala flora Slovenije, DZS, Ljubljana 1984, 793 str. 13. ELLENBERG Hans: Vegetation Mitteleuro- peas mit den Alpen in oekologischer Sicht, Drite Auflage, Eugen Ulmer Verlag, Stuttgart, 1982. 14. -: Osnovna geološka karta SFRJ: Gorica, M 1 :100.000. GozdV 51, 1993 259 GDK: 238:174.7 Picea abies K. Prikaz uporabljenih načinov za povečanje rasti poskusnega smrekovega nasada Ajdovec A Presentation of the Methods applied in order to increase the Growth of the Ajdovec Pilot No!Way Spruce Plantation Lado ELERŠEK•, Mihej URBANČIČ .. , Igor JERMAN" .. Izvleček Eleršek, L., Urbančič, M., Jerman, l.: Prikaz uporabljenih načinov za povečanje rasti posku~ snega nasada Ajdovec. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1993. V slovenščini s povzetkorn v angleščini, cit. lit. 9. Prikazani so načini (izbor rastljivejših sadik, provenienčni izbor, gnojenje in kemična obžetev), s katerimi smo dosegli hitrejšo rast mladega smrekovega nasada Ajdovec. Ta nasad je bil osnovan leta 1989 v Suhi krajini. Ključne besede: smreka, selekcija, provenien- ca, štartno gnojenje, kemična obžetev. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Propadanje gozdov v svetovnem merilu ob hkratnem naraščanju človeštva in potreb po lesu zahteva smiselno povečevanje do- nosov lesa, tako v naravnem gozdu kot v gozdnih in zunajgozdnih nasadih. Pred- vsem začetno rast nasadov lahko izbolj- šamo s kvalitetnejšimi sadikami v morfolo- škem in liziološkem smislu, z boljšo pri- pravo tal v bodočem nasadu in s štartnim gnojenjem. Dolgoročno pa lahko rast na- sada izboljšamo z izbiro primernejše prove- nience in s predhodno selekcijo rastljivejših sadik oziroma dreves. Teoretična izhodišča za izboljšanje rasti nasadov smo uporabili pri osnovanju in vzdrževanju nasada Ajdovec. Juvenilno se- lekcijo smrekovih sadik in njihovo vegeta- tivno razmnoževanje smo zastavili v ta * L.E., dipl. inž, gozd., •• M.U., dipl. inž. gozd. IGLG, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO ••• Dr. l. J., dipl. biol., IBE MA, 61000 Ljubljana, Turnarjeva 15, SLO 260 GozdV 51, 1993 Synopsis Eleršek, L., Urbančič, M., Jerman, 1.: A Presen- tation of the Methods applied in order to increase the Growth of the Ajdovec Pilot Norway Spruce Plantation. Gozdarski vestnik No. 5-6/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 9. The methods by which quicker growth of the young Norway spruce plantation Ajdovec has been achieved {selection of the seedlings of better growth, provenance selection, fertilizing and chemical cleaning are presented. This plan- tation was founded in 1989 in the Suha krajina. Key words: Norway spruce, selection, prove- nance, initial fertilizing, chemical cleaning. namen na IGLG leta 1985 in leta 1986. V nasad smo posadili te sadike jeseni leta 1989. V tako zastavljen poskus pa smo se vključili pozneje še z gnojenjem in kemično obžetvijo sadik. 2. MATERIAL IN METODE 2. MATERIAL AND METHODS 2.1. Selekcijski in provenienčni izbor 2.1. Selection and provenance selection S selekcijo rastljivejših smrek in njihovim avtovegetativnim razmnoževanjem je mo- goče izboljšati donose pri smreki tudi do 30% (SCHENBORN 1983, KLEINSCHMIT 1975). Zaradi dolgih medgeneracijskih ča­ sov pri drevju in zaradi potrebe po ponovnih selekcijah, to je prek več generacij razteza- ječo se selekcijo in vegetativnim razmnože- vanjem, je zelo ekonomična juvenilna se- lekcija. S tem v zvezi pa nastopa vprašanje juvenilno adultne korelacije. Tuje in domače raziskave potrjujejo, da je ta korelacija do- volj velika (ELERŠEK, JERMAN 1989). Razlog, da smo se odločili za av1ovegeta- tivno razmnoževanje mlajših smrek, je Prikaz uporabljenih načinov za povečanje rasli poskusnega smrekovega nasada Ajdovec predvsem njihovo dobro zakoreninjenje Jn nadaljnja ortotropna rast teh zakoreninjen- cev, kar pri starejši smreki ni več normalno. Začetna višinska rast smrek v drevesnicah je zelo raznolika in je vyeliki meri genetsko pogojena. Meritve višin 400 štiriletnih smrek iz naših drevesnic (ELERŠEK 1985) so prikazane v obliki relativnih frekvenc v gra- fikonu 1. V drevesnicah smo jemali od 2 do 4 potaknjence od vsake izbrane smrekove sadike. Le te pa so predstavljale približno 1 % populacije najvišjih smrek na površini izbiranja. Na ta način pride v prihodnji nasad dovolj veliko število klanov, s čimer se izognemo nevarnosti genske osiromaši- Ive. Zaradi zagotovitve zadostne genske pestrosti naj bi bilo vključenih v nasad vsaj 50 klanov, kar smo tudi presegli. Prvo leto smo izbirali sadike provenience Rog v drevesnici Mahovnik, naslednje leto pa sadike provenienc Jelendol, Medvode, Jezersko-Kokra 11 in Pokljuka v drevesnici Mengeš, ker so imeli takrat tam smrek teh provenienc v zadostni količini. Višinski pri- rastki v prvem letu rasti, to je v letu, ko so se potaknjenci zakoreninjali, so bili skromni in so znašali v povprečju okoli 2,5 cm. Razlik med potomci hitrejerastočih in pov- prečnih smrek praktično ni bilo. V dreve- snic! IGLG smo ponovno ugotavljali letne višinske prirastke teh smrek po treh letih in že ugotovili, da praviloma bolje priraščajo potomci rastljivejših smrek. Rast teh smrek prikazujeta tabela 1 in grafikon 2. 2.2. Postavitev ploskve 2.2. The setting up of a plot Nasad Ajdovec smo osnovali jeseni leta 1989 s selekcioniranimi (V) in neselekcioni- ranimi (N) smrekovimi sadikami. Sadike provenience Rog so bile stare 5 let, vse druge pa 4 leta (0/1/4 in 0/1/3). Razmik med vrstami nasada znaša 2,5 m, razmik sadik v vrsti 1 ,4 m (2860 sadik/ha). V dveh Grafikon 1: Odstotni deleži smrekovih sadik po višinskih razredih s prikazom izbranih smrek. Vzorec iz drevesnice Mengeš Graph 1: Norway Spruce Seedlings' Shares Expressed asa Percentage by Altitude Zones with the Presentation of the Selected Norway Spruces. A Sample from the Mengeš Forestry P/antation 60 ~ • izbane 1 select J ~ 1 Ovse/ all r-- ~ ~ 10 ~ 0,2 0,6 0,4 0,4 .J--- " o 0-20 21-40 41-60 61-80 Višinski raz. {cm) 1 Height range (cm) GozdV 51, 1993 261 Prikaz uporabljenih načinov za povečanje rasli poskusnega smrekovega nasada Ajdovec provenienca Jelendol provenienca Medvode provenienca Jezersko li-Kokra provenienca Rog provenienca Pokljuka skupaj blokih smo posadili naslednje število sadik po posameznih proveniencah: Med posamezne poskusne variante smo posadili dvo letne sadike črne jel še, ozkolist- nega jesena in trepetlike. 42 (V) in 44 (N), skupaj 86 sadik 43 (V) in 17 (N), skupaj 60 sadik 47 (V) in 41 (N), skupaj 88 sadik 36 (V) in 51 (N), skupaj 87 sadik 47 (V) in 37 (N), skupaj 84 sadik 215 (V) in 190 (N), skupaj 405 sadik 2.3. Rastiščne razmere na ploskvi 2.3. Natural site's conditions in a plot Ploskev leži v vzhodnem delu Suhe kra- jine, na območju kraške Ajdovske planote (k. o. Ajdovec, oddelek 40, parcela št. 3218/ 22), na položnem do zmerno strmem, vala- vitem pobočju nad vrtača. Ima vzhodno do Tabela 1: Višinski prirastki potomcev izbranih rastljivejših (v) in ne izbranih (n) smrek različnih provenienec v četrtem letu rasti v drevesnici IGLG Table 1 :~Height growth of the descendants from high (v) and average (n) seed/ings from different provenances in the fourth year of growth in the nursery of /GLG Rog Jelendol Medvode Jezersko Pokljuka Povprečje v n v n v n v n v n v n N 91 93 73 45 44 41 82 86 91 63 381 328 x 17,0 14,0 14,9 12,5 14,0 12,6 15,4 16,1 15,4 15,3 15,5 14,4 % 121 100 119 100 111 100 96 100 101 100 108 100 s 7,34 5,34 4,86 2,90 5,00 3,60 5,60 4,80 4,80 5,80 S ig Legenda: *"'- statistič. znač. pri stopnji tveganja p< = 0,001 Legend: **-statist. sig. at the risk level of p< = 0,001 Grafikon 2: Relativni letni višinski prirastki štiriletnih potomcev rastljivejših smrek v primerjavi s povprečno rastljivimi smrekami v drevesnici IGLG Graph 2: Relative Annual Height lncrements of Four-year Offsprings of the Norway Spruces of Better Growth in Comparison with the Norway Spruces of Average Growth in the IGLG Tree Nursery " Rog Jelendol Medvode Jezersko Pokljuka p1000 S-4k ADF, ADP, AF, AFP, ORF, ASP, VP, ACF, NA, ANF, PS s-s s BP, BF, LF, DA, St, AFPsil, ANF JELKA 0-400 J-1k HOC J-Ss DA,OFL SILVERFIR 400-700 J-2k CLA,AF,EF J-6s DA, BA, EF 700-1000 J-3k AF, AFP, EF, SF, NA J-7s DA, BA, EF, LA, SF >1000 J-4k AF, AFP, EF, SF J-Bs DA, BA, LA, SF MACESEN 0-400 M-1k HOC M-Ss BF, DA, DF, LF, LOC LARCH 400-700 M-2k AFP, EF, OF M-6s BF, DA, DF, LF, EF, OFL 700-1000 M-3k AFP, ANF, EF, CF, CVF M-7s BF, DA, DF, BP, LF, EF >1000 M-4k AFP, ANF, ADP, CF, CVF, ASP M-Bs BF, DA, BP, LF RDEČI BOR 0-400 R-1k HOC, ONO, RC, LOC R-Ss MP, DF,LF,BF,BA,LOC, DA,OFL SCOT'SPINE 400-700 R-2k ONO, SEF, HF, OFL, OF!, OF, CF R-6s MP, DF, LF, BF, BA, OFL 700-1000 R-3k SEF,OF,CF R-7s SF,BF >1000 R-4k ČRNI BOR 0-400 Č-1k ONO, HOC, OF č-5s OFL,LOC,LF AUSTRIAN- 400-700 Č-2k ONO, SEF, HF, OF, LO č-6s OFL,LF PINE 700-1000 Č-3k SEF, OF, ONO č-7s >1000 Č-4k č-Bs BUKEV 0-400 B-1k 8-Ss LF, BF, OFL, DF, FDF BEECH 400-700 B-2k HF, SEF, EF, OF, ARF, OF B-6s OFL, BF, LF, FDF, DF 700-1000 B-3k SEF, AF, EF, AFP, ANF, SE, OF, CF, CVF, ARF, IF B-7s BF,LF >1000 B-4k OFR, AF, AFP, ADF, ANF, SF, CVF, CF, IF, ACF B-Bs LF, BF, SF PL.LIST. 0-400 P-1k HOC, TA, AFR, RC, OF, OU, AG2, ONO P-Ss AFR, RC, AG2, AG1, OFL NOBLE- 400-700 P-2k HF, EF, TA, UA, AFR, ARF P-6s AFR, LF, DA, OFL BROADLEA VES 700-1000 P-3k AF, EF, AFP, SE, TA, UA, AFR, ARF, IF P-7s LF >1000 P-4k ORF, AF, ADF, AGP, SF, AFP, ACF, IF P-Bs HRAST 0-400 H-1k OO, HOC, ONO, RC, OF, UA, AF H-Ss OFL, LOC, LF, BF, DF, MP, DA, G) OAK RC,AG2,AG1 ~ 400-700 H-2k HF, OF, LO, SEF, AFP H-6s OFL, LF, FDF, BF, DF, DA < 700-1000 H-3k H-7s LF, BF, DF, DA ~ >1000 H-4k H-Bs "; EKSOTE 0-400 E-1k HOC, AFR, ONO, RC, OF, UA, AF E-Ss LOC, OFL, LF, DA, BA, MP, LF, EF ~ w EXSOT/CS 400-700 E-2k SF, AFR, OF, ONO, SEF, EF, HF, AF, AFP E-6s DF, OFL, DA, BA, MP, LF, EF "' 700-1000 E-3k EF, HF, SEF, SF E-7s EF, SP ..... >1000 E-4k SF,ANF E-Bs DA,SF "' Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb Legenda - kratice gozdnih združb Legend - vegetation community acronyms AF Abieti- Fagetum dinaricum FDF Festuco drymeae- Fagetum HF Hacquetio-Fagetum HOC Ouerco-Carpinetum hacquetietosum AFP Abieti- Fagetum praealpinum IF lsopyro- Fagetum AFR Aceri- Fraxinetum LA Luzu lo-Abietetum ACF Aceri-Fagetum LF Luzulo-Fagetum ADF Adenostylo- Fagetum LOC Ouerco- Carpinetum luzuletosum AG1 Alnetum glutinoso incaneae MP Vaccinio- Pinetum AGi Carici elongatae-Ainetum glut. NA Neckero-Abietetum AGP Adenostylo glabrae- Piceetum ONO Orno- Ouercetum petr.pub. ANF Anemone- Fagetum PS Piceetum subalpinum AAF Arunco- Fagetum RC Ouerco robori- Carpinetum BA Bazzanio-Abietetum OF Ouerco-Fagetum BP Bazzanio- Piceetum OFL Ouerco- Fagetum luzuletosum BF Blechno-Fagetum OO Ouerco-Ostryetum DA Dryopterido-Abietetum SEF Seslerio-Fagetum DF Deschampsio- Fagetum SF Savensi- Fagetum CF Carici albae- Fagetum SO Seslerio- Ostryetum CLA Clematido-Abietetum TA Tilio-Aceretum CVF Calamagrostidi variae- Fagetum UA UJma -Aceretum EF Enneaphyllo- Fagetum VPI Cal.villosae- Piceetum katero se nanaša semenarska enota: smreka (S), jelka (J), macesen (M), rdeči bor (R), črni bor (Č), bukev (B), plemeniti listavci (P), hrasti (H) in eksote (E). Specifičnosti glede ekoloških zahtev hra- stov in plemenitih listavcev je možno upo- števati v okviru skupin rastišč, oblikovanih glede na nadmorsko višino in matično pod- lago. Z ozirom na širino ekološke valence vrst iz skupine plemenitih listavcev glede temperaturnih, vlažnostnih, talnih in bioce- notskih razmer je takšno združevanje in skupno obravnavanje teh rastišč dopustno. Za vse tuje drevesne vrste (eksote), ki jih, čeprav redkeje, gozdarji tudi gojimo, smo oblikovali skupne semenarske enote. Ekološke zahteve glede srednje letne tem- perature in srednje relativne vlage vse te drevesne vrste omejujejo predvsem na ni- žinska, gričevnata in deloma predgorska rastišča. 4. RAST SMREKOVIH SADIK ZNOTRAJ SEMENARSKE ENOTE 4. THE GROWTH OF NORWAY SPRUCE PLANTS WITH IN A SEED UNIT Spremljanje rasti sadik, vzgojenih iz se- mena danih semenarskih enot, zaradi dol- gotrajnosti gozdne proizvodnje ne more že 274 GozdV 51, 1993 v nekaj letih dati dokončnih rezultatov o njihovi rasti in kakovosti znotraj teh enot. Vendar je zanimiva že rast sadik v mlados- tni razvojni fazi, ki smo jo spremljali s poskusom, zato dosedanje rezultate po- skusa v kratkem povzemamo. 4.1 Metoda dela 4.1 Working method Izbrali smo gozdni združbi Abieti- Fage- tum dinaricum (AF) in Abieti - Fagetum praealpinum (AFP), ki tvorita še z drugimi združbami isto semenarsko enoto za smre- ko. Zaradi svoje široke razprostranjenosti oz. številnih subasociacij se ti dve združbi nahajata v skoraj vseh semenarskih enotah smreke. Za primerjavo smo vzeli še smrekovo seme z gozdne združbe Ouerco- Fagetum (OF). Tako smo leta 1988 v Hrušici (Gozdni obrat Bukovje)osnovali nasad smreke raz- ličnih provenienc. Sadike so bile vzgojene iz semena matičnega sestaja iz Hrušice, semenskih sestojev iz iste ali sorodne goz- dne združbe (AF, AFP) in iz semenskega sestaja iz združbe OF. Glede na izvor, upoštevali smo nadmorsko višino in geolo- ško podlago, so sadike iz enakih ali podob- Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb nih rastišč pripadale 4 semenarskim eno- tam (S2k, S3k , S4k in S8s). na rastišču Abieti - Fagetum dinaricum v Hrušici za dobo petih let. Nasad je bil osnovan na rastišču Abieti Fagetum scopolietosum. Povprečne višine sadik ob sadnji so bile različne, kar pa ni bil vzrok v višinskem poreklu. Tako so bile sadike z Jelovice (1170 m n.viš.) in Poljan (600 m n.viš.) najvišje. Razlikovale so se od vseh ostalih provenienc (razen provenience Pevc) na stopnji tveganja = 0.05. 4.2 Rezultati 4.2 Results Dosedanji rezultati nam lahko dajo odgo- vor le za obdobje petih let - za čas trajaja- nja poskusa ter za sadike smreke oz. seme- narske enote smreke. V tabeli 2 so prikazane povprečne višine in višinski pri rastki 1 O provenienc smreke Zaradi različnih višin sadik ob sadnji so v prvih letih poskusa višinski prirastki boljši pokazatelj genetsko pogojene rasti, kot pa sama višina sadik. V zadnjih letih rasti so imele največji Sadike so izvirala iz naslednjih semenarskih enot in semenskih sestojev: S2k S3k S8s S4k reg. št. 21, reg.št.18, reg. št. 19, reg. št. 215, - reg. št. 322, reg. št. 317, reg. št. 315, reg. št. 213, - reg. št. 232, - reg. št.1, Brezova reber (520 m.n.v.), OF Poljane (600 m.n.v.), AF Črmošnjice.(700 m.n.v.), AF Pevc (620 m.n.v.), AF Hrušica (750-800 m .n .v.), AF Leskova dolina (770-1 000 m.n. v.), AF Mašun (920 m.n.v.), AF Vodice (880 m.n.v.), AF Jelovica (1170 m.n.v.), AFP Meni na (1 020 m.n.v.), AFP Tabela 2: Višine in višinski prirastki sadik (cm) različnih provenienc Table 2: The Heights and Height lncrements of the Tree Plants (cm) of Different Provenance izvor origin v v1 v2 v3 v4 vS p1 p2 p3 p4 Vodice 31 41 45 64 83 103 10 4 18 20 Pevc 34 44 48 62 80 95 10 4 15 18 Hrušica 33 42 46 66 86 104 9 5 20 20 Jelovica 37 46 51 66 79 90 9 5 15 13 Lesk. dol. 31 39 42 52 59 67 8 3 10 7 Mašun 26 33 36 43 50 57 7 4 7 7 Brez. reb. 30 39 43 60 75 90 9 4 17 15 Poljane 37 46 48 59 71 83 9 2 11 12 Črmošnjice 23 30 34 44 53 62 7 4 10 9 Menina 26 33 39 52 63 75 7 6 13 11 Legenda: v- višina sadik ob sadnji Legend: the saplings' height at the time of planting v1 - višina sadik konec 1.1eta the saplings' height at the end of the first year v2- višina sadik konec 2. leta the sap!ings' height at the end of the secOnd year p1- prirastek v 1.1etu height increment in the first year p2- prirastek v 2. letu height increment in the second year Gozd V 51, 1993 pS 20 17 18 11 8 7 15 12 9 12 275 Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb povprečni višinski prirastek in višino sadike provenienc, ki so 1zv1rale iz enakih nadmor- skih višin (700-800 m) kot je nadmorska višina poskusnega objekta v Hrušici. Glede na te ugotovitve so torej najbolje priraščale sadike, ki izvirajo iz Hrušice, Pevca in Vodic. Skoraj od vseh provenienc so se razlikovale na stopnji tveganja = 0.05. Dobro so priraščale tudi sadike, ki so bile po poreklu iz nižjih nadmorskih višin, pred- vsem tiste iz Brezove rebri. Sadike višinskih provenienc so v prvih letih rasti v primerjavi z ostalimi provenien- cami dobro priraščale v višino, toda po četrtem letu so višinsko rast upočasnile (Jelovica, Leskova dolina). Prirastke in višine v prvem in drugegem letu rasti smo le evidentirali, nismo pa jih komentirali, ker menimo, da so višinski prirastki v prvem letu po presajanju pred- vsem rezultat nakopičenih rezervnih snovi v sadikah, v drugem letu pa se na sadikah odraža presaditveni šok (padec višinskih pri rastkov). 5. ZAKLJUČEK 5. CONSLUSION V poskus smo vključili le smrekove sadike iz štirih semenarskih enot smreke (S2k, S3k, S4k in S8s). Med njimi na terenu ni bilo večjih razlik v priraščanju. Razlike so bile opazne le m ed sadikami, ki so izvirala iz različnih nadmorskih višin. Največje višinske prirastka so imele sadi- ke, ki so izvirale iz semenskih sestojev iz Vodic, Pevca in Hrušice, to je iz matičnega sestaja in semenskih sestojev, ki imajo enake ali podobne nadmorske višine (700- 800 m n.v.) kot poskusni objekt v Hrušici. Ti rezultati potrjujejo pomembnost upo- števanja nadmorskih višin. Sadike naj bi se uporabljale na enakih ali vsaj podobnih nadmorskih višinah, na katerih rastejo ma- tična drevesa, iz katerih izvirajo. To načelo je v gozdarstvu poznano in upoštevano. V času našega poskusa pa je bila nadmorska višina poleg genetske po- gojenosti edini odločujoči dejavnik prirašča­ nja sadik. 276 Gozd V 51, 1993 Združevanje podobnih rastišč v tako ime- novane semenarske enote se je za čas našega poskusa izkazalo za ustrezno. Možno je celo uporabljati sadike, porekla iz ene semenarske enote, v drugi semenar- ski enoti, v kolikor se izvor sadik glede na nadmorsko višino ne razlikuje veliko. V našem p'oskusu so skoraj vse sadike izvirala iz karbonatne matične podlage (ra- zen sadike z Jelovice) zato ta faktor ni posebej izpostavljen. "Manipulacijski prostor'' za uporabo sadi- tvenega materijala se je z oblikovanjem semenarskih enot razširil v primerjavi s semenarskimi okoliši, še posebej, ker je v določenih primerih dopustno tudi "prestopi- ti" meje semenarskih enot. Poleg večjega "manipulacijskega prosto- ra" omogoča oblikovanje semenarskih enot ustreznejše upoštevanje značilnosti rastišč semenskih sestojev in objektov za obnovo in zato večji uspeh pri sadnji oz. snovanju umetnih sestojev. SEED UNITS FORMATION BASED ON VEGETATION COMMUNITY Summary Compared with seed regions, the formation of seed units based on vegetation communities offers better possibilities as to the choice and use of appropriate seed for individual natural sites. The results of a test on the appropriateness of some seed units thus formed, which lasted five years, proved the justification of such associating on condition the altitudes are taken into conside- ration. The test was only planed for seed units of the Norway spruce. Consequently, the results refer to them alone. ln spite of the fact that the seedlings from four seed units of the Norway spruce (S2k, S3k, S4k and SSk) were included into the test, hardly any differences as to their incrementing were establis- hed between them in the field. Differences were established only between the seedlings which came from the regions of different altitudes and became visi ble only in the fourth and fifth year of their growth. This was especially the case when the origin of the seedlings was in the regions of essentially higher altitudes than their new environ- ment was. The greatest height increments were establis- hed with the seedlings from the seed stands of Vodice, Pevc, Hrušica, Le. from a parent stand Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb and the seed stands of the same or similar altitudes (700-800 m above sea level) as the test area in Hrušica is. These results confirm the importance of the fact that altitudes are also taken into consideration in afforestation work. The seedlings improved from the seed originating from certain altitudes should be used at the same or at !east similar altitudes as maternal trees grow. This principle has been known and paid attention to in forestry for quite some time. During the time the test was carried out, the altitude was, besides genetic conditions, the only decisive factor of the incre- menting of seedlings. The associating of si milar natural sites into the so called seed units proved to be appropriate during the period the test was carried out. It is also possible to use a seedling from one seed unit in another seed unit, on condition their altitudinal origins do not differ greatly because they originate from the borders to neighbouring seed units or from their vicinity. ln the present test the origin of almost all the seedlings was carboniferous parental ground (ex~ cept for those from Jelovica) and for this reason this element has not been exposed in particular. The manipulation area for the use of seed increases with the formation of seed units in comparison with seed regions, especially be- cause it is possible to pass from one seed unit to another. Besides greater manipulation area, afforesta- tion within seed units enables more appropriate considering of natural sites and thus more succes- sful afforestations. VIRI 1. Brinar, M., 1961. Načela in metode za izbiro semenskih ~.estojev. GozdV, 1/2, s. 1-20 2. Košir, .ž:., 1976. Zasnova uporabe prostora - Gozdarstvo (vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesno proizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer). - Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehnični fakulteti, Ljub- ljana, 145 s. 3. Kotar, M., 1980. Rast smreke (Picea abies Karst) na njenih naravnih rastiščih v Sloveniji. Strokovna in znanstvena dela, 67, 250 s. 4. Kotar, M., 1983. Ugotavljanje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč in njenih izkoriščeno­ sti. GozdV, 3 s. 97-109 5. Pavle, M., 1985. Proučevanje in bioekološko vrednotenje semenskih sestojev. Elaborat. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 97 s. 6. Pavle, M., 1987. Semenski sestoji v Sloveniji (Register), Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo, Ljubljana, 129 str. 7. Pavle, M., 1992. Stanje in vrednotenje se- menskih sestojev gozdnega drevja v Sloveniji. GozdV, 50, 5/6, s. 277-287. 8. Seed Manual for Forest Trees. 1992. Fore- stry Commission, Bulletin 83, Forest Research Station, Farnham,Surrey, 132 s. 9. Semenski objekti, 1971. Biotehnična fakul- teta v Ljubljani, Institut za gozdno in lesno gospo- darstvo, Ljubljana, 36 s. 10. Zorn, M., 1975. Gozdno vegetacijska karta Slovenije. Opis gozdnih združb. Biro za gozdar- sko načrtovanje, Ljubljana, 150 s. 26. evropsko prvenstvo gozdarjev v smučarskem teku - 30. 1. do 5. 2. 1994 Konderstag, Švica Obveščamo vse gozdarje, ki jih zanima ta prireditev, da bomo skušali organizirati udeležbo ekipe iz Slovenije. Informacije o pogojih tekmovanja, o stroških in vsem ostalem lahko dobite na naslovu: g. Janez Konečnik, Gozdno gospodarstvo Kočevje, Rožna ul. 39, telefon (061) 853-331. GozdV 51, 1993 277 278 Gozd v 51, 1993 Josip RESSEL 1793-1857 l Posvetovanje gozdarskih društev z območja Alpe-Jadran, v Portorožu, 23. in 24. septembra 1993: RESSEL-KRAS VČERAJ IN DANES Pogozdovanje Krasa je tesno povezano z delovanjem gozdarja Josipa Ressla, iz- najditelja ladijskega vijaka, ki je v avstro- ogerski službi v začetku prejšnjega stoletja mnogo let deloval na širšem območju Kra- sa. če je danes naš kras zelen, gre zasluga v veliki meri tudi temu nemirnemu ustvarjal- nemu duhu. V letu 1993 proslavljamo 200-letnico nje- govega rojstva, dogodek, ki bi ga ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDAR· STVA IN LESARSTVA SLOVENIJE (ZDIT Slovenije) rada izkoristila kot povod za posvetovanje o Resslu, pa tudi za širša razmišljanja o pomenu krasa nekoč in da- nes in o vlogi gozda in zdravega okolja za razvoj regije v trikotniku med Hrvaško, Slo- venijo in Italijo. Razsežnosti prireditve bistveno prese- gajo pomen same gozdarske stroke, saj gre za dogodek, s katerim se udeleženci ne bodo samo poklonili duhu velikega mo- ža, temveč v osrednjem gozdarsko-strokov- nem delu prireditve predvsem osvetlili pe- reče razvojne in okoljevarstvene probleme na Krasu danes. Prireditev je zaradi svo- jega geografskega položaja in dolge skupne zgodovine, ki je povezovala prebi- valce Krasa, edinstvena priložnost za pro- mocijo mlade slovenske države in afirma- cija slovenskega gozdarstva. Prireditev je pomembna za širši prostor regije Alpe-Jadran, zato smo kot soorgani- zatorje pridobili tudi gozdarska društva so- sednje Avstrije, Hrvaške in italijanske Julij- ske krajine, od koder pričakujemo tudi močno udeležbo. Pokrovitelja prireditve sta predsednik republike Milan Kučan in skup- nost Alpe-Jadran. V slovenskem prostoru pa skušamo s to prireditvijo, ki spada v širši okvir promocije gozdarstva v javnosti, s konkretnim prime- rom in na nevsiljiv način opozoriti na pomen smotrnega, dolgoročnega in celostnega go· spodarjenja z gozdom in gozdno krajino. Kras, pred 1000 leti že skoraj gol, je bleščeč primer uspešnega, v bodočnost zazrtega dela, zavestnih - včasih tudi trmoglavih gozdarjev, kot je bil tudi Ressel, ki jih sodobniki niso vselej razumeli, rezultati, ki jih danes občudujemo, pa nedvoumno pot- rjujejo pravilnost njihovih misli. Videnja o načinu dela v slovenskem go- zdu so spet zašla v križni ogenj zasebnih in javnih interesov. To za gozd ni nič novega in prav uničenje in ponovna ogozdi- tev Krasa v zadnjem tisočletju sta nazoren primer takih hotenj. Danes je Kras spet zelen. Ali ga bomo znali takega ohraniti tudi v prihodnje? S tem smo mišljeni prav vsi, ne le gozdarji! Mednarodni organizacijski odbor tega en- kratnega srečanje občudovalcev Ressla, gozdarjev in ljubiteljev Krasa iz sosednjih dežel Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije 23. in 24. septembra 1993 v Portorožu, je poskrbel, da bo posvetovanje potekalo v prijetnem ambientu in da bo poleg strokov- nega programa tudi čas za osebne stike in izmenjavo mnenj med kolegi prek meja. Vsem udeležencem posvetovanja želimo prijetno bivanje v Portorožu. V imenu organizacijskega odbora Predsednik ZDIT gozdarstva Slovenije dr. Milan Hočevar GozdV 51, 1993 279 GDK: 182.2:(497.12 Kras) Življenjski prostor "nizki kras", primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka in trajen raziskovalni laboratorij The Live Space "the Low Karst", an Example of Human Destructive Activities, of Live Energy, of the Hope into the Man and Permanent Research Laboratory Dušan MLINŠEK• Izvleček Mlinšek, D.: Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življe- nja, upanja v človeka in trajen raziskovalni labo- ratorij. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1993. V sloven- ščini, s povzetki v angleščini, nemščini in italijan- ščini. Kras, umetna puščava una robu evropskega gozda in na robu Sahare. Clanek obravnava 150 let revitalizacije gozda na Krasu, kar pomeni uspešno zdravljenje zemlje. Povrnjena naravna vegetacija nam omogoča, da dojamemo resnično naravo "kraškega naravnega življenja" v davnini. V preteklosti je nekaj entuziastov brez razumeva- nja ukonzervativnih" množic zastavila in začelo .z ponovno ogozditvijo tega prostora. Gozdar ·je bistveno pripomogel k "bifurkantnemu preobratu k ponovni ozelenitvi Krasa". Plot (zaščita pred človekom) je postala tudi to pot najizdatnejši varovalni mehanizem. Danes je Kras po velikih naporih energijsko rešen. Vrnila se mu je "gozdno zelena pra-moč". Kraška krajina se z energijo zopet napaja. Njen energijski rezevoar se zopet polni. Kras postaja zgled naravi dopadljivega zdravljenja nekoč povsem uničene krajine. S tem je postal Kras revitalizacijski naravni laboratorij mednarodnega pomena. Tako je gozdarstvo v bistvu povečalo našo deželo za najmanj 1 O%, v času ko so druge stroke denaturirale zemljo v deželi npr. z umetnimi agroekosistemi. Ključne besede: Kras, Ressel, ogozditev. PONOVNO ODKRIVANJE ŽIVLJENJSKEGA FENOMENA KRAS Gozdarji govorimo o krasu kot o poseb- * Prof. dr. D. M., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, SLO 280 GozdV 51, 1993 Synopsis Mlinšek, D.: The Live Space »the Low Karst«, an Example of Human Destructive Activities, of Live Energy, of the Ho pe into the Man and Permanent Research Laboratory. Gozdarski ves- tnik, No. 5-6/1993. ln Slovene with the summaries in English, German and ltalian. The Karst is an artificial desert, situated on the edge of the European forest and the Sahara. The article deals with 150 years of forest revitalisation in the Karst, which is at the same time also a successful treatment of the Earth. The reintroduc- tion of natural vegetation enables the perceiving of the real character of »the Karst natural living« in the ancient time. ln the past some enthusiasts, without being understood by »conservative« mas- ses, started the process of reforestation of this area. The merits of foresters, as to the turn in order to make the Karst green again, are great. A fence (protection against the man) again be- came the most widerspread protection mecha- nism. Due to great efforts, the Karst has been saved as regards the energy. It has again got its »green power«. The Karst landscape has again been supplied with energy and its energy store is being filled again. The Karst has become an example of forest treatment close to nature, the treatment of a region which ance used to be barren land. Thus the Karst has become a revita- lisation natural laboratory of international signifi- cance. Thereby Slovene forestry increased the area by at !east 10%. That was in the period when the soil was denaturated by other profes- sions by means of artificial agroecosystems. Key words: Kras, Ressel, afforestation nem življenjskem prostoru, kjer se je ohra- nilo naravno življenje z zastopniki bukovega in jelovo-bukovega gozda ( = visoki kras), in o nizkem krasu, kjer je človek tako zelo poslabšal življenjske razmere, da je izrinil življenje na eksistenčni rob. Oba življenjska prostora sta po svoji naravi zelo občutljivi tvorbi. Prva - visoki kras je nekoliko odpor- Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. nejša, zato se je v njej gozd kot krajinska in življenjska prvina ohranil. Nizki kras, njegov sosed, o katerem se razpravlja če­ dalje več, pa je zaradi človekove brezobzir- nosti klonil in se spremenil v umetno puš- čavo na robu evropskega gozda in tudi na robu saharske puščave. V južnem delu Evrope, pri nas in v naši bližini, sta dva takšna pojava, ki ju kaže hkrati zapisati v zgodovino uničevanja in varstva narave. Na eni strani uničena goz- dna prostranstva na Balkanu in revitalizira- nje le-teh po odpravi koz po drugi svetovni vojni, in na drugi nastanek golega krasa s preobremenitvijo naravnih kraških gozdnih ekosistemov ter 150 let poskusov revitalizi- ranja gozda v tem submediteranskem ob- močju. Z revitaliziranjem teh prostranstev so pridobile te dežele, z njimi pa tudi Evropa in ves svet, v katerem sicer blisko- vito uničujejo pokrajine, sposobne življenja, precej življenjskega prostora. Vsaj za naše kraško območje velja, da lahko govorimo o uspešhem "zdravljenju zemlje", o zdravlje- nju, ki postaja zahteva in dolžnost nas in vseh rodov na poti v prihodnost. Po 150 letih različnih poskusov je tudi nizki kras znova ozelenel. Povrnjena na- ravna vegetacija omogoča, da dojamemo resnično naravo "kraškega naravnega živ- ljenja" v davnini, se dokopljemo do novih spoznanj o "nepresahljivi moči življenja", spoznamo strategijo njegovih mehanizmov, dojamemo pomen gozdnih ekosistemov za popolno življenje krajine, hkrati pa se stre- znimo in zavemo, kako silovito uničujemo neizmerna prostranstva zemeljske oble. Nevarno pa je, da bi pozabili še nedavno podobno golega krasa, ki je grozeče opo- zarjala, kaj se bo zgodilo, če bo človek nenehno preskakoval ojnice naravnih živ- ljenjskih procesov. Goli kras pa je vendarle pripomogel, da so zaradi tega opozorilnega znamenja še dovolj zgodaj vzklile zamisli, da je' treba z gozdom ravnati tako, da to ne bo škodovalo njegovi naravi. ln prav zaradi našega šibkega zgodovinskega spomina bomo morali v prihodnje vse te resnice nenehno zapisovati in ponavljati. Že dana- šnji popotnik po Krasu si ne predstavlja več, kaj se je dogajalo na tem območju; potuje mimo podob in zdijo se mu nekaj samo po sebi umevnega. ln prav zato mora postati Kras naša posebna, trajna "učilni­ ca". RAZLIČNE PREDSTAVE O NIZKEM KRASU Različne predstave o krasu kaže jemati s pridržkom, ob vsaki pa razmišljati, da bi lahko presodili, koliko je objektivna. V ustnem izročilu je veliko resnice. Tako so Izraelci, pregnani v suženjstvo, nenehno sanjarili o zeleni domovini, tja naj bi se nekoč vrnili. Ko pa so se vrnili iz suženjstva, so našli puščavo, ki jo je povzročila paša. Podobne so predstave o našem krasu; tudi ta naj bi bil, kot povedo izročila, v davnini porasel z močnim drevjem, z go- zdom, značilnim za submediteranska ras- tišča z ohranjeno naravno rodovitnostjo. Vse kaže, da je bila naravna rodovitnost na zavidljivi ravni in da je bil prav človek tisti, ki je s svojim rušilnim početjem iz nekoč zelo rodovitnega Krasa s klesal strah zbuja- joča kamnito skulpturo. Kraške ekosisteme so načenjali lliri, Rimljani, Benečani, fev- dalna doba in še posebno manchesterski gospodarski liberalizem ter uveljavljanje rimskega ded nega prava z drobljenjem po- sesti. Razni predpisi in zakoni na koncu prvega tisočletja in v tem tisočletju le opo- zarjajo, kako kritične so bile razmere. Res, da je mediteranski in submediteranski pro- stor pripomogel k razvoju kmetijstva; npr. h kultiviranju žit, k temu, da je Sredozemlje postalo zibel pšenice. Nihče pa se ne vpraša, kako zelo je bila narava v tem delu Evrope zaradi tega prizadeta. Sedanjim rodovom je Kras prikazovan kot skalnata krajina s črnim barom kot dodatnim simbolom naravne revščine. Skale in črni bor so poleg drugega navdiha- vale tudi pesnika, da je razmišljal v verzih o naravi življenja na Krasu. ln vendar mo- ramo pesniku prisluhniti, saj je govoril o podobi Krasa, ki jo je z lastnimi očmi videl v vsej takratni resničnosti. Da gre za resnič­ nost, opozarjajo podobe dalmatinskega in hercegovskega krasa, ki je še vedno tak- šen, ~ol je še nedavno bil slovenski. Gozdarji so v svoji delovni vnemi odkrili GozdV 51, 1993 281 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka ... način za ozelenitev krasa - s črnim barom. Tako se je razvila predstava o kraški krajini, ki naj bi ji dajal pečat prostran gozd črnega bora; morda po zgledu s smreko ustvarjene krajinske podobe Srednje Evrope. V zvezi s tem se je pojavila tudi prevladujoča teh- nika pogozdovanja s črnim borom, ki je pomenila vračanje gozda na kras. Zelo utemeljena je predstava o kraški krajini in njeni veliki krhkosti. Vendar je to krhkost povzročil predvsem človek, zato je Kras v resnici simbol občutljive narave, in to bo v prihodnje treba upoštevati tudi pri ravnanju z njim. Ob tej ugotovitvi kaže razmišljati o uniče­ nem Krasu in si ob tem priklicati v spomin Frommovo anatomijo človekove destruktiv- nosti, prikaz izničenja energijskih tokov in uničevalno moč "podivjana" energije. Pov- sod, kjer je bil gozd odstranjen, je namreč prenehal delovati njegov energijsko-regula- cijski mehanizem, ki je usmerjal energijo pri ohranjanju življenja. Današnji Kras pa je tudi enkraten primer, ki potrjuje pravilo, da ni etično usmerjene · (osveščene) množice, temveč da so le etično prebujeni posamezniki, ki so bili sposobni preusmeriti tok dogajanja v smer, ki nam je dala z gozdno vegetacijo znova ozeleneli Kras. Šele pogled v notranjost nove zelene gozdne substance nam od- kriva strukture "pragozdne narave", ki dajo slutiti, kako pomembno vlogo ima na novo porajajoči se gozd na Krasu. Pred našimi očmi nastajajo nove podobe, nove strukture kraškega gozda. Le-te opozarjajo na svojo dinamično navzočnost. Iz nečesa navidez neuglednega nastaja gozd in se po svoji sestavi približuje gozdnim tvorbam, ki si jih pretekle generacije niso mogle niti zamišlja- ti. Vendar zadeve ne kaže idealizirati. Po tako dolgotrajnem uničevanju ni mogoče pričakovati, da bi se življenje lahko v 50 letih normaliziralo. Tudi v prihodnje bo treba s tem naravnim območjem ravnati izredno previdno in ga zavarovati - "ograditi". Pred nami je živ laboratorij, ki postaja vse boga- tejši ter ponuja nova in zanimiva presene- čenja. Vse to pa potrjuje, da je gozd proces, ne pa "proizvod", kakršen je na primer agrarni umetni ekosistem. 282 GozdV 51, 1993 NAČELNA VPRAŠANJA UNIČEVANJA NARAVE NA KRASU Resnične organske revitalizacije Krasa, tako kot narave nasploh, si ne znamo zamišljati, če se ne poglobimo v uničevalne procese, ki jih povzroča človek v naravi; v našem primeru na Krasu. Kraški prostor spada med naravne ekosi- steme, ki so bili zgodaj uničeni. Uničil ga je razvoj sredozemskih kultur, ki so potre- bovale čedalje več energije, sredstva, s katerimi so Kras uničevali, pa so bila sprva sekira, ogenj in živina; pozneje so sledile monokulture in v zadnjem času turizem. Večina teh motenj je delovala integralno in zato tem bolj učinkovito. "Ekskavacija" Krasa je potekala pritajeno, z na videz majhnimi, toda nenehnimi uničevalnimi motnjami. Prav iz zgodovine uničevanja kraškega prostora bi lahko razbrali, kako škodljivi so tudi "majhni trajni odmerki" in dokončno ovrgli teorijo "mejnih vrednosti" o škodljivosti kakega dejavnika. Zaradi tak- šnih zaporednih posegov je kraška krajina veliko pretrpela. Oddahniti si mora, sicer bo še naprej propadala. Kraška krajina, razde- ljena, kot je bila, se ni mogla uspešno upirati ujmam, kot so žled ipd. Vsaka na- ravna motnja jo je, tako bolno, huje prizade- vala, kot pa bi jo ob normalnih razmerah - če bi bili krajinski ekosistemi ohranjeni. Energijsko gledano pomeni odvzemanje gozda kraški krajini odstranitev osrednjega mehanizma za uravnavanje toka energije, ki vstopa v ta prostor in izstopa iz njega. Razvoj obalne in priobalne človekove de- javnosti so v tem delu Evrope spodbujali prav zaradi zelo ugodnih energijskih raz- mer; med drugim še posebno zato, ker je bil prevoz po morju energijsko poceni. če­ dalje večja človekova dejavnost, ki je po- časi presegla okvire razpoložljive energije v obalnem pasu (zakon lokalnosti življenja) je začela zajemati energijo iz zaledja (pri- morskih krajin) v hrani, lesu za kurjavo, tehničnem lesu idr. Visoka kalorična in žarilna vrednost lesa avtohtonih drevesnih vrst je pospešila kuhanje oglja in trgovino s tovrstno energijo. Vse kaže, da je na Krasu že tedaj veljalo pravilo, kakršno velja Življenjski prostor »nizki kras", primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka ... zdaj za dežele v razvoju, in sicer, "da je več vredno tisto, kar se da pod lonec, kot tisto, kar gre vanj". ln vendar sta paša in pridelava živalskih proteinov dodali k uniče­ vanju Krasa prav usoden delež. Gozdni ekosistemi so se skrčili, ostalo jih je skrom- nih 5 do 10 odstotkov celotne površine. Prebivalstvo si je moralo pridobivati kurjavo celo s izkopavanjem korenin. V prvi polovici 19. stoletja je kraško-krajinski naravni ener- gijski sistem povsem razpadel in gozd je prenehal biti naravni regenerator energije v krajini. ln tako je bilo več stoletij; v tem čc/su se je ustavilo tvorjenje biosubstance, in! tudi energija se ni več akumulirala. Kra- jina je izgubila svoje varovalne mehanizme, na milost in nemilost je bila prepuščena uničevalnim učinkom sončnega sevanja, ki ga povzroča presežek energije. Drugi za- kon termodinamike se je pokazal v vsej svoji groteskni učinkovitosti, ki jo po svoje opisuje E. Fromm v Anatomiji človekove destruktivnosti. Destruktivno obravnavana kraška krajina je bila spremenjena v odpa- dek (entropija = energija, ki ni več spo- sobna opravljati dela, z vsemi negativnimi Slika 1 a. Detajl s pogozdovanja (leta 1895) posledicami). Tedanji kras je izražal upor narave proti civilizacijskemu tujku, ki ga tako nastali Kras ponazarja v naravi sami. Gre za pojav klasičnega, dolgotrajnega uni- čevanja narave, ki je danes zajelo precejš- nja območja celin. Apokaliptične tehnologije nove dobe pa so neprimerno bolj usodne. V nedotaknjeni naravi ne nastajajo od- padki, če pa se to že zgodi in začno odpadki motiti naravno delovanje, jih na- rava samodejno onemogoči. REVITALIZACIJSKI PROCESI V KRAŠKI KRAJINI Vrsta okoliščin, o katerih govore drugi referati, je omogočila znova priklicati narav- nejše življenje na goli kras. Med njimi je bil prav gotovo Ressel tisti, ki je dojel pomen celostnega dela z naravo. O teni pripovedu- jejo njegovi, imenujmo jih prvi projekti za revitalizacijo kraške krajine. V stiski iskanja različnih rešitev so se porodile različne zamisli, ki so bile - tako domnevamo - iskateljske narave. Med prvimi uspehi naj GozdV 51, 1993 283 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. omenim leta 185r izvedeno uspešno pogo- zditev s črnim barom v Bazovici, ki jo je zasnoval J. Koller. Prav gotovo je tudi to pripomoglo k še večjemu zagonu za po- novno ozelenitev Krasa in k uspešnim na- daljnjim pogozditvam. Led je bil prebit in uspehi so se vrstili. Glede na prostrani izpraznjeni prostor to po količini ni pomenilo veliko, izredno pomemben pa je bil kako- vostni prispevek; sprožen je bil proces revitalizacije kraške gozdne vegetacije, to pa je prineslo v ta prostor novo življenje. Gozdar je pripomogel k bifurkacijskemu "preobratu na Krasu". Prebivalstvo je zapu- stilo (ekonomski emigranti) Kras šele s tem pa se je prižgala zelena luč za resnično uspešno vrnitev življenja. Z varoval nim me- hanizmom (plotom), ki je spontano nastal s človekovim odhodom, z odstranitvijo ži- vine in kose, se je pokazalo, kaj v resnici pomeni tak varovalni mehanizem. (Ustvar- janje možnosti za ponovni samodejni razvoj homeostaze v nastajajočih naravnih ekosi- stemih v krajini.) Sproženi so bili različni procesi z zanimivo življenjsko strategijo članov nastajajočega gozda. Črni bor se je začel spontano širiti zunaj nasadov - ta drevesna vrsta že po nekaj letih semeni, kar je odziv na skrajno nepri- jazno in pusto okolje kraškega talnega skeleta. Seme se z vetrom širi v okolico nasadov. V ekstremnih primerih tudi 17 m na leto. Proces je opisan v Žgajnarjevi diplomski nalogi (1971; lmigracija črnega bora na krasu). Tako nastajajoča gozdna biosubstanca, četudi v majhnih količinah, je pomenila bistven kakovostni prispevek k inicialnemu ustvarjanju razmer za novo živ- ljenje. Ob tem pojavu, pa tudi sicer, se je v kraškem prostoru neopazno sprožil proces priseljevanja, ali bolje, vračanja gozdne vegetacije povsod, kjer pokrajine niso več uničevali sekira, živina in kosa .. Proces vračanja pregnanih vrst traja prikrito 1 OO - 150 let in dobiva šele v zadnjih desetletjih izrazitejše poteze; te je mogoče prikazati kot hipoteze pa tudi kot dejstva, vredna posebnih raziskav. Sto let in več se je gozdna vegetacija vračala na Kras pritajeno, plazeče. Posa- mezni elementi gozda so se le stežka Slika 1 b. Pogozdovanje kraške goličave v bližini vasi Jurišče v letu 1895 284 Gozd V 51, 1993 Življenjski prostor »nizki kras", primer či ,ek'l\~ destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka ... nase ljevali med kraške skalP ... 1 a11 so pot (pripravljali tla) sebi in na oovo prihajajočim ter spreminjali življenjske razmere. Zadnja desetletja, predvsem po vojni, je to vračanje prešlo v eksponencialni vzpon. Gozd v različnih stadij ih je preraste! nad 50 odstot- kov kraškega prostora in se prav tako pospešeno širi na preostalo polovico k raške kraii11e. , ~ ..... Lej puti vračanja se uveljavljajo žival- ske vrste, ki prihajajo in odhajajo ter bi- stveno pripomorejo k osvajalni poti primar- nih producentov. Njihova vloga je zelo po- membna, raziskav o tem pa je zelo malo. Na pomen tega pojava opozarjajo novejše študije po izbruhu ognjenika Svete Helene v ZDA; tam so ugotovili, kako pomembno vlogo ima živalstvo pri vračanju življenja v to gorsko krajino, prekrilo z la vo in pepelom. Tudi v našem primeru lahko ugotavljamo, da smo gozd pregnali, pojavile pa so se živalske vrste, ki so pomagale in še poma- gajo pri njegovi vrnitvi. Strategija vračanja gozda je vidna iz množice različnih razvojnih stadijev- različ­ nih kombinacij vrst in raznolikih strukturnih oblik, ki so vsaka po svoje odsev posame- znih življenjskih funkcij pri oživljanju primar- nega življenja v kraški krajini. Posebnost v strategiji vračanja so raz- lične oblike, kot so različno oblikovana jedra, ki se postopno združujejo in obliku- jejo enkratne dolge "sestojne robove", ti pa učinkovito in pospešeno pripomorejo k po- zitivni energijski bilanci prerojevajoče se kraške krajine. Pri razvoju novega gozda so opazne tele smeri razvoja: 1. nadaljnje širjenje črnega bora v oko- lico sestoj ev črnega bora; 2. vdor avtohtone vegetacije listavcev v notranjost odraščajočih sestojev črnega bo- ra; 3. neposredno širjenje avtohtone goz- dne vegetacije na območju umetnih in ne- zavarovanih ekosistemov, kot so opuščeni pašniki, ipd. Vsako kartiranje opisanih procesov bi bilo nepopolno in bi nam zoževalo naš poskus da bi čim širše interspecifično daje- mali skicirane procese. Vrste, ki se vračajo, vsaka po svoje GozdV 51, 1993 285 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. pripomorejo k ponovnemu uveljavljanju energijskih procesov in samodejnemu delo- vanju ekosistemov in kraške krajine. Kras je energijsko rešen. Ozelenel je. Energija se_ mu vrača, entropija se čedalje učinkovi­ teje zmanjšuje; vedno manj energije gre v prazno da bi uničevala. Za življenje na Krasu je to pomemben preobrat! Kraška krajina se energijsko spet napaja. Po tisoč in več letih uničevanja nekega dela narave se zeleni energijski rezervoar spet polni. Ustvarjene so možnosti za prihodnost, za zdrav življenjski utrip kraške krajine. če dojamemo bistvo skiciranih procesov, nam postaja razumljivo, kakšno pomembno vlogo opravljajo "ostanki" vegetacije, raztre- seni v prostoru, pa naj gre za posamezna drevesa, grme, ostanke korenin ipd. V na- ravi je lahko vsaka podrobnost bistvena. O ekoloških nišah, posameznih vrst pa tudi posameznikov vemo zelo malo, skorajda nič. V nenehni težnji k proizvajalni unifor- mnosti smo postali slepi za pomen ekolo- ške niše (torej funkcije). časovno in prostorsko prepletanje skici' ranih razvojnih trendov prinaša v kraški prostor enkratno raznovrstnost, ki sama po sebi pripomore k ekološki stabilnosti: "Po- sreče no načrtno" vključevanje črnega bora v veliki proces revitalizacije bi bilo lahko sicer usodno, prav zaradi interakcij razvoj- nih procesov pa se populacije črnega bora postopno redčijo. Vsi trendi kažejo, da se v prihodnosti obetajo mešani sestoji. V tej zgradbi se bo črni bor pojavljal sicer še zmeraj kot tujek; vendar kot ekološko spre- jemljiv in gospodarsko zanimiv, zato ga bo treba ohranjati. Prihod črnega bora, prevla- dujoči položaj in njegovo širjenje po kraški krajini je treba dojeti kot dinamičen proces. Črni bor na Krasu bo ostal, spremenila pa se bo njegova ekološka, oziroma ekološko- gospodarska niša. Posebno zanimiv je vpogled v notranjost razvijajočih se gozdnih ekosistemov Krasa. Raznovrstna, izrazito pionirska vegetacija grmovnih vrst in trav s svojo morda energij- sko potratne vlogo opravlja "težaško" delo, ko postopno zaustavlja silo entropijskih pro- cesov. O njeni pripravljenosti za tovrstne Slika 2. Borovi sestoji osvajajo Kras (foto: S. Čehovin) 286 GozdV 51, 1993 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. funkcije vemo še zelo malo. Z opazovanjem gozdnega roba v notranjosti spreminjajoče se krajine počasi dojemamo pomen oblik gozdnega roba, njegovo veliko razgibanost in nepregledno dolžino. Ta fenomen zbuja veliko pozornost tudi v savanskem prosto- ru, kjer gre v bistvu za mejni prostor med gozdom in travnimi ekosistemi. V razvoju vegetacije si narava pomaga različno, med drugim s strategijo gozdnega roba. V eks- tremnih razmerah, in takšne razmere bodo na Krasu še dolgo, je tako oblikovani gozdni rob s svojo vsestransko raznovrstnostjo življenjska nuja. Ob vračanju življenja v prazni kraški pro- stor se manifestira enkratni pomen struk- ture in funkcije gozda, igra dolgih robov in jeder. Gre za boj med živo in mrtvo naravo, ki traja desetletja in stoletja. Življenje se hoče uveljaviti. Gozd in njegove tvorbe so zastopniki življenja nasproti "puščavi". Gre za revitalizacijske začetke tal, prehranje- valne komponente različnim živalskim vrstam, ki jih Kras v tem času potrebuje. Med drevesnimi vrstami se poleg mno- žice črnega gabra in malega jesena vse bolj pojavljajo hrasti; cer, puhavec in gra- den. Tudi o funkciji (ekološki niši) teh vrst vemo še zelo malo. Množični pojav črnega gabra - predvsem na zelo skalnatih tleh, opozarja na njegovo enkratno pionirsko naravo, pa tudi na njegov nagli razpad sicer kot kost trde lesne substance. Zanimiva je tudi njegova dinamika prekoreninjanja skal- natih žepov (podobno kot pri malem jese- nu); vse to opozarja na enkratno poslanstvo te in podobnih vrst. Neverjetno so se raz- mahnili tudi hrasti ter opozarjajo, da je njihovo poslanstvo v tem prostoru trajnejše. Razvoj gozdne biosubstance vrst, ki si sledijo, in nekatere izmed njih imajo že trajnejši položaj (mali jesen, črni gaber, lipe, javorji, hrasti, pa tudi bukev), dobiva v energijski bilanci in v življenjskem procesu pomembno vlogo. O njej smo doslej ko- majda razmišljali. Skratka, odpirajo se nove presenetljive razsežnosti, in prinašajo - raziskovano iz energijskih izhodišč- bolj celostno spozna- nje na področje dela z gozdom in drugačen pogled na življenje. Ponovna tvorba tal na Krasu hitreje napreduje zaradi dolge tople dobe, toda le, če so ponovno ustvarjene tudi druge razmere, kot so npr.: gozdna biosubstanca; relativno brezvetrje in ohra- njanje vlage v tleh za nemoten razvoj drob- nih živali in mikroorganizmov, revitalizacija učinkovitosti talnih žepov v medskalnem prostoru, ki v revitaliziranem stanju po- novno postanejo sposobni ohranjati vlago (vodozadrževalni mehanizmi), itn. V sestojih črnega bora opazujemo, kot smo že povedali, vdor avtohtone vegetacije različnih listavcev. Pri tem je naglica rasti v višino zelo zanimiva. Kljub svetloljubnosti doseže mali jesen pod krošnjami črnega bora v 20 letih višino 3 - 4 metre, črni gaber pa enako višino celo v 15 letih. Pri vračanju avtohtone gozdne vegetacije ima vegeta- tivna reprodukcija izredno pomembno ener- gijsko - varčno vlago. Koreninske sisteme - potem ko so ustvarjeni, razviti v skalnatih tleh, narava več generacij izrablja - vse dotlej, dokler se ta koreninski sistem ne utrudi in ne odmre. Zanimivo je, kaj se dogaja po kraških sestojih, in kako se oblikujejo najrazličnejši stadiji. Črni gaber se umika in ostaja v izrazitem skalnatem svetu. Prihajajo hrasti, hitreje kot smo priča­ kovali, itn. Rastlinskosociološke študije, predvsem pa njihov sukcesijski aspekt, bodo v marsičem spremenile dozdajšnje domneve. Zadrževalni mehanizmi in zakon lokalnosti kot pogoj za ohranjanje in razvoj življenja se ponovno uveljavljajo. Vsak del Krasa postaja pod gozdom organsko bogat. K temu odločilno pripomore pospešen raz- voj avtohtone vegetacije. Zaradi omejenih posegov v nastajajoče gozdne sestoje do- bivajo ti sestoji naravo pragozda - pač v "inicialnih stadijih". Naš kras postaja zgled pravega, naravi dopadljivega zdravljenja krajine. ln tak bo tudi v prihodnje, toda le pod pogojem, če bodo tudi drugi porabniki tega prostora sposobni, predvsem pa pri- pravljeni razvijati okolju prijazne tehnologije dela pri "cepljenju" kraške krajine z različ­ nimi krajinskimi tujki. GozdV 51, 1993 287 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. KRAS- REVITALIZACIJSKI NARAVNI LABORATORIJ MEDNARODNEGA POMENA V preteklih 150 letih so se razmere na Krasu zelo spreminjale. Tako se je izobliko- vala podoba kraške krajine, nastajali so procesi, kot smo jih prikazali. Drugje v sredozemskem prostoru so potekali do- godki ponekod podobno, marsikje pa dru- gače. Velika vnema v posnemanju agrikul- turnega pojmovanja narave je privedla do velikih homogenih prostranstev umetnih, torej tujih tvorb v tem uničenem prostoru (npr. prostrani uniformni nasadi različnih vrst bora). Temu tujku je treba prišteti še boleča, čeravno za krajši čas ekonomsko privlačno, infrastrukturo (turizem, industrij- ski razvoj, kmetijske plantaže, promet idr.), ki ta krhki prostor enkratno obremenjuje in sproža ekološko škodljive procese ireverzi- bilne narave. Mnoge sredozemske dežele so postale resnične onesnaževalke okolja, čeravno mnogokrat v prepričanju, da so storile nekaj pozitivnega. Metoda preskoka - uničenega golega prostora v gospodarski gozd (npr. z barom) z bagateliziranjem vseh vmesnih razvojnih stadijev naravne vegetacije - se v sredozemskem gozdar- stvu ni obnesla. Izučilo nas je, da po tej poti zabojnika za odpadke, kot lahko imenu- jemo sredozemski prostor, ni mogoče spre- meniti v zdravo krajino. Primer Krasa v Sloveniji nas uči, kako to storiti tako, da to ustreza naravi, brez grobih posegov buldo- žerja, in to po kognitivni poti. V kraškem naravnem laboratoriju v me- rilu 1 : 1 smo dojeli vso grotesknost krajine - odpadkov, torej reči, ki jih ne smemo več počenjati. Novejši čas pa prinaša tudi nove usodne ugotovitve, med njimi predvsem spoznanje, da je pri iskanju poti k revitaliza- ciji k raške krajine treba u"poštevati ekološko usmerjanje energije v takšnem prostoru. Poraba energije je v naravi izredno skromna in "varčna". Vsaka motnja v tem procesu sproža negativne učinke delovanja energije, ti pa imajo dolgotrajne posledice. Iz tega se lahko veliko naučimo: če hočemo nekaj uničenega oživiti, moramo razmišljati bolj celostno, spremeniti svoje ravnanje na 288- GozdV 51, 1993 podlagi razvijanja celostne informacije. Spoznali bomo, kako je treba ravnati, po- tem ko je narava že povsem izčrpana in ji ni mogoče ničesar več odvzeti. Spoznava- mo, da se morajo takšne krajine, kot so Kras, najprej "odpočiti", sicer bodo vsi na- daljnji posegi, namenjeni kratkoročnim iz- boljšavam, nestrokovni. Uničene krajine po- trebujejo, zato da si naberejo novih moči, razmeroma veliko časa. Vsako izsiljevanje zdravja pomeni zgolj škodljivo potratnost energije. Znova morajo biti ustvarjene mož- nosti za vračanje avtohtonih vrst, še po- sebno primarnih proizvajalcev. Zato bo v prihodnje treba odmeriti eno osrednjih skrbi avtohtonemu. Ob takem razmišljanju bomo dojeli resnično večciljnost narave, zato da bi laže tudi uspešno dodajali naše, gospo- darsko usmerjene smotre. Svet se danes pogreza v odpadke, ki jih povzroča človek. Mednje spadajo tudi tile najpomembnejši, toda pre malokrat omenje- ni; uničena prostranstva zaradi izrabljan ja gozdov, kmetijsko izrabljene prerije, sava- ne, nerodovitna tla kmetijsko razvitih deže- lah itn. Osrednji problem človeštva postaja naloga, kako ravitalizirati vsa ta uničena prostranstva. Sem spada skoraj vse Sredo- zemlje pa tudi vsa Srednja in Zahodna Evropa. Nihče nima prave predstave, kako to storiti. Nikdar nobena družba ne bo imela dovolj denarja, da bi te krajine lahko ozdra- vila po dozdajšnji vprašljivi poti (mehani- stična pot). To potrjujejo tudi poskusi po drugih celinah. Rezultat je v večini primerov tale: trajnih uspehov ni, neuspehi pa se kopičijo. Manjši krog izbrancev odhaja s polnimi žepi. Vest znanstvenika in tehno- loga je pri tem odpovedala. ln če že ni povsod tako, pa je očitna nesposobnost izvedencev ali njihovih menedžerjev, ki ne dojemajo, da je takšna pot napačna. Treba je poudariti še nekaj: kraški prostor postaja laboratorij za študij revitalizacije termofilnih življenjskih združb. Ker pa so le-te v svetov- nem prostoru ena od najbolj prizadetih in zamolčanih kategorij, postaja ta prostor toliko zanimivejši. Pouk z ekstremnejših rastišč pa je tudi sicer bogata informacija za praktično delo z naravo. Pot revitalizacije uničenih površin je mo- Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruklivnosU, energije življenja, upanja v človeka .. goča le kot pot "mehkega" usmerjanja ener- gije v neki uničeni krajini. Energijsko inten- zivne tehnologije (s porabo velikih količin energije), so v bistvu ekstenzivne (potrat- ne). Energijsko intenzivne tehnologije so tehnologije s skromnimi energijskimi vložki, toda z veliko intelektualnega truda. Rad bi opozoril prav na primer kraške oživljajoče krajine v Sloveniji, ki se ponuja kot zgled oživljanja neke krajine po sonaravni poti - nazaj k zdravi in h gospodarsko zanimivi deželi. V prejšnjem stoletju so kraško deželo obiskovali mnogi, da bi spoznali uspeh pog ozd itve na goli kraški skali. Ta in vendar danes povsem drugačna krajina, kot mo- zaik pionirskih ekosistemov, postaja znova zanimiva - prav zaradi naravi prijaznih, energijsko varčnih poti oživljanja narave kraškega geografskega prostora v Sloveni- ji. Kras mora postati zanimiv eksperimen- talni laboratorij za študij revitalizacije uniče­ nih krajin. Poglavitne možnosti za to so bile ustvarjene z delom že v preteklosti. Kar potrebujemo, je dodatna idejna in tehnična oprema za kvantifikacijo dokumentov za tiste, ki jim naravne podobe in to kar je ustvarjeno v naravi ne zadostuje, skratka za tiste, ki si ne znajo predstavljati, kakšen je bil ta prostor videti nekdaj. O PRIHODNJI PODOBI »NIČ VEČ KRASA« Vendar zgolj od podobe na novo ozele- nelega Krasa ni mogoče živeti. Zanimati nas mora prihodnji razvoj kraškega gozda, da bi znali prav zastaviti negoval no- obliko- valno dleto. Razvojne faze bodo v naslednjih desetle- tjih zagotovo dobile podobo različnih stanj, kakršna so bila v začetku optimalnih razvoj- nih faz gozda. Na velikih površinah bodo nastali novi pionirski stadiji, ki se jih ne bo mogoče ubraniti. Napak pa bi bilo, če bi se pionirski stadiji gozda razširili na tla, ki so za kmetijsko obdelavo najprimernejša. V nastajajoče optimalne faze naj se organsko vrastejo borove monokulture, ki so danda- GozdV 51, 1993 289 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka ... nes za kraško krajino zgolj zasilen obliž. V razvijajočih se optimalnih fazah se bo, ob nastajanju in oblikovanju popolnejših struk- tur, energija čedalje gospodarneje uporab- ljala. Posebno velik bo vpliv na spreminja- nje vodnega režima na Krasu. Verjetno bo gozd potreboval več vode. Vendar je že v doglednem času mogoče pričakovati pove- čano akumulacijo vode in s tem tudi trajen enakomernejši odtok vode; to bo pomenilo nov vodni režim v krajini. Opazovanje in poglobljeno razmišljanje o prihodnjem raz- voju gozdne vegetacije daje že slutiti, da bodo drevesne vrste občutno prestrukturi- rane. Na primer, svoj prostor bodo spet dobili hrasti, njihova ekološka vloga se bo povrnila. Kajti vse kaže, da je izginotje hrasta na Krasu povzročilo močne entropij- ske procese. Vrniti hrast krajini pomeni vrniti gozdu energoakumulacijski aparat za kraški svet in ga tako okrepiti, da bi znova lahko opravljal svoje ekološke funkcije tudi za tisti del krajine, ki bo v prihodnje ostal brez gozda (torej umetni ekosistemi). Ne smemo pozabiti, da je bil hrast v časih, ko so ljudje še živeli in čutili z naravo, uteme- ljeno simbol vzvišenosti, gostoljubnosti ter moralne in fizične moči, skratka, najrazvi- tejša oblika energije. Posebno pozornost zasluži razvoj prihod- njega strukturiranja biosubstance, njene raznovrstnosti in s tem učinkovitega uve- ljavljanja različnih življenjskih funkcij, med drugimi predvsem samodejne kontrole ali samodejnih varovalnih mehanizmov gozda in celotne krajine. Že ob dozdajšnjih velikih spremembah v vegetacijski odeji na Krasu je mogoče domnevati, da se tudi kraško ozračje spreminja. Zagotovo bodo nastale bolj občutne in blagodejne spremembe. Vse padavine, ki dospejo na Krasu do gozdne vegetacije, se ustavijo na krošnjah, v koreninskem sistemu z novimi tlemi ali pa potujejo skozi listne reže v ozračje. Samo slutimo lahko, kolikšno bogastvo po- meni to za Kras in za celoten vodni režim v kraški pokrajini, za katero je voda še posebno pomembna življenjska sestavina. Slika 3b. Pogled na isti objekt leta 1985 (foto: D. Robič) 290 Gozd V 51, 1993 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. (Opomba: Glede spremljanja ekoloških sprememb smo se že začeli dogovarjati z mednarodnim inštitutom o včlenitvi opazo- vanj v evropsko mrežo.) Dežela, ki je bila pred kolapsom, je po- novno zaživela, vanjo se vrača življenje, hkrati pa se spreminjajo tudi življenjske razmere tamkajšnjega prebivalca - Krašev- ca. Dvomim, da se mlajši rodovi zavedajo razlik med nekdanjim in zdajšnjim življenj- skim okoljem, sprememb v okolju, ki se pospešeno zboljšuje. Vpliv teh sprememb pa ni zgolj lokalen ali območen, temveč sega tudi v zaledje naše dežele. Iz predvi- denega prihajamo do novih spoznanj. V razviti ohranjeni naravi kraške krajine v prihodnje ne bo mogoče več govoriti o ekstremnih ekoloških razmerah, temveč le o drugačnih razmerah. Prav ta drugačnost pa zahteva, da bo človek moral opustiti svoje moteče posege v krajino; ti posegi ustvarjajo ekstremne razmere, "porušili" so naravo, pospešili njen ekstremni fluktuacij- ski značaj in stopnjevano "nepredvidljivost" ali bifurkalnost. Skiciran prihodnji razvoj je zagotovo stvarnost. Prihodnost je torej zelo privlačna. Ugotavljamo, da je tokrat sistem uspešen, kako dolgo bo takšen in kolikšna bo njegova kakovost, je odvisno od nas samih. Morda je prav Kras najprimernejši objekt za opozo- rilo, kaj pomeni "ograja" kot simbol varstva pred človekom. Razvoj "ograje" med notra- njim in "zunanjim", kot je to na primeru pri celični membrani, homeostatičnih mehani- zmih pri ekosistemih, v imunskem sistemu pri organizmih itn. opozarjajo na pomen in genialnost te naprave v naravi. Prav naravo moramo posnemati, in dokončno dojeti, da se meje demokracije z varstvom življenj- skega okolja vse bolj zožujejo. Kras je zgled in potrdilo te trditve. Na podlagi vsega povedanega lahko do- ločimo nove gozdnogospodarske in še po- sebno gozdnogojitvene cilje ter oblikujemo teorijo in prakso nege gozdov in krajine v ekosistemih za prihodnost. Pri tem je treba spoštovati nego naravno nastalega in nove energijske tokove, ki jih z gozdom v ta prostor vnaša narava. NEKAJ MISLI NAMESTO POVZETKA Po stopetdesetih letih iskanja, prizade- vanj, odpovedovanja, razvijanja kognitiv- nega dialoga z naravo je kraška krajina s prihajajočim gozdom zastavila komponente svoje večdimenzionalnosti; dimenzije, ki nakazujejo pot nazaj k naravi in hkrati dimenzije človekove ustvarjalne moči v so- žitju z naravo. Gre za pojav, ki je na svetu velika red- kost, in za del narave, v kateri počasi dojemamo pomen energijskih procesov kot temeljno ekološko izhodišče pa tudi kot temeljno izhodišče za človekovo gospodar- sko delovanje. Z vsem tem postaja ta prostor čedalje dragocenejši raziskovalni gozdnokrajinski laboratorij, ki ga kaže brez- pogojno ohranjati in se ob naravnih proce- sih v njem učiti. Z drugimi besedami: nastajajoča kraška gozdnata krajina nam ponuja vse možnosti, da se pri prihodnjem delu z gozdom in obnovljivimi naravnimi viri naučimo in doja- memo, kakšen mora biti informacijski si- stem pri ravnanju z naravo. Gozdnata kraška krajina, takšna je na- stala in se bo še razvijala, je enkratni pripomoček, ki nam lahko pomaga, da us- pešno prebrodimo nepredvidene, in vendar napovedujoče naravne motnje ali katastro- fe. Vse to zahteva, da se kot dežela in še posebno kot Evropa, po tisočletju uničeva­ nja zavzemamo za kraško krajinsko drago- cenost - laboratorij v naravi s 150-letno eksperimentalno tradicijo. Pri tem se vpra- šajmo, ali ne bi kazalo vse entropije, ki prihaja z vetrovi in s padavinami iz pro- strane industrijske in agrarnoindustrijske padske nižine, zaustaviti doma. Mar ne bi morali ustaviti ekološko škodljivih tehnologij bolnega kmetijstva na Krasu, ki uničuje naravno okolje (buldožiranje reliefa in tran- sport zemlje). Ali ne bi bilo nujno sporočiti snovalcem obalnega in priobalnega razvo- ja, kaj se je zgodilo z naravo Krasa, da ne bi obalno območje znova tako kot nekoč uničevala zdaj oživljajoče kraške krajine. Obala je organska sestavina zaledja in nasprotno. O tem govore zgodovinska dej- GozdV 51, 1993 291 Življenjski prostor »nizki kras", primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. stva. O vsem bi mc ·aJi biti dodobra poučeni, prav zato, da pri varstvu okolja ne bi bilo treba začenjati zmeraj znova, pri temeljih. ln končno; kraška gozd nata krajina je živ, živahno razvijajoč se monument uniče~ nja in revitaliziranja hkrati, prostor, v kate- rem je gozdar s črnim borom, podobno kot tisti v Srednji Evropi s smreko, poskušal zdraviti uničeno krajino. Za svoj čas je delo uspelo. Vendar oboje - črni bor in smreko lahko ob takih posegih primerjamo z drogo, ki deluje le določen čas, njena učinkovitost pa je dvomljiva. LEBENSRAUM- "DER NIEDERE KARST« EIN BEISPIEL DER MENSCHLICHEN DESTRUKTI- VITAT, DE.R LEBENSENERGIE, DER HOFF- NUNG FUR DEN MENSCHEN, UND EIN DAUERNDES FORSCHUNGSLABORATO- RIUM ZUGLEICH Zusammenfassung Der Niederungskarst wurde jahrhundertedurch vernichtet und in den letsten 150 Jahren revitali~ siert. Die Vernichtung von Wald war ein Produkt der menschlichen Destruktivitat: Die KUstenzivili~ sation ausbeutete die Karstlandschaft bis zum kahlen Fels und bis auf einige Prozent von Obriggebliebenen Waldresten. Der Karstland~ schaft wu rde das energetische System~ der Wald ~ zerstčrt; so wurde sie zum Abfallprodukt einer extensiven Wirtschaft. Var ca 150 Jahren wu rde mit den ersten Auffor- stungen begonnen. Das war die lniziative von einigen Forstleuten; darunter J. Ressel. Das mOh~ same Fussfassen von Wald wurde durch viele gUnstige Umst8nde erleichtert; darunter "der Zaun", welcher, als wirksamstes Mittel, das Fer- nhalten var menschlichen Destruktivitat symboli- siert. Die Karstlandschaft hat nun ihr "energetis- ches Wirkungssystem" ~ den Wald wieder zurOc- kgewonnen; darunter aber auch die Vorbedingun- gen fUr ein lebensfreundlicheres Klima, fOr eine bessere Wasserversorgung, kurz fOr eine neue Mitwelt und darunterfOr eine bessere Lebensqua- ntat. Das gegenwartige Waldbild ist eine Selten- heit. Der Wald wird sich von nun an sprunghaft 8.nderen. Seine Biosubstanz nihmt zu. Sie wird reichlich strukturiert um ihre 6kologische Funktio- nen zu erfUIIen. Eine neue Destruktion wOrde eine internationale Verurteilung hervorrufen. Das Ph8.nomen - der Karst in Slowenien wird zu einem internatlonalen Naturlaboratorium in wei- ehem die Revitalsierung des Waldes auf ver- nichteten Bčden (ihre Naturgesetzmassigkeiten) und die sanfte, naturfreudliche und energiespa- rende Technologien studiert und entwickelt wer- 292 GozdV 51, 1993 den. Denn nur solche kčnnen und dUrfen in der Zukunft bei der Revitalisierung der weltweit zer~ starten Landschaften ihre Anwendung finden. THE LIVE SPACE "THE LOW KARST«, AN EXAMPLE OF HUMAN DESTRUCTIVE ACTIVITIES, OF LIVE ENERGY, OF THE HOPE INTO THE MAN AND PERMANENT RESEARCH LABORATORY SUMMARY After a hundred and fifty years of the searching for appropriate solutions, eflorts, difliculties, the developing of cognitive dialogue with the nature, the Karst landscape got the components of its multi dimension character with the emerging of the forest; these are the dimensions which indi- cate the way back to nature and at the same time the dimensions of human creative power in the coexistence with the nature. The phenomenon is quite a rarity in the world and it represents a part of the nature in which the significance of energy processes representing the basic ecologic starting-point as well as the basic starting-point of human economic activities can be perceived with difficulty. Taking all this in consideration, this area is becoming more and ·more valuable research forest landscape labora- tory, which has to be preserved unconditionally and which offers lessons with all the natural processes going on there. With other words: the emerging Karst forest landscape offers all the possibilities to learn from the future work with forest and renewable natural resources and to realize what should information system in the dealing with nature be like. The Karst landscape, rich in forests as it already is and which is going to develop in the future as well, is a unique aid to enable us to successfully overcome unforeseen natural catastrophes which are likely to happen. After a millennium of destroying, all this de- mands of the country, representing also a part of Europe, to engage in the preserving of the Karst valuable landscape, which is a natural laboratory with a 150 long experimental tradition. A question arises whether it would not be worth stopping all the entropies coming with the wind and precipita~ tions from the large industrial and agroindustrial Po Valley at home. Should not all ecologic harmful technologies of ili agriculture, whicb destroys natural environment (bulldozing of th!i! relief and spil transportation) be stopped in the Karst? Would it not be necessary to inform those who design the development of the littoral region of what has happened to the nature of the Karst so that the detrimental influence of this region would not again help to destroy the reviving Karst area? The Littoral represents a part of the inland and vice versa. Historical facts spea~ for.that. These Življenjski prostor »nizki kras«, primer , .ovekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka ... should be well known facts so •· .. 11 wuJld not be necessary to start from tl:9 very beginning and with fundamentals in environmental protection each time. And finally, the Karst forest landscape is a living, vividly developing monument of destroying and revitalization at the same time, the region where foresters tried to heal the destroyed country with the black pine, similarly as those in Central Europe did with the Norway spruce. The work •· ·-- """ out ""S! IL Yet both- the black pine and the .~u1 way spruce can in such measures be compa- red with drugs, having effect only for awhile and their effectiveness being of dubious character. LO SPAZIO VIT ALE SUL CARSO QUALE ESEMPIO DELLA INCLINAZIONE DEVASTATRICE DELL'UOMO, DELL'ENERGIA VIT ALE, DELLACREDIBILITA NELL'UOMO E QUALE LABORATORIO Dl RICE ACA Sunto 11 rimarginato manto vegetale sui Carso ci permette di intuire il nocciolo del .,ciclo biologico sontaneo« presente nel remoto passato. Alcuni entusiasti avevano da diversi decenni prospettato ed iniziato la riforestazione di questo ambiente, senza incontrare la comprensione della maggioranza scettica conservatrice. L'intuitiva vi- sione del forestale si era pero' decisamente allineata a favore dell'alternativa che propugnava la necessita' di .,restituire al Carso il verde man- to«. Uno dei mezzi di difesa di questa scelta fu allora la costruzione di recinti a difesa da altre attivita dell'uomo. Oggi il Carso puo' ritenere rimarginato il suo manto vegetale e la sua capa- cita' creativa - pur a prezzo di enormi sforzi - essendosi ricostituita la sua originaria »Verde energia silvestre«. 11 Carso e' un esempio di risanamento di un ambiente mutilato nel passato, essendosi trasfor- mato in un laboratorio nuovamente vivo che assume un' importanza internazionale. L'attivita forestale ha cosi' metaforicamente aumentato le dimensioni del nostro paese di un ipotetico 1 O%, nello stesso periodo in cui altre attivita' hanno denaturato l'ambiente con aritifi- ciosi agrosistemi. Oopo 150 anni di ricerche, di fatica, di rinuncie, di puntualizzazione delle cognizioni apprese dia- logando con la natura, il territorio carsico ha raccolto e riunito con il recente avvento del bosco, gli elementi che compendiano le sue dimensioni, e riaprono la via verso il naturalismo e contemporaneamente affinano le regole di con- vivenza potenziando la creativita' umana. E' qesto un fenomeno estremamente raro, che ci permette di capire l'importanza dei processi naturali quali fasi iniziali una stabilita' ekologica ed anche come punto di partenza per le scelte economiche. Considerando l'esposto punto di vista, pos- siamo supporre che questo ambito si ridimensioni in un prezioso laboratorio silvoambientale, che occorre mantenere tale, per poter trarre dal suo processo naturale materia di apprendimento. ln altre parole: l'ambiente silvano carsico ci offre tutte le possibilita' di trarne l'insegnamento per i futuri program mi di lavoro, studiando il modo di trarre profitto dai processi naturali. L'ambiente carsico silvano, cosi' come si e' formata e come continuera' ad evolversi, e' l'unico modo che puo' aiutarci ed evitare gli imprevedibili, anche se potenziali, incovenienti o addiritura qualche cata- strofe. Cio' pero' esige che il Paese ed ancor meglio !'Europa stessa, si batta per una preziosita' qual' e' l'ambiente carsico, per un laboratorio cioe', che vanta 150 anni di sperimentale tradizione. C'e' da chiedersi se non sia il caso di bloccare all'origine tutte le masse entropiche, che proven- gono, coi venti e con le precipitazioni, dalla vasta pianura padana, ricca di impianti industriali ed agroindustriali. Non potremmo farse bloccare le tecnologie ecologicamente dannose presenti neila malsana agricoltura carsica che distruggono l'ambiente naturale (s9avi e sconvolgimenti dei rilievi e del trasporto della terra)? None' forse il caso di informare i programmatori de Ilo sviluppo costiero e dell'ambiente limitrofo di che cosa sia successo nel passato con l'ambiente carsico, perche' non si ritorni a distruggere l'am- biente che sta rivivendo? La costa e' un tutt'unico col retroterra e vicever- sa. Dovremmo essere ben bene edotti di tutto, perche' neila tutela dell'ambiente non si debba sempre ricominciare daile fondamenta. lnfine: l'ambiente silvano carsico che si sta ecologicamente evolvendo, e' un monumenta vivo che rappresenta contemporaneamente la distruzione e la rivitalizzazione. E' to spazio in cuil il forestale ha cercato di guarire il paesaggio rnorente col pino nero, come· anche il forestale ha cercato di fare neii'Europa centrale con l'abete rosso. Tuttavia ambedue i casi - pino nero ed abete rosso - potrebbero essere paragonati ad una droga, che agisce solo per un certo tempo, la sua efficacia e' pero' di dubbio valore. GozdV 51, 1993 293 GDK: 182.2:(497.12 Kras) Razvoj in varstvo gozdov na Krasu Forest Development and Protection in the Karst Silvester ČEHOVIN' Izvleček Čehovin, S.: Razvoj in varstvo gozdov na Krasu. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1993. V sloven- ščini s povzetki v angleščini, nemščini in italijan- ščini, cit. lit. 21. Pojem krasa kot sinonima za ogolelo, kamen ito puščavo izhaja iz pokrajine Kras, planete, ki sega od Tržaškega zaliva proti notranjosti Slovenije na nadmorski višini 200-400 m. V dobi rimske zasedbe je bil Kras gozdnata krajina. Z razvojem mest (Trst, Benetke) ter večanjem prebivalstva se je po 1 O. stol. sprožil proces uničevanja gozdov, ki se je še okrepil po 17. stoletju. Sečnji je sledila paša in tako razgo- zdena krajina je bila izpostavljena delovanju ero- zij~ (poznana je kraška burja). Sele z deželnimi zakoni o pogozdovanju Krasa od 1881-1885 sledi obsežno pogozdovanje Krasa s črnim barom, prekinjeno v obdobju med vojnama, nato sledi od 1948-1955 ponovno ob- sežno pogozdovanje. Kras je dosegel željene gozdnatost, a je še daleč od okolju primernih sestojnih zgradb. Velik delež gozdov je šele v inicialni fazi, zato je varstvo gozdov in usmeritev gospodarjenja še bolj za- htevna naloga katje bila samaogozditev. Zahteva veliko strokovnega dela, saj bo preobrazba go- zdov, ob zadostnem varovanju, trajala verjetno več stoletij. Primer Krasa naj bo opomin družbi, kako naj ravna z okoljem. Ključne besede: Kras, Ressel, ogozditev. KRAS KOT POJEM Kras je ozemlje z značilnimi kraškimi ?blikami: kraški mi žlebiči, vrtačami, kra- sklml polji s ponikalnicami in svetom pod- * S. č., dipl. inž. gozd., Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, 6621 O Sežana, Partizanska cesta 49, SLO 294 GozdV 51, 1993 Synopsis ~ehovin, S.: Forest Development and Protection 1n the Karst. Gozdarski vestnik, No. 5-6/1993. ln Slovene with the summaries in English, German and ltalian, lit. quot. 21. The notion karst as ~ synonym for bare, stony desert has been denved from the landscape Karst, a plat~au, reaching from the Trieste Bay towards the mland of Slovenia, situated 200- 400 m above sea level. During the Roman conquest the Karst was a ~~oded .landscap~. With the development of ctt!es (Tneste, Ventce) and the increase of popu- latlon, the process of the destroying of forests started in the 1oth century and especialfy after the } 71h century. The cutting was followed by pasture and the bare landscape was subject to erosion (the well known karst strong north-east wind called bora). lntensive afforestation of the Karst with Pinus nigra la.id dawn by state laws was only started in the penod from 1881 to 1885. It was interrupted in the period between World war 1 and World war Il only to be resumed in the time between 1948 and 1955. . The desired forest density has been achieved rn .the Karst yet it is far from forest structures surtable for the environment. The major share of the forests is only in the initial phase so forest protection and managing trend have become an even more demanding task than the afforestatlon itself was. It requires a lot of professional work because the transformation of forests will with su~icient protection, probably last for manY cen- tunes. Key words: Kras, Ressel, afforestation. zemnih jam s podzemnimi rekami. Tak svet se je razvil na apnencih in deloma dolomi- tih, ki se topijo v vodi. Kras kot specifičen naravni pojav je bil prvič opisan v orisu slovenske pokrajine, ki se imenuje Kras in sega od Tržaškega zaliva do Vipavske doline. Od tod se je ta pojem, ki označuje pojave na lahko topnih apnencih, prenesel v znanost. Razvoj in varstvo gozdov na Krasu Kraški svet je brez površinskih voda. Vode se pretakajo le v podzemlju. Pojem goli kras ali kras v ožjem smislu označuje golo, kamnito pokrajino brez gozdov. 40% slovenskega ozemlja je na apnen- cih in dolomitih, na katerih nastajajo kraški pojavi. Goli kras se je razvil le v jugozahod- nem delu Slovenije, v pasu od morja do Postojne. še sredi prejšnjega stoletja so slovenski kras opisovali kot pusto sivo pustinjo s posameznimi zelenimi oazami. Tisti del, v katerem se je razvil goli kras, ima specifično podnebje. Čeprav ima na leto od 1200 do 1500 mm padavin, ga poleti pestijo suše, saj je v teh mesecih manj padavin. Da so suše še hujše, pripomorejo predvsem stalni vetrovi. Najbolj znan je suh severovzhodni veter, imenovan burja, ki piha po dežju in prinaša jasno vreme, hkrati pa močno izsu- šuje tla in zelo zmanjšuje (zaradi izhlapeva- nja) učinek poletnih padavin. KRAŠKO GOZDNOGOSPODARSKO OBMOČJE Kraško gozdnogqspodarsko območje vključuje jugozahodni del Slovenije s pre- težno degradiranimi in pionirskimi gozdovi na površini 153.000 ha. Sega od morske obale v Istri do višine 1 OOOm na Vremščici in Slavniku. Tu prevladuje lahko topna kredna apnena podlaga, ki prepušča vodo (60% območja), preostali del pa zavzema eocenski fliš. Na apneni podlagi so se razvile vse značilne kraške oblike (žlebiči, vrtače, kraška polja, ponikalnice). Tu so tudi enkratne Škocjanske jame. Vanje po- nikne Reka, ki se prikaže na dan v Trža- škem zalivu, in sicer kot Timava. Kraško območje se je zaradi posebnih podnebnih razmer in nepremišljenega člo­ vekovega delovanja v preteklosti spreme- nilo v golo, kamnito pokrajino. Toda gozdar- jem se jo je sredi preteklega stoletja ob izrednih naporih posrečilo ponovno ogozdi- ti. Fenomen revitalizacije slovenskega krasa je zanimiv za številne dežele v Sredo- zemlju, pa tudi drugod po svetu, kjer je človek uničil gozdove. KRATEK OPIS UNIČENJA GOZDOV IN PONOVNE OZELENITVE KRASA Propad gozdov na Krasu Ugodne klimatske razmere so, kljub rela- tivno skromnim rastiščem, omogočile že zgodnjo poselitev, razvoj mest ob tržaškem zalivu pa je terjal vedno več lesa za kurjavo in za gradnjo ladij. Pritisk na gozdove se je močno stopnjeval od 1 O. stoletja dalje, kar je sprožilo postopno degradacijo go- zdov in pozneje še samega rastišča. Zato so oblasti že od 11. stoletja dalje z vrsto predpisov začele omejevati ponekod sečnjo, drugje pašo, zlasti koz. A uspeha ni bilo, gozd je vedno bolj izginjal. Predvsem od 16. stoletja dalje je prebivalstvo hitro naraščalo, s tem pa tudi poraba in izraba prostora za pašo in po- trebe po lesu. Sekira, paša, pa tudi ogenj so ogolili kraško pokrajino. Ne smemo prezreti, da je na Krasu 70% rastišč črnega gabra s hrasti in da je vsak premočan poseg lahko usoden. Kljub odredbam in odlokom o prepovedi paše in omejevanju sečnje, je bil Kras sredi 19. stoletja le še gola kamnita puščava. Na pogubne posledice zakrasovanja Krasa in sosednjih pokrajin na apneni pod- lagi so vse pogosteje opozarjali tudi daljno- vidnejši izobraženci in gospodarstveniki. Tudi mnogi naravoslovci v naših deželah so se ukvarjali z vprašanji ogolitve pokrajine in zakrasovanja. Svoja dognanja so objav- ljali v domačih in tujih publikacijah. Med njimi je najpomembnejši Janez SCOPOLI, ki je v nekaterih delih opozarjal na hude posledice uničenja gozdov. Enako pomembno vlogo je imel gozdar Josip RESSEL, ki je od leta 1817 do svoje smrti leta 1857 služboval na Slovenskem in v Istri. Sestavljal je dolgoročne gozdnogospo- darske načrte, projektiral gozdne ceste in uvajal sodobne metode gojen ja in izkorišča­ nja gozdov. Najbolj pa se je posvetil preskr- bovanju lesa za hitro razvijajočo se vojno in trgovsko mornarico. GozdV 51, 1993 295 Razvoj in varstvo gozdov na Krasu Zaradi vedno večjih potreb po lesu za mornarico je opazil težave, ki so se porajale zaradi čezmernega izčrpavanja gozdov, iz tega pa se je porodila njegova skrb za prihodnost. Rešitev je videl le v obnovi oziroma pogozdovanju kraških goličav. Do- jel je, da je obnova gozdov na Krasu in v Istri ne le gozdnotehnični in gozdnogospo- darski, temveč tudi socialnoekonomski pro- blem tukajšnjega prebivalstva. Izdelal je načrte za pogozditev istrskega (1842) in tržaško-primorskega (1850) krasa. V načrtih za pogozditev goličav je zaradi prenaseljenosti in socialne odvisnosti prebi- valstva od reje ovac in goveda upošteval tudi možnost kombiniranega gospodarje- nja, zato je predlagal redko sad njo hrasta. Ressloyi načrti so pionirsko delo, prvi sistematični poskus pogozdovanja in meHo- racije goličav v našem Primorju in Istri, vendar, žal, niso bili uresničeni. Ponovno vračanje gozda na Kras Slovenski kras je zaradi pustošenj go- zdov v minulem stoletju kazal zelo žalostno podobo. Herman GUTIEMBERG, gozdar- ski svetnik v Trstu, ga takole opisuje :"Po- potniku, ki je sredi našega stoletja (19.stol.) potoval od Postojne proti Trstu, Reki in Gorici, se je ponujal žalosten pogled: pov- sod puste kamnite površine brez vegetaci- je, iz katerih so, podobno kot v puščavi, le tu in tam silile majhne zelene oaze." Pri- bližno enako je leta 1850 zapisal M.Verto- vac in svojo misel sklenil z besedami:" Ko bo Kraševec prodal poslednjo hrastovo vejo in si moral kupiti tujega želoda, takrat se bo šele zdramil". Po ugotovitvi škodljivih posledic pomanj- kanja gozdov se je zavest o nujnosti po- novne ozelenitve krasa postopoma širila in krepila. Pri tem niso bili v ospredju nepo- sredni gospodarski cilji, temveč želja in potreba znova ustvariti kulturno krajino. Gozd pa je bil pogoj za revitalizacijo števil- nih funkcij (predvsem varovalne) in za bio- ekološko stabilnost tega prostora, saj, kot je pred 90 leti zapisal deželni gozdarski inšpektor za Kranjsko Venceslav Goli :"Ni 296 GozdV 51, 1993 gozda brez kulture in ne kulture brez go- zda". Pogozdovanje s črnim borom Akcija, ki so jo vodili gozdarski strokov- njaki, je spodbujala lokalne oblasti in posa- mezne vplivnejše vaške može. Tržaška občina je že leta 1842 izdala odredbo o pogozditvi goličav s semenom domačih listavcev, vendar delo ni bilo uspešno. Na- porom za ogozditev kraških goličav se je že v začetku 50. let prejšnjega stoletja priključil tudi gozdar Josip KOLLER. Leta 1850 je zavrnil obnovo s setvijo (zaradi suše) in priporočil saditev. Društvo za pogozdovanje krasa, usta- novljeno leta 1851 v Trstu in leta 1852 v Sežani, ni dalo praktičnih uspehov. Manj- kalo je finančnih sredstev in gozdarskih strokovnjakov. Šele leta 1859 je Josipu Kollerju uspel nasad s sadikami črnega bora pri Bazovici. Koller, ki ga je pridobila za sodelovanje tržaška občina, je imel ne- . kaj izkušenj s pogozdovanjem v Istri. Tega leta se je začelo pogozdovanje kraških goličav s črnim borom. Tržaško namestništvo je že leta 1863/64 izdalo navodila, kako pogozdovati kras. Z uspelim nasadom črnega bora je bila dokazana možnost vračanja gozda na Kras. Toda veliko večji problemi so nastajali, ko so želeli pridobiti prebivalstvo za pogo- zdovanje Krasa. Kljub pomoči države, ki je financirala stroške sadik, je bil odziv klavrn. Zato je v obdobju 1859 do 1880 uspelo osnovati le 500ha nasadov. (Problem je bil podoben sedanjemu v zasebnih gozdovih). Avstrijski Zakon o gozdovih iz leta 1852 je s prepovedjo čezmerne sečnje in paše sicer zavrl nadaljnje uničevanje gozdov, pogozdovanju goličav pa ni dajal nikakršne opore. Zato je sčasoma prodrlo spoznanje, da je treba pripraviti posebne zakone. Tako so izdali zakone o pogozdovanju krasa na območju Trsta (1881), Goriške (1883), Kranjske (1885) in Istre (1886). Na podlagi le-teh so ustanovili posebne komisije za pogozdovanje krasa. Sestavljali so jih pred- Razvoj in varstvo gozdov na Krasu stavniki deželnih oblasti, občin in gozdarski strokovnjaki. Komisije so najprej določile zamljišča, ki jih je bilo treba pogozditi. Skupaj je bilo takih goličav okoli 30.000ha. S sadnjo, setvijo in samosetvijo je gozd v 1 OO letih zajel nad 40.000ha goličav in pašnikov. Po zaslugi teh zakonov in dela komisij je pogozdovanje do l. svetovne vojne hitreje napredovalo. Stroške je kril sklad za pogozdovanje, večinoma obliko- van iz državnih sr'edstev. Komisije so ure- dile tudi svoje drevesnice. Ob začetku po- gozdovanja so jih imele v Serminu pri Kopru in v Gorici (za listavce) ter v Rodiku (za iglavce). V obdobju najobsežnejših po- gozdovanj (po letu 1881)so vzgajali sadike tudi daleč od Krasa, in sicer najprej v Gradišču pri Ljubljani in v Bršljanu. Na Krasu in v njegovi bližini so uredili več drevesnic (v Komnu, Osojnici pri Pivki, Vrhpolju pri Vipavi, Hraščah pri Postojni, Senožečah). V obdobju od 1859 do 1914 so s črnim barom pog ozd ili 1 0.842ha kraških goličav. Pomembno vlogo pri pogozdovanju in po- speševanju gospodarjenja z gozdovi na Krasu so imela tudi gozdarska strokovna društva. Zasedanje vsedržavnega gozdar- skega društva leta 1865 v Trstu je močno spodbudilo sistematično pogozdovanje Krasa. Po obširnih razpravah in strokovnih ogle- dih so na zasedanju sprejeli posebno reso- lucijo s pomembnimi predlogi: - površine, izbrane v sklad za pogozdo- vanje, je treba oprostiti davkov; - pogozdovanje Krasa zahteva spo- sobno strokovno vodstvo; - pogozdovanje ni le ožji problem pokra- jin na Krasu, ampak državni problem; po- trebna je državna pomoč. Podobno dejavnost je vodilo tudi Kranj- sko-primorsko gozdarsko društvo (ustanov- ljeno leta 1875 v Postojni). Njegovo zboro- vanje v Trstu (1879) je bilo posvečeno pogozdovanju Krasa, na zboru v Idriji (1884) pa se je med drugim zavzelo za zakonsko ureditev pogozdovanja krasa na Kranjskem in v Istri, podobno kot sta bila takrat že sprejeta posebna zakona za Trst in Goriško. Prva pogozdovanja so bila tako v stro- kovnem kot v širšem družbenem pogledu za takratne razmere enkratna dejanja, ki še danes, po več kot sto letih, zbujajo spošto- vanje. Tudi številne strokovne manifestaci- je, publikacije, strokovne ekskurzije in po- samezni obiski gozdarskih strokovnjakov dokazujejo, da je bilo pogozdovanje krasa v strokovnem pogledu nekaj velikega. To pomeni, da se je v tem prostoru takrat nekaj dogajalo. Samo tako si lahko razla- gamo izredno odmevnost in publiciteta. Med prvo svetovno vojno je pogozdova- nje skoraj povsem zamrlo. V obdobju med vojnama, pod italijansko vladavino, so ob- novili nekaj uničenih nasadov, posebno na Goriškem, novih nasadov pa so uredili le malo. V obdobju 1919-1945 so pogozdili samo okrog 850ha goličav. Pogozdovanje kraških goličav je bilo po drugi svetovni vojni spet deležno največje pozornosti. V obdobju 1945-1954 se je pogozdilo okoli 4000ha kraških površin. Uspešnost pogozdovanja se je močno po- večala. Šele proti koncu petdesetih let se je obseg pogozdovanj s saditvijo črnega bora zelo zmanjšal. Razlogov je bilo več. Gozdnatost se je povečala, samoniklo za- raščanje pašnikov z listavci in črnim barom ob starejših nasadih je bilo vse močnejše. Proces naravnega širjenja oziroma osvaja- nja goličav in pašnikov je sledil procesu deagrarizacije podeželja ter prepovedi paše koz. Po letu 1953 so saditev črnega bora vse bolj nadomeščali s setvijo semena tega iglavca. Na primernih rastiščih so dosegali zadovoljive uspehe. Žled je leta 1953 ponekod zelo poškodo- val starejše borove nasade. Praznine v sestojih so se deloma zapolnile s pionir- skimi listavci, v glavnem pa z borovim mladjem. To je bil začetek naravne obnove bo rovih sestojev, zasajenih do leta 191 O. Naravno širjenje bora in listavcev na opuščene pašnike, spremembe v borovih nasadih in demografske spremembe po letu 1953 Po letu 1950 se je na Krasu zmanjšalo GozdV 51, 1993 297 Razvoj in varstvo gozdov na Krasu število prebivalstva na podeželju za eno tretjino v primerjavi z letom 1869, spreme- nila se je tudi njegova struktura. Na koncu 19.stoletja je bilo 70% prebivalstva kmeč­ kega, leta 1953 le 50%, po letu 1980 pa manj kot 1 O%. Danes paše na Krasu prak- tično ni več. V ta prostor se je po o puščanju paše začel vračati gozd, a tokrat brez neposrednega vpliva človeka. Na intenziteto zaraščanja pašnikov je vplivalo več dejavnikov in sicer: - stopnja zmanjševanja paše, - degradiranost pašnikov, - drevesne vrste, ki so še preživele na pašnikih ali v njihovi okolici, - način širjenja semena (veter, !avna). Kot posledica teh dejavnikov imamo dva tipična načina zaraščanja pašnikov, in sicer zaraščanje s črnim barom v okolici "zrelih" borovih Qasadov in zaraščanje z avtohto- nimi listavci in črnim barom. Pri teh dveh tip ih sta različna tako intenziteta zaraščanja kot zmes drevesnih vrst. Zaradi obilne produkcije semena se je okolica nasadov črnega bora zarasla s pretežnim deležem črnega bora. Največja gostota osebkov je ob robu matičnega se- stoja (nasada) in upada z oddaljenostjo. Na smer širjenja bora pa je imela vpliv pred- vsem smer vetrov. Zato se je npr. v 50 letih bor razširil na zahodni strani sestaja 500m daleč, na vzhodni pa le za polovico te dolžine. Posledica tega širjenja so ob matič­ nih sestojih bora skupinsko raznodobni se- stoji črnega bora s posamično primesjo listavcev. Povsem drugačen pa je razvoj ogozditve pašnikov na večjih oddaljenostih od bo rovih sestojev. Poleg rastišča (prevladuje zdru- žba Seslerio - Ostryetum) je za proces zaraščanja teh površin pomembno, katere redke drevesne in grmovne vrste so še preostale na pašnikih ali v njihovi bližini in kdo razširja njihovo seme (veter ali !avna). Zato se tu začne proces zaraščanja le s posamičnimi primerki drevja in grmovja, kot so črni gaber, mali jesen, hrasti, črni bor in razne grmovne vrste. Šele pod zaščito krošenj teh osebkov se pod njimi ali v bližini naselijo osebki tudi drugih drevesnih in grmovnih vrst. Tako se na nekdanje goli- 298 Gozd V 51, 1993 čave postopno vrača gozd. Ta proces po- teka počasneje kot v okolici nasadov črnega bora, daje pa zato veliko bolj pester gozd, tako po drevesnih vrstah kot po razvojnih fazah. Spremembe v borovih nasadih zadnjih 50 let V borove nasade so se v preteklih 50-le- tih silovito vraščali avtohtoni listavci, zlasti tam, kjer je nasade poškodoval sneg ali žled. Cim višji so bori in čim bolj se rahlja sklep krošenj, tem hitreje se vraščajo li stav- ci. Najagresivnejši je mali jesen (Fraxinus ornus), sledi mu črni gaber (Ostrya carpini- folia), šopasto in posamično so primešani še hrasti puhavec, graden in cer (Ouercus pubescens, O.petraea, O.cerris). Vendar velja omeniti, da so v borove nasade že kmalu po osnovanju v prejšnjem stoletju, še bolj pa v letih 1948-1955, umetno vnašali avtohtone listavce s sadi- Ivijo in setvijo. Posamič se mestoma vraščajo pod sestoj bora še lipa, oreh in drugi listavci. Intenzi- teta vraščanja in vrste, ki se vraščajo pod sestoje, so v veliki odvisnosti od svetlobnih razmer pod sestojem (stopnja razrahljano- sti sklepa krošenj), od prisotnosti posamič­ nih osebkov teh vrst v sestoju ali v bližini sestaja ter od naselitve favne (ptiči), ki pospešujejo naselitev posameznih vrst. Tako se postopno zmanjšuje število črnega bora zaradi redčenj in veča število listavcev, ki tvorijo polnilni sloj in se vraš- čajo v pretrgan sklep borovja. V močno presvetljenih delih sestaja se pomlajujeta hrast in črni bor, v manj pre- svetljenih delih pa prevladujeta mali jesen in črni gaber. SPREMEMBA GOZDNATOSTI KOT POSLEDICA POGOZDOVANJ IN NARAVNEGA ŠIRJENJA GOZDA Posledica pogozdovanja in naravnega širjenja bora in listavcev na opuščene pa- šnike je seveda sprememba v gozdnatosti kraške pokrajine. Na celotnem kraškem območju, ki obsega 153.000 ha je bila gez- Razvoj in varstvo gozdov na lLa bora del Carso«). Nel 19. secolo il Carso si presenta gia' in buona parte come una pietraia desertica. Col ravvivarsi degli scambi commerciali tra il mare ed il retroterra austriaco il Carso divenne per antonomasia un carso privo di vegetazione forestale. Si pro petto' allora l'idea del suo rimbos- chimento. J. Ressel penso' di usare come specie princi- pale la quercia che, come essenza autoctona, appariva la piu' indicata. Tuttavia i tentativi non dettero l'aspettato e desiderato successo. Fu G. Koller nel 1859 ad usare con successo come specie forestale pionieristica il Pino nero in un impianto presse Basovizza. Solo le disposizioni governative sulla necessita' di rimboschire il Carso nel periodo 1881-1885 promossero un vasto programma di rimboschi- menti con il pino nero, rimboschimenti che fura no interrotti durante la prima guerra mondiale, conti- nuati in seguito e ripresi piu' decisamente nel periodo dal 1948 al 1955. Si puo' dire che il rimboschimento con il pino nero si concluda neg li anni 1950. 1 cambiamenti sociali allentarono la ••pressione s ulla terra": il pascolo del bestia-;ne si ridusse GozdV 51, 1993 303 Razvoj in varstvo gozdov na Krasu man mano, l'occupazione della gente si sposto' in altre attivita'. Pote' gradualmente aumentare una forestazzione naturale (sostenuta anche da interventi) con il pino nero che riusci a conquistare le posizioni abbandonate dal pascolo ed anche con le latifoglie autoctone che- indisturbate- si poterono rigenerare. Dopo 1 OO anni di attivita' ded ite principalmente al rimboschimento, le discipline forestali passaw rano ad interessarsi con maggior impegno alle attivita' selvocolturali integrative volte alia conserw vazione ed alia sviluppo delle foreste. Queste attivita' si ripromettono anche il costante impegno di assicurare l'integrita' dell' ambiente carsico e conservare le funzioni ricreative del bosco. La graduale evoluzione della foresta coetanea di pino nero verso forme miste ad altre specie ed in particolare alle latifoglie autoctone e' molto lenta e necessita di un attenta valutazione per appoggiare l'awento delle latifoglie tenendo anw che cento del prezioso apporto pionieristico del pino ne[O e del suo retaggio colturale sui Carso. VIRI 1. Anka B.: Analiza stanja in razvoja krajine s pomočjo metod daljinskega zaznavanja, Ljubljana 1984 2. Anka B.: The Changing role of forest in the Karst landscape in Slovenia, Bologna 1988 3. Beltram V.: Gojenje gozdov v prvem povojw nem desetletju, Gozdarski vestnik 1955/9 - 10 4. Ciglar M.: Sto let gozdarskih društev na slovenskem, Gozdarski vestnik 1975/1 O Kras (foto: Marko Kmecl) 304 Gozd v 51, 1993 5. Gams J.: Kras, Ljubljana 1974 6. Gašperšič F ., Winkler l.: Ponovna ozelenitev in gozdnogospodarsko aktiviranje slovenskega Krasa 7. Jakša J.: Snovna odprtost kraškega ekosi- stema gozdwtravnik-steljnik z vidika trajnosti, Ljubw ljana 1991 8. Jurhar F. in sod.:Gozd na Krasu Sloven- skega Primorja, Ljubljana 1963 9. Košiček B.: Spontano vračanje gozda na Kras, Ljubljana 1992 10. Miklavžič J. in sod.: Gozdnomelioracijski projekt za Kras Slovenskega Primorja, Ljubljana 1963 11. Murko V.: Josip Ressel, življenje in delo, Ljubljana 1963 12. Novice, Ljubljana 1850w 1884 (članki O Kraw su) • 13. Prebevšek M.: Sirjenje avtohtonih listavcev na Krasu, Ljubljana 1981 14. Prebevšek M.: Razvoj nasadov črnega bora na Krasu, Sežana 1986 15. Rubbia K.: Petindvajset let pogozdovanja Krasa na Kranjskem, Ljubljana 1912 16. Wraber M. in drugi: Obnova gozda na Slovenskem Krasu, Ljubljana 1954 17. Žgajnar L.: Naravno širjenje črnega bora na Krasu, Ljubljana 1973 18. Žumer L.: Delež gozdov v slovenskem prostoru, Ljubljana 1976 19. Gozdnogospodarski načrt za kraško goz- dnogospodarsko območje za obdobje 1991 w2000, Sežana 1990 20. Gozdnogospodarski načrt GE Kras za ob- dobje 1987-1996, Sežana 1990 21. Krš Slovenije, Split 1957 GDK: 62 Dileme nadaljnjega razvoja gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji - komentar Sašo GOLOB' V novi publikaciji s področja načrtovanja v gozdarstvu (GAŠPERŠIČ, KOTAR, MLINŠEK, POGAČNIK 1993-v nadaljeva- nju Dileme) avtorji v uvodu ugotavljajo, da gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji ni niti vsebinsko, še manj pa organizacijsko dodelano. S svojim prispevkom želijo zbu- diti razpravo, v kateri bi odgovorili na veliko nerešenih vprašanj, obenem pa izražajo globoko nestrinjanje z dosedanjimi poskusi alternativnih načrtovalskih pristopov, ki sta jih predstavila Gozdno gospodarstvo Po- stojna in IGLG (GOLOB 1992a, b). Zani- mivo je, da v teh poskusih niso našli niti ene nove uporabne ideje, čeprav smo si vsi prizadevali zasnovati načrtovalski si- stem tako, da bi naši gozdovi optimalno izpolnjevali svoje funkcije in da bi pri naših posegih vanje čim bolj upoštevali njihov naravni razvoj (večnamenska in sonaravne usmeritev gospodarjenja z gozdovi). V Dilemah obravnavana kritika predlaga- nega načina načrtovanja (GOLOB 1992b) je stroga, vendar pa ni toliko argumentira- na, da ne bi bilo mogoče ponovno razprav- ljati o nekaterih spornih točkah, ki jih zade- va. Toliko bolj, ker je bila metoda preizku- šena na območju ljubljanskih gozdov (GO- LOB 1993, KOVAČ, GOLOB 1993). Izhodišče za načrtovanje razvoja gozdnih ekosistemov je po mnenju avtorjev Dilem ekološka usmerjenost informacijskih si- stemov, s čimer se je seveda mogoče povsem strinjati. Pri tem je nedvomno osnovno vprašanje temeljne celice takega sistema in v Dilemah je jasno spoznana, da to ne more biti le neka ekološko hetero- gena upravna enota, kakršna je praviloma odsek. Potrebna je neka druga, bolj homo- gena enota, ki jo avtorji Dilem imenujejo * Mag. S. G., dipl. inž., gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO sestoj (str. 15), s čimer (okvirno) opredelju- jejo značilno strukturirano organsko snov gozda, ki se na nekem kraju bistveno raz- likuje od svoje okolice. V sistemu načrtova­ nja, ki smo ga predlagali, je temeljna celica (izraz negovalna enota v tem kontekstu ni bistven) definirana na zelo podoben način (GOLOB 1992b, str. 364), le da sta ji dodani še rastiščna in gospodarska kompo- nenta. Razlika med temeljnimi celicami obeh načrtovalskih pristopov je torej pred- vsem v izrazu okvirno, ki pa v Dilemah ni dovolj pojasnjen. Najbolj nedvoumno je mo- goče to razliko opredeliti na konkretnem primeru. Predlagam objavljeni primer gozd- nogojitvenega načrta za kmetijo Pušner . (KOLAR 1992), ki v Dilemah ni bil kritiziran in je torej nepristranski. Razjasnitev razlike med negovalno enoto in sestojem na tem primeru bi bila zelo dobrodošla, saj se je doslej pokazalo, da je povprečna površina sestojev, ki jih izločajo v razvojni skupini na Oddelku za gozdarstvo BF (HLADNIK 1993) in tistih, ki smo jih izločali doslej na IGLG, zelo podobna povprečnim površinam negovalnih enot v gozdnogojitvenih načrtih, ki so nam bili poslani na IGLG z gozdnih gospodarstev l. 1991 (GOLOB 1992a). Drug pomemben načrtovalski problem je zahteva po stalnosti načrtovalskih enot, ker je le tako mogoče v daljših časovnih razdobjih spremljati razvoj gozda, ki se spreminja pod vplivom naravnih motenj in naših posegov vanj. Pri tem je treba nujno upoštevati tudi spremembe v krajini, saj se je gozdnatost v času ene generacije goz- dnega drevja v Sloveniji izjemno spremeni- la, zdajšnje razporejenosti gozdov v krajini pa iz izkušenj iz preteklosti ni mogoče pojmovati kot dokončne. Prostorske enote z izjemno vrednimi krajinskimi in gozdno- krajinskimi informacijami, ki so se doslej najmanj spremenile, so katastrske občine, GozdV 51, 1993 305 v gozdarstvu pa oddelki, ki potekajo čez celoten prostor ne glede na trenutno goz- dnatost. V sistemu, ki ga predlagam, nika- kor ne rušim tradicionalnih oddelkov in je zato vedno mogoča primerjava s preteklos- tjo na tej ravni. (Za prihodnje rodove bi bile v ta namen zelo koristne tudi stalne vzorčne ploskve.) Vprašljivi pa so glede stalnosti tisti odseki in z njimi povezani gospodarski razredi ali celo gozdnogospodarske enote, ki so bili izločeni na podlagi lastništva, saj nas zgodovina in zdajšnja izkušnja uči, da je lastnina spremenljiva. (Čampa - 1993 je za območje ljubljanskih gozdov npr. ugoto- vil, da si kar tretjina lastnikov želi svoje gozdove prodati.) Stalnost gospodarskih razredov je vpra- šljiva tudi zaradi tega, ker z njimi ne želimo le spremljati razvoja gozdov na neki površi- ni, pač_pa v večih desetletjih zaporedoma usmerjati oz. določati razmeroma natančne cilje za vso površino, ki jo pokrivajo. Te naloge pa gospodarski razredi po preteku dovolj dolgega časa ne bodo mogli več dovolj dobro opravljati, saj bodo glede zgradbe gozdov pa tudi glede splošno ko- ristnih funkcij praviloma postajali čedalje · bolj heterogeni. Stalnost gospodarskih raz- redov je torej res relativna in če razmišljamo v dovolj dolgem časovnem razdobju, to v bistvu pomeni, da so spremenljivi. V zvezi s problemom spremenljivosti je tudi očitek (Dileme, str. 38) o zmotnosti trditve, da se informacije o gozdovih zaradi njihovega razmeroma počasnega razvoja počasi spreminjajo, ki je iztrgana iz kontek- sta, v katerem govorim o tem, da je mogoče pri organiziranosti, ki jo predlagam, sproti evidentirani spremembe v gozdovih v eko- loško-prostorskem smislu (GOLOB 1992b, str. 364). Strinjam se, da se lahko znotraj temeljnih ekološko-gospodarskih celot ne- kateri ključni parametri precej spremenijo že v razmeroma kratkem času, vendar pa le-te kot prostorsko opredeljene celote vztrajajo v svoji obliki dlje časa, njihove meje pa se spremenijo letno največ na površini enega odstotka. Sprotna prostor- ska in vsebinska spremljava ob kontroli sečišč je pomembna zaradi tega, ker je prostorska členitev gozda zamudna in bi jo morali sicer opravljati vsakih deset let. Zgled s hitrostjo »Obračanja« lesnih zalog 306 GozdV 51, 1993 (tudi če pustimo ob strani veliko intenziteto sečnje, s katero zlepa ne bomo povečali lesnih zalog, čeprav bi moral biti to tudi eden izmed ciljev sonaravnega gospodarje- nja) v tem kontekstu ni objektiven, saj z redčenji v odraščajočih in odraslih gozdovih ne spreminjamo integritete in horizontalne razprostranjenosti sestojev. Takšni gozdovi pri nas prevladujejo že zdaj, s težnjo k čim večjemu deležu odraslih gozdov pa bodo tudi v prihodnje. Vredna razpravljanja je tudi trditev, da gre pri evidentiranju sečenj zgolj za ekosi- stemski vidik, za informacijo o vplivu sečenj na gozdni ekosistem (Dileme, str. 40). Pred stotimi leti sečenj prav gotovo niso začeli evidentirati iz tega vzroka, saj pojem ekosi- stema tedaj sploh še ni bil poznan, prav tako pa so bili pred štiridesetimi leti za začetek evidentiranja sečenj v zasebnih gozdovih v ospredju drugi, tudi ekonomski razlogi. Čeprav bi bilo za spoznavanje reak- cij različnih gozdnih ekosistemov na od- vzem specifično strukturirane organske snovi iz njih dovolj proučevati le določeno število izbranih dovolj velikih vzorčnih plo- skev, se ne zavzemam za opustitev ocenje- vanja odvzete organske snovi iz naših go- zdov, česar tudi nikjer nisem zapisal; vpra- šanje je le, ali bomo ob omejeni gozdarski službi pri tem lahko povsod dovolj natančni in ali ne bomo tega počeli v škodo drugih, prav tako pomembnih ali še pomembnejših nalog. Z zornega kota tolikokrat omenjene polifunkcionalnosti je namreč bolj pomem- bno kot spremljati tokove, poznati in sprem- ljati stanje različnih struktur gozdov v pro- storu in času in jih primerjati z optimalnimi glede funkcij, ki jih gozdovi opravljajo. če pogosto kritiziramo gozdarja, ki mu je »ušlo" nekaj posekanih kubikov, pa le malo kritiziramo pomanjkljive evidence o prostor- ski razprostranjenosti gozdov. V testnih območjih, ki smo jih obravnavali v zadnjem času, smo povsod ugotavljali velik razkorak med površinami, ki smo jih zaznali z aero- fotointerpretacijo in površinami po gozdno- gospodarskih načrtih. (V območju mesta Ljubljana v načrtu ni bilo obravnavanih 20% gozdov, v predelu Alp pa kar 50% gozdov.) Trditev, da je pri načrtovanju potreben le "razmišljujoč in motiviran inženir (generalist) (Dileme, str. 37), je v nasprotju z organiza- cijo živih bitij v gozdu oz. z informacijskimi sistemi narave, ki bi jih bilo treba posnemati tudi po mnenju avtorjev Dilem (str. 8, 12). V naših gozdovih res prevladujejo genera- listi (npr. bukev med drevjem ali ščinkavec med ptiči), vendar pa ti niso dovolj uspešni pri zapolnjevanju vseh ekoloških niš, ki se porajajo v življenju gozda. V splošnem velja, da so razvitejši gozdovi bolj pestri od nerazvitih in imajo več specialistov. Brez teh torej v naravi ne gre in če se želimo integrirati vanjo oz. v njej ukrepati tako, da bo njen odziv ustrezen tudi našim ciljem, moramo specialistom nameniti dovolj po- zornosti in upoštevati njihove izsledke. K neposredni uporabi izdelkov in znanja specialistov - fitocenologov pri načrtovanju spada sporno prerisovanje gozdnih združb s karte merila 1 : 1 O 000 na delovno karto merila 1 : 5000 in hkratno posvetovanje z njimi. Naše izkušnje kažejo, da mej gozdnih združb ob izločanju negovalnih enot zaradi neusklajenosti s sestojnimi mejami sicer ne moremo povsem upoštevati (prim. GOLOB 1993, str. 112-113 in GOLOB 1980, str. 10-15), toda rastiščna karta je vendarle osnova, ki se je načrtovalec ne bi smel izogniti. K specialističnemu znanju spada tudi izdelovanje sestojnih kart s pomočjo aerofotoposnetkov, saj je znano, da za to delo nimamo vsi enakih psihofizičnih spo- sobnosti. Če teh kart pri načrtovanju ne uporabljamo, je delo bistveno manj učinko­ vito, prostorsko manj natančno in najbrž tudi vsebinsko manj kakovostno, saj se moramo preveč osredotočati na mejo se- slojev, ki jih opisujemo. V Dilemah je način načrtovanja, ki sem ga predstavil le kot eno od možnih opcij, pogosto označen kot nevzdržen, neživljenj- ski, nesprejemljiv, neuresničljiv in nestva- ren. Hiter izračun pa pokaže, da bodo težave tudi z uresničljivostjo sistema, ki ga je mogoče razbrati iz obravnavane razpra- ve. Pri zdajšnjih normativih za gozdnogoji- tveno (pri bl. 1 o ha na dan) in gozdnogospo- darsko načrtovanje (pri bl. 23 ha na dan) bi ob zahtevi, da je treba v petih letih izdelati gozdnogojitvene načrte za vse gozdove (95. člen Zakona o gozdovih 1993) letno potrebovali 20 000 terenskih delovnih dni gozdarskih inženirjev za gozdnogojitveno in 4350 za gozdnogospodarsko načrtova­ nje. Ob stotih terenskih dneh letno to pome- ni, da samo za to delo potrebujemo 243 inženirjev. Pri obravnavi kontrole pri gospodarjenju z gozdovi so se avtorji Dilem izognili spre- membam, ki jih prinaša novi Zakon o go- zdovih. V prejšnjem sistemu je gozdarska inšpekcija nadzirala odgovorne osebe, vo- dje temeljnih organizacij, ali gospodarijo po načrtu, in proti njim tudi ukrepala. Obstajale so torej tri med seboj ločene funkcije: načrtovanie, izvajanje (podjetništvo) in in- špekcija. Ce bi privzeli isti vzorec, bi morala inšpekcija zdaj ukrepati proti delavcem javne gozdarske službe, če načrt ne bo v popolnosti uresničen. To pa je nesmiselno, ker (1) je neracionalno, da javna služba kontrolira javno službo in (2) po novem zakonu lastnikov ni mogoče prisiliti v seč­ njo, razen iz varstvenih razlogov. VIRI 1. čampa, L., 1993: Javni interes in problema- tika lastništva v gozdovih Zelenega pasu Ljublja- ne. V: Mestni in primestni gozd - naša skupna dobrina. ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije, IGLG, Ljubljana, str. 80-96. 2. Gašperšič, F., Kotar, M., Mlinšek, O., Pogač­ nik, J., 1993: Dileme nadaljnjega razvoja gozdno- gospodarskega načrtovanja v Sloveniji. Biotehni- ška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 50 str. 3. Golob, S., 1980: Gospodarjenje z gozdom ob sušenju jelke na Konjiški gori. Strokovna naloga, Celje, 36 str. 4. Golob, S., 1992a: Analiza gozdnogojitve- nega načrtovanja v Sloveniji in njegova vloga v prihodnosti. Gozdarski vestnik 50(1): 14-23. 5. Golob, S., 1992b: Gozdnogojitveno načrto­ vanje s pomočjo prostorskega informacijskega sistema. Gozdarski vestnik, 50(7-8): 363-368. 6. Golob, S., 1993: Načrtovanje v gozdovih Zelenega pasu Ljubljane. V: Mestni in primestni gozd -naša skupna dobrina. ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije, IGLG, Ljubljana, str. 106-125. 7. Hladnik, D., 1993: Aekapitulacija povprečnih površin sestojev v izbranih gozdnogospodarskih enotah. Neobjavljena. 8. Kolar, 1., 1992: Gojitvene in sečnospravilno načrtovanje v nazarskem gozdnogospodarskem območju. Gozdarski vestnik 50(1): 24-28. 9. Kovač, M., Golob, S., 1993: Gozd in drevje v mestni krajini Ljubljane. V: Mestni in primestni gozd - naša skupna dobrina. ZDJT gozdarstva in lesarstva Slovenije, lGLG, Ljubljana, str. 66-79. 10. * 1993: Zakon o gozdovih. Uradni list Re~ publike Slovenije št. 30, str. 1677-1691. GozdV 51, 1993 307 STALIŠČA IN ODMEVI GDK: 946.1 Strokovno ali stanovsko društvo? ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je v organizacijskem preoblikovanju, kar je tudi priložnost za določitev vsebinskih in razvojnih usmeritev v delu zveze. Ker se ponekod, npr. v Ljubljanskem društvu, pojavljajo tudi vpra- šanja o članstvu v društvu (pismo predsed- nika društva), naj mi bo dovoljeno predsta- viti nekatera moja razmišljanja. Prve pomi- sleke o članstvu v DIT gozdarstva in pred- vsem ZDIT gozdarstva Slovenije, sem dobil po odziyu na moja razmišljanja v Gozdar- skem vestniku, (GozdV, 2192) Odgovor Mi- lanu Šinku (GozdV, 3192), ki ga je napisal urednik Gozdarskega vestnika (torej visok funkcionar Zveze). V prispevku je pojasnje- val in utemeljeval politično, ideološkoetično, implicitno pa tudi kar sindikalno stališče do nekaterih pojavov v gozdarstvu, ki sem jih · komentiral. Do zdaj ni bilo očitno, da bi se njegovi pogledi razlikovali od uradnih, zato jih lahko razumem tudi kot stališče Zveze. Ker po mojem mnenju ~~dejavnosti«, ki jih zagovarja urednik - Zveza ne sodijo v strokovno društvo (morda v stanovsko, kar pa je precej velika razlika}, sem bil zadovo- ljen, ko sem čez nekaj mesecev ugotovil, da so nosilci teh idej prenesli svojo dejav- nost tja, kamor tudi sodi - v politiko. Usta- novljena je bila namreč politična stranka (SEG) in se s kandidati (število gozdarjev na njenih volilnih seznamih je bilo nesoraz- merno veliko) pojavila na volitvah 1992 v državni zbor. Delež gozdarskih strokovnja- kov na volilnih seznamih je bil nasploh zelo velik. Zelo vprašljivo se mi je zdelo tudi letošnje vključevanje ZDIT (in tako skozi stranska vrata spet tudi članov SEG in drugih strank) v politični proces pri oblikova- nju novega Zakona o gozdovih in to brez predhodne široke razprave po društvih v Zvezi in jasno izraženega mandata za tako dejavnost. Nadaljnje dvome o svojem sodelovanju v ZDIT pa sem dobil na občnem zboru ,308 Gozd V 51, 1993 ZDIT v Kočevski reki, maja 1993. Poleg že prej naštetih dejavnosti, s katerimi se ne strinjam, se je pojavila tudi težnja po gospo- darsko podjetniški dejavnosti ZDIT, vendar ne kot notranja zadeva Zveze ampak mnogo širše. Dogodek na občnem zboru dobro ilustrira odnos strokovnega društva do stroke, zato naj mi ga bo dovoljeno opisati. Na občnem zboru je bilo seveda najpo- membnejše vprašanje reorganizacija dote- danje ZDIT lesarstva in gozdarstva v dve samostojni organizaciji. Zelo zanimiva in za delo ZDIT najbolj značilna je bila po mojem mnenju razprava in glasovanje pod točko razno. Na pobudo delegata je občni zbor izglasoval sklep o nekakšnem vplivanju Zveze na vlado, da ukine izvozne takse za izvoz gozdnih sortimentov. Razlog za tako dejavnost je seveda težava s prodajo goz- dnih sortimentov, še posebej zaradi razšir- jenosti podlubnikov. Sam sem si prizadeval, da tega problema sploh ne obravnavamo na občnem zboru. Iz enega samega razlo- ga, ki temelji na dejstvu, da mora obstajati v družbi točno določena delitev pristojnosti in odgovornosti. Pri čemer morajo biti dobre odločitve nagrajene, napačne pa sankcioni- rane. ln zato morajo o njih odločati tisti, ki se jih ne~osredno zadevajo oz. nosijo po- sledice. Casov podružbljanja odgovornosti vse povprek je nepreklicno konec. Interesi in odgovornost, sposobnost in neznanje, morajo postati transparentni, ne pa, da se zaradi različnih razlogov skrivajo za nekak- šnim/ splošnimi (strokovnimi) koristmi- ko- ristmi gozdu. ln ker gre v primeru izvoznega režima predvsem za gospodarske interese, je treba povedati, da je tudi v Sloveniji mogoče najti institucije, organizacije, zdru- ženja, ki so poklicana in plačana za uravna- vanje delovanja sistema in zastopanje go- spodarskih interesov. O njihovi (ne)sposob- nosti pa naj presodi vsak sam. KAKO STROKOVNO RAVNATI NESTROKOVNO Za podkrepitev zgornjih trditev rnorarn nekoliko natančneje analizirati potek raz- prave. Tako pomembna odločitev, kot je predlog določenega instrumenta za uravna- vanje trga, mora temeljiti na analizah. Te- žava na občnem zboru pa izvira iz dejstva, da bi se bilo treba odločiti med kar nekaj alternativami. Kadar nastopijo težave s pro- dajo gozdnih sortimentov zaradi stresnih razmer, je namreč mogoče ukrepati na več načinov npr.: povečati domačo porabo lesa (npr. s pospeševanjem domačega povpra- ševanja po končnih izdelkih s kreditno po- litiko in s tem zagotavljanje zaposlovanja slovenskih delavcev v lesnopredelovalni in- dustriji, ki ni polno zaposlena), povečevati izvoz lesa in gozdnih sortimentov (z ustrez- nejše - učinkovitejš9 - strokovnejšo pro- dajno promocijsko politiko, zagotavljanjem vseh vrst kakovosti ipd. in ne zgolj prodajo za vsako ceno), skladiščiti gozdne sorti- mente in žagan les (s tem podaljšati po- nudbo in za kasneje zagotoviti primernejše cene lastnikom, in zmanjšanje potencialne domače nezaposlenosti v lesnopredeloval- nem sektorju) ali zamenjati uvoz lesa z domačim lesom. Vsaka navedena alterna~ tiva je strokovno dopustna, njen izbor je predvsem problem meril, ker pa se nekate- rih ne more določiti neposredno in brez tveganja, pa tudi politike. če upoštevamo interese nekoga, da se čim hitreje pospra- vijo gozdni sortimenti iz gozda, uporabimo eno metodo, če je interes drugega (npr. države, brezposelnih) zmanjšanje brezpo- selnosti, se odločimo za temu primerno alternativo ipd. Morda bi bilo narodnogo- spodarsko najbolj koristno spodbujati delo- vanje celulozne predelave v Krškem in s tem zagotoviti delo domači predelavi, de- lovna mesta v predelavi, transportu, ipd. Za sprejem katerekoli alternative pa je treba imeti celo množico podatkov in pripravljene argumentirane posledice posamezne odlo- čitve. Različne možnosti je treba ustrezno preveriti in pretehtati ter tako zmanjšati negotovost za sprejem napačne odločitve na najmanjšo možno mero. V gospodarstvu pa zgolj kontrolna metoda kot nekakšna ))ex post« analiza nima kaj iskati, ker je predraga. Zopet pa smo tudi pri tem, da mora biti vpletenost v odločanje povezana z odgovornostjo in tudi nagrado. Prav za- nima me, kakšne posledice dobre pred- vsem pa slabe odločitve bodo nosili dele- gati ali pa npr. predsednik ali tajnik društva. Posebno zanimivo (seveda hipotetično) vprašanje je tudi, kakšna bi bila razprava in ~~strokovnost« v primeru, ko bi o tem razpravljali dve uri prej, ko so bili del ZOlT tudi lesarji. Na njih tak sklep namreč po- membno vpliva - predvsem prek cene su- rovine. ln kje je nestrokovnost stroke pri spreje- manju sklepa? Prvič v tem, da je zanema- rila široko paleto možnosti, ki so na voljo za reševanje takih problemov. »Zaplanka- no« (ali morda lobistično) so delegati obrav- navali le eno, če so že prevzeli nase odgo- vornost te vrste. Drugič pa v tem, da tudi za ta edini pristop niso imeli izdelanih analiz in meril, s katerimi bi lahko argumen- tirano nastopili in prepričali tiste, ki razpola- gajo z manj podatki in se zato težko odlo- čajo. Vendar je težava tudi v tem, da se argumentiranje ni zdelo potrebno. Ce odločanje o izvoznih taksah ni pro- blem Zveze, pa sta zagotovo problem njeno poslanstvo in potreba, da bo s strokovnim izobraževanjem dosegla, da bodo njeni čla­ ni, ki so na primernih položajih in s tem tudi pristojni za ustrezno ukrepanje, znali pravo- časno in strokovno analizirati dogajanja, strokovno usmerjati odločitveni proces in ponuditi nosilcem odločitev (odgovornim) primerno strokovno utemeljene alternative. Primer v Kočevski reki je pokazal, da tega pač ne znajo. Ob novi organiziranosti ZOlT gozdarstva je priložnost jasno in nedvoumno določiti osnovne usmeritve, cilje in način dela in tako omogočiti, da se na osnovi programa vključijo (nove pristopne izjave) v delo Zveze (društva?) tisti, ki se lahko poistove- ti jo z njenim delom in uresničujejo svoje strokovne (ali stanovske, če se tako odloči­ jo) interese. To je po mojem še posebno pomembno zato, ker naj bi bilo v prihodnje društvo povezovalec gozdarjev na dveh bregovih, kot rečejo nekateri. Tistih v državni službi in tistih, ki bodo povezani z zasebnimi interesi lastnikov gozdov in jih bodo tudi zastopali. Usklajevanje interesov Gozd V 51, 1993 309 obeh skupin in delo društva bo seveda poseben proces. Zame je zanimivo pogla- vje tudi o tem, kako glede na današnje stanje v društvu (Zvezi) zagotoviti demokra- tična načela in možnost vključevanja članov v pomembne odločitve društva. Ugotoviti je treba tudi ali potrebuje društvo kodeks de- lovanja svojih članov in če ga, pripraviti program sprejema le-tega. ln moji interesi za članstvo v društvu? Predvsem izobraževanje, strokovno izpo- polnjevanje, prenos strokovnega znanja, izmenjava mnenj s člani ter tudi družabno druženje na podlagi enakopravnosti in tole- rance. Na politične in gospodarske odloči­ tve, za katere menim, da moram in morem vplivati, pa bom uporabil druge načine. Delo strokovnega društva mora biti zato usmerjeno k stroki, strokovnjakom - čla­ nom in !ljlhovim strokovnim interesom. Mag. Milan Šinko Kratko pojasnilo Razmišljnja Milana Šinka o vlogi in delo- STROKOVNA SREČANJA GDK: 903 vanju ZDIT gozdarstva oz. našega bodo- čega društva (ali Zveze društev) so dobro- došla, o očitkih, ki so namenjeni meni pa naj zapišem le nekaj besed v pojasnilo. Milan Šinko je v mojem odgovoru na njegov zapis (GozdV, 3/1993) videl veliko vsebin, ki se jih ne sramujem. V glavnem sem se zavzel za nujnost, da pri določitvi drevja za posek sodelujejo tudi gozdarski strokovnjaki, za določeno omejitev torej pri zasebni lastnini nad gozdom, izrazil pa sem tudi skrb (samo skrb!) za zaposlitev ljudi, ki so (bili doslej) zaposleni v slovenskem gozdarstvu. Slovensko ekološko gibanje (SEG) ne sprejemam kot politično stranko, ampak kot ekološko gibanje, kar v resnici je. če­ prav je kar nekaj gozdarjev članov SEG, ni med SEG in ZDIT gozdarstva Slovenije nobene takšne povezave, kot se je boji Milan Šinko. Iskati v ozadju razgovorov med ZDIT in vsemi političnimi strankami SEG pa je res konstrukcija, ki je lahko samo plod nečesa, kar meji na preganjavi- co. Takšne konstrukcije napravljajo med sosedami največ škode! ž. v. Mestni in primestni gozdovi - naša skupna dobrina Posvetovanje, Ljubljana, 27. maja 1993 Kot smo zapisali že v zadnji številki Gozdarskega vestnika v rubriki "AKTUAL- NO« je bil poglavitni namen minulega po- svetovanja o mestnih in primestnih gozdo- vih Slovenije ugotovitev njihovega stanja, dosedanje rabe oz. funkcij, obremenjenosti in ogroženosti, potreb po varstvu in ureja- nju, ustreznejšem načrtovanju in gospodar- jenju idr. Glede na nezadostno raziskanost in splošno neurejenost tega specifičnega gozdarskega in vse bolj javnega področja, kopičenje različnih problemov, odsotnost odgovornih resornih institucij, odsotnost 31 O Gozd V 51, 199:3 pravih gospodarjev, smo na posvetovanju bolj odpirali vprašanja in analizirali pro- bleme kot pa jih že razreševali. Vse preveč je tudi še drugih neznank: ni ustrezne zakonodaje, nerešen je status lastništva, odškodnin, nadomestil, v postopku je dena- cionalizacija, nejasna je politika gozdarstva, urbanizma, mestni~ oblasti do teh gozdov, ni prave organiziranosti, kadrov, znanja, finančnih sredstev, najbrž pa tudi ni prave zavzetosti in dobre volje za razreševanje teh vprašanj. Izhajajoč iz navedene proble- matike posvetovanje ni razumeti kot en- kratno kampanjsko zagnanost organizator- jev, kot se to rado dogaja, ampak kot začetek vsesplošnih, sistematičnih prizade- vanj vseh zainteresiranih, strokovnjakov in širše javnosti za postopno urejanje tega področja, za nove kvalitete mestnih in pri- mestnih gozdov in za višjo kulturno raven življenja mestnega prebivalstva. Pri tem moramo biti gozdarji eni prvih borcev za ohranitev teh gozdov, ne smemo biti do njih pasivni ali jih celo prepuščali nepoklicanim v gospodarjenje. Pobuda za posvetovanje je prišla z Inšti- tuta za gozdno in lesno gospodarstvo, po- vezana z zaključevanjem inštitutske razi- skovalne naloge o modelu načrtovanja v gozdarstvu na primeru Zelenega pasu Ljub- ljane, kar je bila tudi osrednja tema posve- tovanja. Glede na izvirnost in vse večjo aktualnost tega specifičnega gospodar- skega področja, smo program posvetova- nja vsebinsko razširili tudi na druga stro- kovna področja, ki zadevajo mestne in primestne gozdove, prostorsko pa na ob- močje celotne Slovenije. Samo posvetova- nje je zahtevalo vrsto predhodnih priprav: izdelava programa, angažiranje sodelav- cev, zaključek nekaterih raziskav, izvedba več anket, priprava pisnih prispevkov in izdaja Zbornika. V aktivnosti se je tvorno vključil DIT Ljubljane, Gozdarski oddelek BF, GG Slovenije in druge organizacije ter posamezniki, v s_amo organizacijo in pokro- viteljstvo pa ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije, za kar se vsem lepo zahvalju- jemo. Izhodiščna problematika posvetovanja izhaja iz dejstva, da se je ob širjenju Ljub- ljane in drugih slovenskih mest kar pozab- ljalo na sočasno snovanje, urejanje in opremljanje zelenih površin in gozdov, ki so življenjskega pomena za mestno prebi- valstvo. Obseg zelenih površin se v mnogih primerih fizično celo zmanjšuje, kakovostno slabša in funkcionalno omejuje daleč pod minimum zadostnosti. Resda človek z na- seljevanjem v mesta in industrializirana na- selja vse bolj zgublja živi stik s svojim nekdanjim naravnim okoljem, ne pa tudi potrebe po njegovem intenzivnejšem, za- vestnejšem dojemanju. To delno lahko za- dovolji v mestnih parkih, zelenicah in go- zdovih, kaj več pa v zunaj mestni krajini, kar vse mu moramo tudi zagotoviti. Žal vse pogosteje temu ni tako, ker smo prav te, najbolj vitalne zelene površine, pozidali, preostale degradiran in onesnažili, gozdove pogosto uničili, nismo razvili parkovne kul- ture, nismo osvestili prebivalstva, mestne oblasti pa niso sprejele odgovornosti za ustrezno kakovost življenja v mestih. Vse torej ostaja v nekakšnem stihijskem stanju, kar bo pa bo; tudi gozdarska stroka se, kljub prizadevanju in pričakovanju širše jav- nosti, premalo zavzema za te gozdove, je neorganizirana in neaktivna, ne razvija po- trebnih znanj, ne usposablja kadrov, ne razvija programov. Z namenom čim celoviteje zajeti nave- deno problematiko mestnih in primestnih gozdov Slovenije, smo vsebino posvetova- nja predstavili v različnih tematskih sklopih. - V uvodnem, splošnem delu je bilo danih nekaj teoretskih izhodišč o pomenu drevesa in gozda v mestni krajini, o termi- nologiji, definiciji pojmov, zgodovini urba- nega gozda, tipologiji slovenskih krajin in zakonodaji. Predstavljene tematike odpi- rajo nekaj vprašanj zlasti o potrebi dodelave definicij in terminoloških izrazov, dopolnitvi · krajinske tipizacije, pripravi ustrezne zako- nodaje idr. - V osrednjem delu posvetovanja je bilo na primeru Zelenega pasu mesta Ljubljane predstavljenih vrsta tematik, s katerimi smo želeli čimbolj osvetliti celotno problematiko: opredelitev mestnih in primestnih gozdov, zgodovinski razvoj, naravno in kulturno de- diščino, gozd in drevje v mestni krajini, javni interes in problematika lastništva, di- vjad v mestni krajini, model načrtovanja in propadanje gozdov. Predstavitve so spro- žile vrsto vprašanj, ki ostajajo še nadalje odprta: kriteriji za opredelitve, standardi, razmejitve med mestnimi in primestnimi gozdovi, problematika zmanjševanja zele- nega pasu, izpad iz prostorske dokumenta- cije; odsotnost ustrezne organizacije, stro- kovnih služb, načinov gospodarjenja; vse- splošna degradacija, odsotnost pravega gospodarja idr. Pomemben pcudarek tega dela posvetovanja je bil posvečen modelu načrtovanja v zelenem pasu, ki ga bo treba ob dovolj kritični presoji, dopolnitvah in prilagoditvah začeti postopno uveljavljati v načrtovalski praksi mestnih in primestnih GozdV 51, 1993 311 gozdov. - V koreferatnem delu posvetovanja je večina povabljenih gozdnih gospodarstev dobro predstavila pomembnejša mesta v svojih območjih: Maribor, Celje, Kranj, Nova Gorica, Postojna, Kočevje, Velenje, Šoštanj, Mozirje, Ravne, Slovenj Gradec, Brežice, Krško, Sevnica, druga so le ome- nila, precej pa je ostalo prezrtih (na ožjem Gorenjskem, Primorskem, Dolenjskem). Pri obravnavi slovenskih mest in naselij so veljala enotna merila predstavitev: mesta z nad 5000 prebivalci oz. občinska in regio- nalna središča, enotnost analiz in sintez, anket idr., kar vse bi olajšalo obravnave na nivoju republike. - Terenski del, sprehod od IGLG skozi gozd do Tivolskega gradu, je veljal bolj za zaključek, asociativno razmišljanje in spro- ščen, neformalni razgovor o problematiki celodnevnih obravnav. Skozi večji del posvetovanja so se pojav- ljala vprašanja ustreznejše opredelitve poj- mov, definicij, normativov, stanja in funkcio- niranja gozdov, kriterijev za izbiro sedanjih in prihodnjih potreb slovenskih mest in naselij po zelenih površinah, problemi de-. gradacij in onesnaževanja, ozaveščenosti javnosti idr. Pri večini udeležencev velja prepričanje, da o teh gozdovih še premalo vemo, da se zanje premalo zanimamo, da z njimi ne gospodarimo dovolj strokovno in da jih vse preveč prepuščamo nepokli- . canim. Za posvetovanje je,bilo veliko zanimanje, bilo je nad sto udeležencev - gozdarjev in ostalih, kar kaže na velik interes za urejanje področja mestnih in primestnih gozdov. Us- peh posvetovanja, kot prvega te vrste pri nas, je že v tem, da smo to problematiko sploh začeli obravnavati, da smo ugotovili stanje in probleme, pripravljenost in uspo- sobljenost gozdarstva in odnos javnosti do urejanja teh vprašanj. Glede na preobremenjenost programa posvetovanja z mnogimi temami (želeli smo zvedeti čimveč) na posvetovanju, žal, ni bilo časa za razpravo, zaključke, sklepe, zato jih posredno povzemamo in predla- gamo zdaj: - delovna skupina za pripravo posveto- vanja naj se ustrezno razširi, dopolni in usposobi za pripravo enotnega programa 312 GozdV 51, 1993 obravnave mestnih in primestnih gozdov Slovenije; - gozdarstvo naj sprejme te gozdove v svoj fond, organizacijo in gospodarjenje, si zagotovi potrebna znanja, kadre in finančna sredstva; - gozdarska in druga zakonodaja riaj v podzakonskih aktih konkretneje opredeli te gozdove, njihovo rabo in gospodarjenje; - oblikovati je treba enotna merila in normative za določevanje teh gozdov; - ustrezneje je treba opredeliti doseda- nje pojme in definicije, da bi se izognili nejasnostim pri njihovi rabi; - zainteresirati je treba mestne oblasti za snovanje, urejanje in vzdrževanje zele- nih pasov in gozdov kot obvezne sestavine urbanih celot; - zagotoviti je treba potrebna finančna sredstva za funkcioniranje zelenih pasov; - glede na prevladujoča zasebno last- nino je treba težiti k odkupovanju zasebnih gozdov v bližini mest, jih opremljati in us- merjati za potrebe mestnega prebivalstva; - vpeljati moramo učinkovito varstvo go- zdov pred pozidavo, degradacijami, one- snaževanjem, vandalizmom; - vzgajati moramo prebivalstvo v smislu naravovarstvenega odnosa do gozdov in zelenih površin ter večje kvalitete mestnega življenja; - poživiti je treba izdajateljsko dejavnost (karte, vodiči, prospekti), več pisati v časo­ pisih in revijah, prikazovati na TV idr.; - prek gozdarskih ali turističnih društev in zvez organizirati tekmovanja za najbolj urejena mesta in primestne gozdove na Slovenskem, kar bi bila tudi določena afir- . macija gozdarstva v javnosti. V duhu postopnih udejanjan] navedenih predlogov in zaključkov, okrepljeni z novimi idejami in pobudami, bomo v prihodnje organizirali še več posvetovanj, bodisi na regionalni ali republiški ravni, o konkretnih vsebinah, za širšo javnost, s poudarkom na odprtih razpravah in obvezujočih sklepih. Dr. Lojze Čampa Obvestilo avtorjem prispevkov, name~jenih objavi v Gozdarskem vestniku PRAVILA OBJAVE Revija Gozdarski vestnik (v nadaljevanju GozdV) objavlja samo izvirne prispevke. Avtorji morajo dobili dovoljenje GozdV), če želijo v GozdV objavljen prispevek objavili še v kaki drugi reviji. Znanstveni prispevki se vsi recenzirajo, strokovni prispevki se recenzirajo po presoji uredništva . . Avtorji labko zahtevajo .. postavljen« prispevek v korekturo. Tekstov prispevkov ne vračamo, vračamo pa diapozitive, lotogralije, gralikone in skice. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Znanstveni prispevki ne smejo biti daljši od 15 tipkanih strani s po največ 35 vrstami na stran (vodilni prispevki do 20 strani). Grafikoni, skice in fotografije niso vključeni v navedeni obseg. Strokovni in drugi prispevki naj ne bodo daljši od 1 O tipkanih strani. Znanstveni in pomembnejši prispevki morajo biti opremljeni z izvlečkom (največ 8 vrstic) in s čimbolj zgoščeno napisanim povzetkom. Tekst znanstvenih prispevkov naj bo·na GozdV dostavljen v··2 izvodih. Prispevki naj bodo zaradi lektoriranja tipkani z velikim razmikam med vrsticami (največ 35 vrstic na stran). Tekst prispevkov je lahko na·GozdV poslan tudi na računalniških disketah. Disket ne vračamo po pošti, mogoč je njihov osebni prevzem. Tekst naj bo napisan v urejevalnikih besedil tipa WS 2000 ali .WS 2-7. O možnosti prenoSa teksta prispevkov prek ))modemau vas bomo obvestili v GozdV. Viri' (literatura) na koncu prispevka morajo biti razvrščeni po abecednem redu priimkov avtorjev. Neavtorizirani viri se navedejo zadnji. Viri naj bodo citirani, kot kažeta primera: a) Knjiga: 9. Mlinšek, D., 1968. Sproščena tehnika gojenja ·gozdov na osnovi nege. - Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana, 117 s. b) Članek: 3. Rebula, E., 1990. Delovni-učinki pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov. GozdV, 48, 3, s. 393-406. Viri med tekstom se navedejo v oklepaju - s priimkom avtorja, izpisanim z malimi črkami, in letnico objave vira, npr. (Kotar 1980). V znanstvenih in pomembnejših strokovnih prispevkih morajo imeti naslovi, podnaslovi in ves tekst preglednic, grafikonov in skic pod slovenskim izpisom tudi angleški (izjemoma nemški) prevod, ki naj bo izpisan z drobnejšimi črkami. Ob pripravi prispevkov lahko avtorji zaprosijo za prevode omenjenih tekstov uredništvo GozdV. Grafikoni in skice naj bodo brezhibno izrisani s tušem - na belem ali paus papirju. Gralikoni in skice naj bodo enake velikosti ali nekaj večje (slednje je bolje), kot naj bi bili objavljeni v GozdV. V primeru računalniško izdelanih grafikonov in skic naj bodo izrisi obvezno opravljeni na laserskem tiskalniku. Za fotografije, ki bodo objavljene v črno beli tehniki, je treba priložiti črno belo fotografijo, dovolj kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotogralijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Prispevek mora biti opremljen z imenom in priimkom avtorja, njegovim poklicem (izobrazbo) in strokovnim nazivom ter točnim naslovom delovne organizacije oziroma njegovega bivališča (če ni zaposlen). Prispevki so (skromno) honorirani, zato je potrebno ob svojem prvem prispevku, namenjenem objavi v GozdV, v spremnem dopisu navesti tudi žiro račun. Prispevkov iz tujine (tujih avtorjev) zaradi stroškov prevoda ne honoriramo. Uredništvo Gozdarskega vestnika 1 11 IJ '-~--------------------------'