Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 30.
V Ljubljani, dne 23. tulila 1936.
Upravolštvo »Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo »Domovine«, Knatlova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina ta tnzerastvo: Četrtletno • Dla, polletno II Din, celoletno SI 0!n; it M. tenistTo razen Stnerlkei Četrtletno II Dla, polletao M Dla, celoletao «8 Dla; Amerika leta« I dolar. — Račna poštne hranilnice, podraZnlce t Llabljaal, ŠL 10.111.
Našim vinogradom
grozi uničenje
Zaradi obilnega deževja in toplote nastopa letos iv dravski banovini peronospora na vinski trti zelo močno. Posebno napada vinograde v Slovenskih goricah in Halozah, kjer je posamezne trtne nasade že skoro čisto uniči-- la, da ne bo nikakega pridelka.
Ta nevarna trtna bolezen je bila zanesena v Evropo iz Amerike, a se more ugnezditi, kakor posnemamo iz članka, ki ga je objavil v časopisju profesor Fran Vojska, ile v krajih, kjer je dovolj vlage. V suhem podnebju se je ni bati. Peronospora je gliva, ki se razmnožuje s semenom (trosi), in prezimuje v odpadlem listju. Ne napada pa samo listov, temveč tudi nežne jagodice, starejše jagode pa le skozi grozdne peci je. Jagode dobe potem žle-basče vdirtine, pbrjave, pozneje počrne, se posule in odpadejo.
Najpriporo&ljivejša sredstva proti perono-spori so strupene bakrene soli, med katerimi je najcenejša modra galica. Z njo zastrupljamo pomladne in poletne trose v trenutku, ko začno kaliti. Ce škropimo list z galico, preden je okužen, je zavarovan proti bolezni. Ce pa škropimo šele potem, ko se je glivica že zarasla v list, ne moremo bolezni v©č preprečiti, ker v list galica ne pride. Kdaj in kolikokrat moramo škropiti, je odvisno od sorte, lege in podnebja.
Prvič škropimo, ko znaša nočna toplota 13 stopinj. To je navadno v drugi polovici maja, tako da so trte do začetka junija že poškropljene. Drugič škropimo tik pred cvetom ali takoj po njem. Med prvim in drugim škropljenjem ne sme preteči več kakor 14 dni, med drugim in tretjim pa ne več kakor dvajset dni. Četrtič aili celo petič škropimo po potrebi. Kdaj in kolikokrat škropimo, je odvisno od razvoja tirsja, vremena, lege in podobnega. Po toči na primer j,e treba poškropiti trsje takoj. V mladem vinogradu škropimo vsakih 10 do 14 dni, v tranici vsak teden ali po potrebi celo dvakrat.
Ves uspeh škropljenja pa je odvisen od pravega trenutka, v katerem škropimo. Včasih odločuje le nekaj dni, da celo nekaj ur. Da za-denemo pravi trenutek, moramo uvažsvati nastopno: Od časa, ko je list od peronospore napaden, do časa, ko se prikazujejo na spodnji strani lista bele lise, poteče tako zvana inkubacijska doba. Inkubacijska doba znaša sredi maja okrog 15 dni, sredi junija okrog devet dni, julija in avgusta štiri do pet dni, ob dežju pa je inkubacijska doba še krajša. Bolezen se razvija tem huje, če dežuje proti koncu te debe, ker to pospeši razvoj poletnih trosov. Danes imamo že posebne inkubacijske koledarje, po katerih lahko sklepamo na čas škropljenja.
Za prvo škropljenje zadostuje enoodstotna za nadaljnja škropljenja poldrugood3totna, ob neprestanem močnem deževju do dvoodstotna bordoška brozga (galica in apno) ali bur-guindska brozga (galica in soda). Gašenega apna jemljemo zmerom malo več kakor galice in se količina apna ravna po količini vode, ki jo apno vsebuje, odnosno po kakovosti gašenega apna. Navadno računamo na en kilogram galice en in četrt do en in pol kg ga-
šenega apna ali 475 gramov Solvayeve sode. Ce smo vzeli dovolj apna, preizkusimo z belim fenolfaleinovim ali rdečim lakmusovim papirjem na že znani način. Majhen prebitek apna je povšečen, ne sme pa biti prevelik, zakaj preobilna množina apna zmanjšuje učinkovitost galice, škropivo se bolj slabo prijemlje trsja in trto prehudo obsenčuje, kar ji škoduje. Pri pripravi škropiva je važno, da vlivamo raztopnino galice v apneni belež (in ne narobe). Pripravljeno bordoško brozgo moramo porabiti še v teku istega dne, ker je pozneje skoro neporabna. Ce pa dodamo škropivu na vsak kilogram galice v 100 litrih škropiva pet dekagramov sladkorja ali na en hektoliter škropiva en liter mleka, ostane zmes uporabna še osem do deset dni.
Škropimo ob suhem, mirnem vremenu, ne v najhujši vročini. V slabem vremenu škropimo tudi med cvetjem in tudi, če je trsje še malo mokro ali če malo prši. Gledamo na to, do dobro in fino oškrepimo spodnje strani listov. Rabimo razpršilnike, ki na fino razpršijo. Grozdje naj bo dobro obli to z galico, od lista pa ne sme kapljati. Pred škropljenjem trte povežemo. Po vezi tudi laže poškropimo spodnje «trani listov in grozdje.
Ker glivične bolezni, posebno pa peronospora, nevarno nastopijo, je brezpogojno potrebno, da jih zatiramo ne samo neposredno, temveč tudi posredno. Taki posredni načini zatiranja glivičnih bolezni, naprednim vinarjem že splošno znani, so naslednji: 1.) Trte se naj sadijo najmanj 1 x 1.2 m narazen, da more med njimi zrak dobro krožiti; 2.) rano prive-
zovanje in krajšanje poganjkov ali mladik; 3.) uničevanje plevela; 4.) rano prikrajševanja zalistnikov in rano odstranjevanje nepotrebnih mladik na starem lesu, ker se njih listi najprej okužijo in se potem bclezen naglo razširi; 5.) globoka jesenska ali zimska kep zaradi zatiranja plevela in izboljšanja zemlje; 6.) nepremočno gnojenje, ker so prebohotno rastoče trte najbolj sprejemljive za bolezen in so začeli v naše vinogradniške kraje uvajati sprejemljive in občutljive za peronosporo, naj naj se ne sadijo v lege in zemlje z najugodnejšimi pogoji za bolezen.
K tem izvajanjem bi pripomnili še eno okol-nost, na katero smo vsa povojna leta polagali premalo važnosti. Ze nekaj let-pred vojno so začeri vmaše vinogradniške kraje uvajati ameriške saimorodnice. Namen je bil dober, saj niso poznale te vrste takrat ne peronospore ne plesni in so obilno rodile brez vsega škropljenja.
Vsaka bolezen pa se v teku časa prilagodi novim rassmeram. Tako je bilo tudi s peronosporo. Za površnega opazovalca zdiravo šmar-nično trto že več let naskakuje peronospora. Cim odpornejša je rastlina, tem bolj žilave postajajo bolezenske klice. Ta novi žilavi rod zajedafke, ki na šmarnici še životari, se na žlahtnih trtah, ko pride nanje, tako razbohoti, da jo komaj zatira v ugodnem letu vesten vinogradnik, v deževnem letu pa kljubuje vsem naporom zatiranja. Prizanesljivbst oblastev samorodlnicam je pustila, da se je takorekoč cpitaila peronospora. Zato bodi prvi korak k ozdravljenju naših vinogradov zatiranje sa-morodnic, ki so neškropljene le pitališče peronospore in oidija.
Pa še nekaj: Ali ne bi bilo umestno, če bi se uvedllo obvezno škropljenje pod nadzorstvom. Seveda pa bi bilo treba obenem poskrbeti za ceneno škropivo.
Invalidske pravice naj se zajamčijo s stalnim zakonom
O izpremembah invalidskega zakona so slovenski invalidi nedavno obširno razpravljali na svoji skupščini v Mariboru. Ta zbor je ugotovil, da so invalidi sicer nekaj dosegli, vendar pa mnogo premalo. Zato še ne more biti govora, da je pereče vprašanje jugoslovenskih invalidov že dokončno rešeno.
V Beogradu deluje klub oficirjev-inva-lidov, ki je že večkrat dal pobude za pravilno rešitev invalidskega vprašanja. Klub je imel nedavno občni zbor, na katerem je sprejel resolucijo, ki zahteva rešitev invalidskega vprašanja enkrat za vselej. Ta resolucija ugotavlja med drugim, da jc milijon invalidov, ki jih je priznaval invalidski zakon leta 1925, invalidski zakon leta 1929. tako znižal, da jih je ostalo samo še okrog 80.000. Znižanje števila invalidov na 80 000 je bilo izvedeno zaradi tega, ker so se v državnem proračunu zelo znižale postavke za invalidske podpore. Tako je ostalo brez zaščite okrog 60 odstotkov invalidov.
Resolucija govori tudi o uredbi, ki je bila uveljavljena aprila letos in s katero je
izpremenjen v nekaterih točkah invalidski zakon iz 1. 1929. S temi izpremembami ja število priznanih invalidov v vsej državi naraslo sicer za kakih 17.000 oseb, a vsi ti upravičenci do invalidskih podpor morajo izpolniti zelo hude pogoje, da jih dosežejo. Brez zaščite je, kakor se vidi, ostalo še zmerom veliko število invalidov in je zaradi tega še vedno na dnevnem redu vprašanje invalidske oskrbe.
Samo veljava stalnega invalidskega zakona bi mogla rešiti to vprašanje. Ta zakon bi moral brezpogojno uveljavljati vse pravice. ki so si jih invalidi že pridobili, in nobena nova uredba, nobeni novi pravilniki in dodatki k zakonu ne bi smeli omeievati, kršiti ali celo odvzemati že pridobljenih pravic invalidov. Invalid, ki je bil nekdaj priznan. naj uživa svoje pravice in. ko umre, naj njegove pravice preidejo na njegovo rodbino. Stalnost invalidskih pravic mora biti za vedno zaiamčena z zakonom. Vodilna misel invalidskega zakona mora biti skrb za ži\'lienje in obstanek invalidov in njihovih družin.
Obetajo se važni ukrepi
za hmeljarstvo
Hmeljarstvo je pomembna panoga našega narodnega gospodarstva. Na 3000 ha pridelata Slovenija in Vojvodina 30.000 do 40.000 metrskih stotov hmela. Domače pivovarne pora-hijo komaj en do dva odstotka vsakoletnega pridelka, vso drugo se izvozi, kar prinese letno povprečno 100 mlijonov dinarjev tujega denarja v našo državo. Te lepe vsote ne shrani hmeljar morda v nogavico, temveč odšteje državi davke, denarnim zavodom obresti in preskrbi svojo družno z vsem potrebnim, s čimer da zaslužka trgovcu, obrtniku' in delavcu.
Kljub tej važnosti hmeljarstva za naše narodno gospodarstvo pa ni posvečala država tej panogi kmetijstva zmerom dovoli pozornosti. Še za edino ugodnost, polovično vozni no po železnici za obiralce hmelja se je b lo treba vsako leto mnogo prizadevati. Druge države brez izjeme žrtvujejo lep denar za nujne potrebe hmeljarstva, ker se zavedajo, pomembnosti te gospodaske panoge.
Kakor doznavamo, pr pravlja vlada nekaj važnih ukrepov za naše hmeljarstvo. Ze desetletja se borijo naši hmeljarji za uvedbo obveznega znamkovanja hmelja, ki bi naj omogočil odjemalcu gotovost, da dobi res naše odlično blago! Na drugi Stranj pa naj obvezna znamka ščiti okoliše z dobrim blagom pred konkurenco iz slabših okolišev. Zdaj prostovoljno znamkovaje se izvaja že pri polovici izvoza iz dobrih okolišev in bo uvedbo obveznega znamkovanja, ki ga obeta vlada, pozdravila tudi trgovina. Pri sklepaniu trgovinskih pogodb s tujimi državami niso nikoOi prišli na vrsto hmeljski kontingenti -določene količine blaga, ki se izvaža drugam po znižani carini). Pravkar čitamo, da se bodo vnesli znatni kontingenti hmelia v novo trgovinsko pogodbo z Nemčijo. S tem ukrepom bi se močno okrep k> naše hmeljsko tržišče in bi se tu-dj cene našega hmel a spravile v pravifno razmerje do cen v drugih okoliših. Devizni predpisi naše države niso bih prikladni za posebnosti hmel.iske trgovine, zato so jih zdaj pristojni činitelji na pubudo hmeljarjev spravi v sklad s potrebami izvoznikov.
Najhujši hmeljski sovražnik je peronospora, ki nastopa čedalje huje. Kakor se čuje, obstoji namera, zakona o obveznem zatiranju pero-nospore. V to svrho naj b.i se postopno ustanovilo za slovenski okoliš 40 zatiralnih postaj s sampvoznimi motornimi škropilnicami. Te postajp bi bile podrejene hmeljski kontrolni postaji, ki se namerava že letos ustanoviti v središču savinjskega okoliša. Njena naloga bo poizkusno znanstveno delo, v vseh vprašanih pridelovanja hmelja, zlasti pa vzgoja boljših rodnejših :,n proti peronospori odpornejših sort. Postaja bo bdefa nad vsemi hmeljskimi škodljivci in skrbela s pr mernimi ukrepi za pravočasno in pravilno obrambo hmelja.
Naše hmeljarstvo ie dobilo posebnega bamo-vinskega tunelskega nadzornika, cgar dolžnost bo. skrbet; da ne ostanejo ti lepo zasnovani načrti le obljube.
Politični pregled
Huda nasprotstva med španskimi levičarji, ki imajo zdaj vlado v rokah, in desničarji so so dovedla do tega, da je zadnje dni
vsa Španija v plamenih državljanske vojne
Vodja desničarske zarote ie Gil Robles, ki pa je odpotoval v tujino. Upor ie nastal najprej med ŠDanskimi četami v Maroku in na Kanarskih in Balearskih. otokih, kjer je pod vod. stvom generala Franka uspel. Uporniške čete generala Franka so se začele nato izkrcavati na španski obali in zasedle velik del južne Španije. Nastali so krvavi boji, o katerih prihajajo iz Španije zelo nasprotujoče si vesti. Begunci iz Španije pravijo, da sta krvoločni obe stranki. Hudi boji so bili tudi v glavnem mestu Madridu, kjer je bil po uradni vesti upor kmalu zadušen. Sevillska radijska postaja je objavila upornikom ultimat, v katerem jih vlada poziva, naj se do določenega časa vdajo, sicer bodo brez milosti postreljeni. 1
Po Merku M. J.:
Sreče pot 3 je ^verlžena
S preplašenimi bledimi obrazi so Vrhov-čevi gledali priprave reševalne ekspedicije. Pri obedu potem je bilo vse tiho, le Vrhov-Čevka je zdaj pa zdaj pogledala Zoro kakor zločinko, da se ta ni upala niti jesti. Njeni ojenki sta to opazili in sta zato tudi sami ljubovali vzgojiteljici.
Ura je potekla za ure. Gostilničar je poizkušal svoje goste razvedriti in jim je pripovedoval razne smešne zgodbe, ki so se pripetile v gorah. Ida je zdajci tiho zapla-kala. Mislila je, kako strašno bo, če bo treba nositi črno obleko, a njene svetle oblek-ce bi zaman visele v omarah.
Dušan ji je ponudil roko in jo odvedel na prosto. Deževati je nehalo in modro nebo se je začelo kazati.
Zora je gledala za parom, ki je roko v roki počasi stopal po cesti. Divja bolečina, ki je ni še nikdar čutila, jo je prevzela.
Nikdar še ni z nobeno mislijo zavidala ljudi, ki žive v izobilju; nikdar si ni želela Idinega bogastva. Zdaj pa je prvič zavidala jokajočo se Ido za roko, ki jo je vodila. Bolečina, ki jo je Zora čutila, je bila tako huda, da jo je komaj premagovala.
V poznih popoldanskih urah je ves razburjen prisopihal gostilničar k Vrhovčevim: »Reševalci prihajajo. Enega nesejo. To sem ▼idel!«
Polno radovednežev se je zbralo pred gostilno, da bi počakali prihoda reževalne ekspedicije.
Vrhovčevka se je opirala na svojega moža i« Ida na Dušana, med tem ko sta se obe deklici stiskali napol jokaje, napol radovedni druga k drugi. Za vzgojiteljico se ni brigal nihče, čeprav ji je bilo hudo pri srcu. Ali je mrtvec, ki ga nesejo vodniki? Ali je Alfonz?
Pravkar so prekoračili most, pod katerim šumi gorski potok Ze prihaja'o bliže. Tuii vodniki, dva izmed njih s težkim bremenom v rokah. Poleg njih pa stopata dve čudni postav'.
»To, to je vendar gospod Alfonz!« je veselo vzkliknila Zora, ki je s svojimi zdravimi očmi najdalje videla.
»Kje? Motite se!« je zagodrnjal Vrhovec ves zmeden.
Toda Zora je veselo pokazala na postavo, ki ie klavrno stopala za vodniki.
»Vi niste pri zdravi pameti, gospodična«, se je jezila Vrhovčevka, »tistile potepn naj bo naš Alfonz?«
Juckanie vodnikov je naznanilo, da je vsa reč razmerno dobro potekla. Vsi so si oddahnili Ti ljudje zaneslivo ne bi tako veselo uka-li. če b: nosili mrtveca.
Z naglim prehodom od žalosti na razposajeno vedrost. česar je zmožna le rosna mladost, je bila Zora že na tem. da bi se glasno zasme-jala pri pogledu na Alfonza. Morala si je pritisniti robec na usta. Tak je zdaj elegantni mladi gospod! Semkai prihaa kakor kun nesreče z raztrganimi čevlji, umazan in tresoč se od utrujenosti in mrazu Na glavi ima namesto lahkega, svetlega klobuka, ki mu ga je veter zanesefl v kak prepad, oguljeno čepi-
Upomiška poročila govore o zmagovitem na. predovanju, toda po vesteh pariških listov
•
se uporno vojaštvo spet vrača v vladni tabor.
Po vesteh angleških listov je bilo v nedeljo, ponedeljek in torek v krvavih borbah 25.000 do 30.000 mrtvih žrtev. V Francijo je v teh treh dneh pribežalo 40.000 beguncev. Upor niški general Franco je dal povsod, kamor je prodrl, poloviti in brez sodbe poatreliti vse komunistične in socialistične voditelje, občinske svetnike in uradnike. Tudi oni, ki niso ho. teli sodelovati pri uporu, so bili ustreljeni. Nasprotno pa vojaštvo, ki se spet vrača v vladni tabor, strelja višje oficirje. Za enkrat kaže, da bo vlada spet postala gospodar položaja. Kakor pišejo listi, bivši španski kralj simpatizira z uporniki, ne računa pa na obnovo monarhije.
V ponedeljek se je v Montreuxu zaključila konferenca, ki je razpravljala o vprašanju Dardanel. Turčija je spet dobila polno pravi, co na svojem ozemlju in so
turške čete že zasedle Dardanele.
Konferenca je ves čas potekala tako, da se turškim zahtevam niso stavile večje ovire. Naklonjenost Turčiji je pokazal tudi jugoslo-venski zastopnik dr. Subotič. Glede na to je dal turški zunan ji minister Ruždi Ara s za ju-goslovenski tisk izjavo, v kateri se prisrčno zahvaljuje za podporo Balkanski zvezi fci posebej Jugoslaviji, ki spada v Balkansko zvezo. Ruždi Aras naglašuje v izjavi, da je bilo stališče Jugoslavije v Montreuxu takšno, kakršno je Turčija po pravici pričakovala od zavezniške države, s katero jo vežejo neločljivi stiki.
Iz Londona poročajo,
da snuje Anglija nove načrte za pomlr jenje Evrope.
Za danes 23. t m. ie sklicana v Londonu konferenca zastopnikov Anglije, Francije rn Belgije, da prouči položaj in najde boljša pota v želji, da bi se mir v Evropi utrdil 3 splošno pogodbo. Razgovor bo tudi o pripravah za veliko konferenco lokarnskih držav v jeseni, na kateri naj bi tudi sodelovali Nemčija in Italija.
co, katero mu je najbrž posodil eden izmed vodnikov. Ogrnien pa je v neko staro cunjo. V taki uniformi se mora ničemurn; mladi mož pokazati radovednim očem tu ih ljudi, ki so pričakovali žaloigro. pa so doživeli smešno komedijo.
Tud: visokošolec. ki so ga nosili vodniki, ni imel resnih poškodb. Samo izvini! Si je nogo in ni mogel več hoditi.
Vsi trije so bili v gorovju zašli in so vso noč prezebali v skalovu in trepetali, da padejo v prepad, če se bi v temi premikali. Zaradi fega tudi vso noč niso spali.
»Alfonz. Alfonz, moj dragi dečko! Ali je bik) strašno?« je javkala Vrhovčevka.
»No. preveč imenitno res ni bilo!« je odvrnil Alfonz. »Sicer pa ie čisto zdravo, kaj takega enkrat doživeti.«
Bil je videti kakor dozorel moški v svoji bledici. V čisto preveč mehkužno živliene razvajenega mladeniča se je prvič vrinil resnejši dogodek: prestal je resno nevarnost.
Vrhovec je da! priprav:ti vodnikom izdatno malo južino in »ih je lepo nagradi! za n ihov trud. V izpremenjenem, vese'em razpoloženju so sedeli za mizo. ko se je bil Alfonz nekoliko spočil in se izpremenil spet v kultur nega človeka. Njegova tovariša sta vabio odklonila. Pri mizi je bil Ailfonz še zmerom redkobeseden in je kazalo, da ie bil svojo vihravost izgubil nekje v skalovju.
Za letoviščarje, ki so postopali okrog hiše, se ie nudil spet nov prizor.
Z(elo eleganten avto se je pripelial. Iz njega je na.iprei stopil lepo oblečen šofer. n-<to pa še pomagal iz voz;la še imenitneje oblečenemu edinemu potniku.

Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
SVINJE. Na celjskem sejmu so bile cene prascem, do 2 meseca starim 80 do 120, od 2 do 4 mesecev 120 do 340, od 4 do 6 mesecev 350 do 400, 6 do 8 mesecev 400 do 480 in od 8 mesecev do enega leta 500 do 700 Din za rilec.
SENO. Na zadnjem trgu krme v Mariboru je bilo opaziti padanje cen. Med tem ko so prej prodajali sladko seno po 35 do 40 Din metrski stot, mu je zdaj cena 25 do 30 Din. Prav tako občuten je padec cen slami in detelji.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo): 1 nizozemski goldinar za 29.64 do 29.78 Din; 1 nemško marko za 17.52 do 17.66 Din; 1 angleški funt šterling za 218.27 do 220.32 dima r jev;
1 ameriški dolar za 43.14 do 43.50 Din; 100 francoskih frankov za 288.14 do 289.58 dinarjev;
100 češkoslovaških kron za 180.61 do 181.72 dinarjev.
Vojna škoda se je trgovala po 364.50 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 84 Din. Avstrijski šilingi so bili po 8.75 Din, nemški klirinški čeki pa po Din 13.84.
Sejmi
26.	julijla: Cerknica, Domžale, Le&kovec, Radovljica (samo za blago), Sv. Križ pri Ljutomeru, Tržič — Sv. Trojica (samo za blago), Višnja gora.
27.	julija: Teharje, Toplice pri Novem mestni, Vrh pri Logatcu, Kostanjevica ob Krki, Kostrivnica, Lukovk, Ormož, Prelog, Šmartno pri Litiji.
28.	julija: Dolnja Lendava.
31. julija: Dol pri Hrastniku, Konjice, Maren-berg, Sv. Lovirenc v Slovenskih goricah, Zagorje (srez Šmarje pri Jelšah).
1.	avgusta: Pišeee pri Brežicah, Ponikva (za živino).
2.	avgusta: Dravograd.
Takoj je prihitel gostilničar z osebjem in s posebnim spoštovanjem pozdravil tujca.
»Gospod direktor, kakšna čast je zame, da prihajate spet k meni!«
Sluga je odvzel plašč tujcu, in ta je stopil v jedilnico, katere vrata je gostilničar široko odprl. Direktor je bil že precej v letih. Bil je plešast in je imel navado, da je gledal med ljudi z napol odprtimi očmi, kakor bi bil hotel s tem kazati, da svet ne zasluži, da bi se več brigal zanj. Ves njegov nastop je pričal o velikj samozavesti bogatega moža, ki je prepričan, da mu njegovo bogastvo daje pravico na to. da zviška gleda na druge ljudi.
Razdolgočaseno je malo ogledoval letovi-ščarje in je pravkar hotel naročiti gostilničarju, da želi jesti v svoji sobi, ko se je dvignil Vrhovec: »Gospod direktor Grmovnik, zelo me veseli, da vas vidim tukaj!«
Veletrgovec, ki se je sicer tudi sam čutil mogočnika in zmerom čakal, da hi se mu drugi klanjali, je bil zdaj nasproti direktorju že skoro sama ponižna vljudnost. Grmovnik je imenitinejši od njega, saj ima on toliko sto-tisočev, kakor sam tisočakov. Pred takim možem moraš skloniti glavo.
»Bj, gospod Vrhovnik. odkar sva se videla na Bledu, nisem imel več časti z vami govoriti«, je dejal vljudno direktor Grmovnik, ki je bil vesel, da je v tem kraju sploh naletel na znanca.
Obraz gospe Vrhovčeve je zažarel od zadovoljstva, ko je gospod direktor pristal na povabilo, naj prisede k njihovi mizi. Opravičil se je samo za nekaj trenutkov, češ da se mora preobleči, ker v potni obleki ne more »edeti v damsk; družbi.
Drobne vesti
= Letošnji jesenski velesejem v Ljubljani
bo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. Trajal bo od 1. do 13. septembra. Poleg industrijske in obrtne razstave bo v okviru jesenskega velesejma prirejena vsedržavna lesna razstava v propagandne svrhe za večjo uporabo našega lesa in njegovih izdelkov. Na razstavi bo tudi živalski vrt divjadi naših gozdov. Obsežne priprave se dalje vrše za veliko cvetlično in zelehadno razstavo, ki bo zavzemala ogromen razstavni paviljon in obširne prostore pred njim.. Prav tako bo velesejem obsegal razstavo malih živali, razstavo male obrti in živilsko razstavo.
= Žita bo komaj za seme Od Sv. Ane v Slovenskih goricah poročajo: Slabo vreme in vremenske nezgode so prizadejale tudi kmetovalcem Slovenskih goric, Apaške doline in Murskega polja mnogo škode. Pridelek žita v teh krajih je za tretjino manjši, kakor je bil lani. Kjer je voda polja preplavila, kar se je zgodilo zlasti na Murskem polju, je pridelek tako majhen, da ga bodo imeli kmetje komaj za seme V prejšnjih letih so kmetie iz teh krajev pridelali toliko, da so mogli nekaj žita še prodati. Letos tega dohodka ne bo, ker imajo kmetje pridelka komai za svojo najskrajnejšo potrebo.
= Izvoz našega hmelja v Nemčijo je zadnja leta močno nazadoval Glede na to je novosadska Zbornica za trgovino in industrijo stavila v posebni spomenici zahtevo, naj se Jugoslaviji izposluje letni kontingent za uvoz hmelja v Nemčijo, in sicer 1,500.000 kg, kolikor bi mogli v sedanjih razmerah izvoziti v Nemčijo hmelja. Zavod za trgovino s tujino je obvestil zbornico, da bo na prihodnjem zasedanju iur'oslovensko-nemške komisije sprožil vprašanje zajamčenja primernega kontingenta.
DOPISI
IVANJKOVCI. V %»ši občini je bilo v zadnji polovici leta dokaj izprememb. V novembru lani je bila oddeljena katastra ina občina PleSviea (Pleši vi ca in Jeruzalem) od tukajšnje občine in priklopi jena občini Sv. Miklavžu. Z veljavnostjo od 13. pr. m. je bilo izpremenjeno ime občine Ivan.jkovcev v Sve. | tinje. Svetinje niso kraj in ne katastralna
»Kakšna imenitna osebnost! Kakšne odlične manire!« je šepetala Vrhovčevka svojemu možu. Ostali So pozno v noč skupaj. To se pravi, le vzgojiteljico z otrokoma so poslali spat. A tudi utrujeni Alfonz je šel počivat. Ida e bila od veselja, da je zadeva z Alfonzom tako srečno iztekla in da se ji ne bo treba črno oblačiti, v posebno razposajenem razpoloženju. Direktorju je rekla, da jo spominja na neko sliko, ki jo je videla v Jakopičevem paviljonu v LjubPani. Zdaj da si ves čas napenja spomin, čigava slika je to bla. Naposled se je spomnila. Slika Franceta Prešerna.
Direktor je bil zadovoljen s tako primerjavo.
Vrhovčevi in direktor so nameravali naslednjega dne napraviti z avtom izlet v Kranjsko goro, toda slabo vreme jih je zadržalo. No, za kratek izlet v okoliške gozdove se tudi niso zedinili. Kdo bi lazil okoli, ko pa je tako prijetno sedeti pri zaitrkn, na katerega je direktor povabil Vrhovčeve. Ida je bila prav razposajena.
»Lilika. Vanda!« je poklical Alfonz svoji sestrei. »pojdimo ma'!o v gozd.« Otroka sta Šla in vzgojiteljica je morala seveda z nima.
Ni že govorila na samem z Alfonzom, odkar se je vrnil z gor.
»Kajne gospodična, da me ne zaničujete, ker se je moj pohod v planine tako ponesrečil«, je rekel z resnim obrazom. »Gori v hribih sem se šele naučil prav razumevati smisel vaših besed. Videli boste, kako čisto drugačen človek sem postal. O, da, moji starši me bodo še občudovali!«
»Prosim, prosim, ne storite spet kakšnega prenagljenega dejanja!« je prosila Zora.
TERPENTINOVIM MILOM
6T.3.2-J5-"	' : ■
Pere res belo!
občina, ampak se le cerkev tako imenuje. Izgubili pa smo zdaj še Lahonce in žvab (k. o. Runeč). ki so bili dodani Sv. Tomažu pri Ormcžu. To še ni izvedeno. Proti tej pre-komasaciji je tukajšnja občina vložila pritožbo na državni svet. — V januarju je revizor banske uprave revidiral tukajšnjo občino. Posledica je bila razpust občinskega odbora. Občina se je proti razpustu pritožila na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je pritožbi ugodilo, vendar potrdilo razrešitev predsednika g. Bogša Alojza in odbornikov gS. Tomažiča Jurja. Križana Ivana, Zalarja Ivana, Panše Antona in Stuhca | Lovra, in sicer prvih petih zaradi dobavi"
»Ne, ne, vse sem dobro premislil!« je odvrnil.
Med tem se je po daljšem oklevanju dvignil izza mize Dušan.
»Skrbi me. da so mlade gospodične samo v varstvu vašega brata,« je dejal Idi. »Gospod Alfonz se doslej še ni izkazal za izkušenega planinarja. Ali ne želite iti z menoj?«
»Ne, ne! Je preblatna pot!« je menila Ida in odklonila njegovo povabilo.
»Prav, prav. gospodična!« je soglašal z njo direktor. »Tudi jaz nimam smisla za take zabave.«
Tako je šel Dušan sam. Ker je bila Zora že više gori, je videla, da prihaja Dušan za njimi. Kakor na begu je hitela naprej. Alfonz, ki ni hotel priznati, kako ga bole utrujene noge,, je obstal s sestricama na mestu in trgal planinsko cvetje. Tako ie ostala Zora sama v gorskem gozdu. Klicala je deklici, al nien glas je utonil v šumu gorskega potoka. V podzavestnem strahu, da bi bila sama z Dušanom, ki se ji je približal, se je obrnila, da bi spet poiskala svoje spremstvo. Pri tem pa je skočila tako nerodno navzdol, da ji je spodrsnilo in je padla.
V trenutku je bil Dušan pri njej. Dvignil jo ije in krepko držal v rokah.
»Saj se vam ni nič hudega zgodilo, dragi deklic,« je šepetal in jo pogledal z zaskrbljenimi. toplimi očmi.
Zora je stresla z glavo in se je postavila na noge. Dušan pa je še zmerom držal njeno ročico. kakor da bi jo moral varovati ko dete.
»Kako je to, gospodična Zora, da imam vpričo vas zmerom nagnenie govoriti same prisrčne besede?« je menil! Dušan.
Iteljstva. Banska uprava pa je razrešila tudi člana uprave in občinskega odbornika g. Lovra Petovarja. Tudi proti tej razrešitvi Be je občina pritožila na upravno sodišče. Že pred novim letom pa je odložil mesto občinskega odbornika g. Viher Jakob iz Plešivice, namesto katerega je stopil tedaj v odbor g. Rajih Franc Mihalovcev. Predsedniške posle prevzame zdaj g.. Matija Kociper (Sta-novno) kot dosedanji namestnik predsednika. Po redu pridejo v upravo gg. Polanjko Alojzij (Libanja) in Kosi Stanko (Lahonci), v odbor pa gg. Lah Jakob (Mali Brebrovnik), Rakuša Alojzij (Žvab). Rajh Martin (Sta. movno), Weber Franc (Ivanjkovci), Pavšner Fendo (Libanja), Zmazek Alojz (Žerovinci), Zadravec Matija (Veličane). Predsednik občine g. Bcgša, ki se zdaj poslavlja s svojega mesta, je kot mladi posestnik pred 38 leti stopil v občinski odbor takrat male občine Mihalovcev, bil potem občinski svetovalec in »kozi 22 let župan. Predsednik sedanje velike občine »pa je bil od 25. ofetobra 1. 1933. Njegovo neumorno delovanje v korist občine in ustremosit nasproti vsakomur 1;ireE razlike sta povsod zinana in priznana. Strog občinski zakon glede dobaviteljstva je bil povod, da je pred potekom dobe zapustil svoje imesto.
MOJSTRANA. Kljub deževnemu vremenu je Mojstrano počastilo s posetom že neštevi-io gostov. Poleg letovišč ar jev, ki se ne more jo načuditi našim prirodnim krasotam, so k nam prišli taborit tudi Skavti iz Zagreba in Sokoli iz Šiške. Mojstranški Sokoli pa se agil-no pripravljajo za sokolski praznik 2. avgusta, namreč na skupni telovadni nastop jeseniškega sokolskega. okrožja, pri katerem bo sodelovala tudi vojska tukajšnjega 4. planinskega bataljona. Telovadišče, ki je eno izmed največjih na Gorenjskem, se že urejuje. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vabljeni! Mojstrana je vredna poseta.
SOLČAVA (Smrtna kosa). V torek je za srčno kapjo premini! g. Kristijan Germel-Sturm, posestnik, bivši poštar in gostilničar. Pokojnk, ki je štel 81 let, je bij za svojo občino izredno zaslužen mož. Nad 40 let je bil v občinskem odboru uvaževana osebnost, katere nasvetj so se zmerom upoštevali. Zelo mnogo je pripomogel (Jo lepega razvoja tujskega prometa v domačem kraju. Po veliki njegovi zaslugi se je zgradba cesta Solčava—
Luče—Ljubno. Zaslužnemu pokojniku, vse življenje odločnemu narodnjaku bodi časten spomin!
SV. ANDRAŽ PRI VELENJU. Naša osnovna šola se je do nedavnega imenovala narodna šclla generala Maistra. Ko je bil šolski upravitelj prestavljen, je predsednik občine Ložni-ce dal generala Maistra zbrisati. Ker je bil omenjeni naslov šole oblastveno dovoljen, se zaman izprašujemo, zakaj se je to zgodilo. Prosimo za pojasnilo!
SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI (Smrtna kosa). V javni bolnišnici v Celju je umrl g. Fran Korun, trgovec in posestnik iz Sv. Petra v Savinjski dolini. Blagega pokojnika so pokopali v četrtek ob velikem številu pogrebcev na tukajšnjem pokopališču. Bodi mu ohranjen blag spomin, njegovim svojcem naše sožalje!
SV. URH PRI ZAGORJU. (Smrtna kosa.) Te dni je preminil v starosti 79 let tukajšnji posestnik Franc Čebin, dolgoleten zvest naročnik »Domovine« in naprednrak. Pokojnik je bil mož zelo dobrega srca. saj je bil okoli petdesetkrat krstni boter. BiH je občinski mož in namestnik župana. Kot mož pošbenak je bil splošno priljubljen, kar je pokazal tudi pogreb. Mrtvaški oder, na katerem je ležal, je bil skoro zasut s cvetjem. Pred tremi Heti je bil s svojo življensko družioo, ki je po rodu od Sv. Jederti pri Rimskih toplicah, obhaja! zlato poroko. Bodi pokojniku ohranjen najlepši spomin, njegovim svojcem pa naše iskreno sožalie!
ŠMARTNO PRI SLOVENJGRADCU. Zadruga kamnosekov iz Ribnice na Pohorju ie tukaj kupiila kamnolom granita Granit po izjavi kamnoseka g. Franja Pungartnika iz Ribnice na Pohorju, ustreza zahtevam in zadruga je obljubila, da ho v kratkem začela delo. S tem bo tudi nekaj ljudi dobilo delo. Treba pa bo tudi izboljšati naše ceste, po katerih se bodo vo-žili težko naloženi vozovi
Domače novosti
* Knjiga Vodnikove družbe nagrajena v Berlinu. Ugledna berlinska filmska družba »Tobis« je razpisala v aprilu natečaj za najboljše delo iz sodobnega novinarskega življenja, po ka-terem bi izdelala zvočni ffflm. Na pobudo dr.
1 Mariana Forsteria iz Ljubljane ;e pisatelj prof.
dr. Pavel Breznik za film predelal svoi roman »Temna zvezda«, ki je lani izšel v Vodnikovi družbi, in ga predložili družbi »Tobis« v Berlinu. Kakor poročajo te dni berlinski listi, je kot edini inozemski konkurent dr. Brež-nik za svojo »Temno zvezdo« med 2512 avtorji preje! šesto nagrado. Čestitamo!
*	Pogreb obeh tujih žrtev letalske nesreče pri Ljubljani. Med sedtošmi žrtvami strašne tetalske nesreče v Hruišici pri Ljubljani sita bila, kaikor srno že .poročali, (tudi nemški pisatelj d'r. Vffiheilim Hom in njegova spremljevalka strokovna učiteljica Ana Briiglacherjeva. Truplo dir. Horna so pokopati na ljubljanskem evangeličanskem pokopališču, med tem ko so zemske ostanke Briiglacherjeve dali njeni starši prepeljati v Miinchen. Truplo bo v miin-chemslkem krematoriju upepeljeno. Ker so vsi potniki Mala mrtvi, vzrok nesreče ne more biti več zamenljivo diognan.
*	Odgovornost železnic za škodo zaradi primanjkljaja blaga. Kasacijsko sodišče v Novem Sadu je nedavno izdalo o vprašanju odgovornosti železnic za primanjkljaj blaga zanimivo sodbo, ki je načelne važnosti. Sodba pravi, da železnica odgovarja za škodo, ki nastane zaradi primanjkljaja blaga, razen tedaj, ako je škoda povzročena zaradi nedo-statkov v pakiranju, ki se na zunaj ne morejo opaziti. Sodišče je v določenem primeru ugotovilo dejstvo, da je bila koruza prevožena v odprtih vagonih, na katerih deske niso bile pribite po predpisih in je primanjkljaj nastal zaradi pakiranja proti predpisom. Ker gre tu za nedostatek. ki se na zunaj lahko opazi, je bila železniška uprava obsojena, da tožitelju povrne škodo, ki je v tem primeru znašala 8686 Din.
*	Vojaške nabavke neposredno od kmeta. Vojaštvo bo potrebne množine ovsa, sena in slame nabavljalo po komisijskem nakupu neposredno od pridelovalca. Komisije bodo poslovale v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Slov. Bistrici, Škofji Loki in Bohinjski Beti in sicer za nakup sena od 20. t. m. za oves in slamo pa od 5. avgusta.
*	Pravda zaradi prometne nesreče v Med-logu. Mestna občina celjska je svoječasno vložila proti državnemu zakladu po svojem zastopniku g. dr. Kalanu, advokatu v Celju, tožbo, v kateri je uveljavljala, da je železniška uprava soodgovorna za znano nesrečo, ko je celjski mestni avtobus zadel v vlak in je bilo toliko ljudi mrtvih. Nesreča se je
Videl je, kako ie zardela in .se mu plaho umaknila. Zaito je nadaljeval mirneje: »Aid želite, da vam prinesem kakšno knjigo. Zvečer gotovo utegnete malo čitati.«
Alfonz se jima ie približal in ie mračno pogledal obadva. ki n:sta mogla čisto skriti svoje vznemirjenosti. Zora se je potrudila, da je začela koilikor se je dalo, mirno govoriti o vsakdanjih rečeh.
Na Izprehod sta prišla tudi Ida in direktor. Ker se je Ida na povratku držala direktora. se je Dušan spet pridružil Zori. Trgal ji ie med potjo jagode in spet jo je ujel, ko ji je na nekem kamnu spodrsnilo.
Nihče ni pazil na vse te pozornosti, ki iih je Dušan posvečal Zori. Toda mladi vzgojiteljici se je zdelo, da bi vseh teh skrivnosti ne smelo biti med njima, saii je Dušan Idin zaročenec. Kljub temu je občutila, kako se ooHa-šča vpričo Dušana opojno čustvo, ki ga doslej še ni poznala. Ko so se vrnili v gostilno, ji je Dušan prinesel več kni<ig.
Zvečer je vzela eno, šla v svojio sobico in začela brati. Razmišliena je bila in zmerom ^pet se ji je zdelo, da čue Dušanovi besedi '»dragi deklič«, ki iu .ie bil tako prisrčno izpre-govoril v gozdu. Vsi dragi so sedeli spodaj v verandi. Direktor iim ie razkazoval fotografije. ki iih ie za cel kovčeg vlačil s seboj. Včasih je pridonel do nje Idin vesel smeh.
Kmalu pa sta šli ženski počivat. Le Vrhovec Se je še do polnoči razgovaria! z direktorjem Grmovnikom Vrhovcu ie obraz žarel! in ves svečano razpoložen ie bil. ko ie pozno ponoči stopil v spalnico. Prav nič še ni bil zaspan, zato je zbudi! ženo.
»Prosim te. Irena, boš že jutri spala. Važne reči ti moram povedati.«
In Vrhovec je trdo stopa! po sobi sem in tja in živahno govoril, dokler niso spodaj stanujoči gostje začeli nestrpno trkati na strop in s tem izražati nejevoljo nad Vrhovčevo ne-obzrirnostjo.
Naslednjega dne je spet sijalo solnce. Ida, oblečena v novo snežno belo obleko, je bila razposajeno vesela Tudi direktor je bil videti ves prerojen in mladosten kar je bilo čisto v neskladnosti z niegovo zunanjostjo, ki je kazala na burno življenje. Alfonz je bil dalje mračen, a Dušan se ie kliub raztresenosti iz-kušal kazati veder in vesel.
Večkrat so iskale njegove oči mlado vzgojiteljico in kadar so se oči obeh srečale, je videla Zora v niegov'h očeh topel blesk.
Zvečer je morala Zora v svojo sobo po jopiča za obe deklici. Dušan fi ie naglo sledil. Na «topncah je bilo temno. Bila sta sama.
»Prav tako kakor takrat, ko sva se prvič videla.« je šepetal. »Bilo ie tudi na stopnicah. Ne morem pozabiti trenutka, ko sem vas poljubil tvn usta. Oorostote! To ie M! v vsem mojem ž:vljen''u na^lai.ši dogodek, ki mi bo za zm°>-om v najlepšem spominu.«
Med šepstamem ;e približal svoj obraz ne-nemu. Hotela se e h;tro obrrrti. a je že začutila pofjub na svojih ustnih. BU ie vroč in sladak. da je za trenutek izgubila vsako moč up1'Tinta.
Zda'>i na se ie obrmla in zbežala v svob sobo. Čut la je vako ji kri udarja v glavo in ji srce divje tolče.
Kako se bo to končalo? Kako se bo končalo? Tako osamJjena in tako brez zaščite se je videla sama sebi. Na um ji je padla misel,
da Dušan vse to počne orav zaradi tega, ker ona nima kje iskati zaščite. Zato jo poljubuje, kakor se mu zahoče. On, zaročenec druge, skrivaj zasleduje z ljubezenskimi nežnostmi njo — vzgojiteljico. O, Dušan ne dela mnogo okolnostj z ubogo stvarco, ki je pri tujcih v službi!
Njen dekličjj ponos je zdajci vzplamte! proti takemu početju. Toda začutila je, da njen ponos ne bo mogel dolgo kljubovati čustvu, ki jo zmerom boli osvaja. Kadar ji s prijaznim nasmeškom v toplih modrih očeh govori prisrčne besede, je vsa kakor omamljena in v takih trenutkih mu bo nekoč poljub vrnila. Samo tega ne! Samo tega ne! Rajši bi umrla, kakor poliubiila ženina druge.
Divje misli na beg so se i porajale v glavi. Tedai so jo poklicali.
Alfonz jo je pogleda? z vprašujočimj očmf. »Zelo d o'aro ste izostali.« Ji je očital.
Ko je bila pozno zvečer Vrhovčevka sama v sobi in pripravljala prtliago za jutrišnji izlet na Velo polje, je. potrkala Zora na vrata m prosila g os pa za razgovor.
Zora ie bžla vsa zmedena. Nien glas se je tresel. Pravkar io je bili snet srečal Dušan, zagrabil .nieno ročico in jo poljub'1.
»Mlostljiva sosna«, je govorila Zora plašno in iec(!ja;e. »včeraj >#e rekli, da sem tu nepotrebna. Res je! Olika in Vanda se zdaj tako ne učita in zato vas prosim, da me pustite proč'«
Vrhnvčevk-) »e zamahnila z roko
»Zakai? Kakšna nfsel vam je padla na um1 Kam hočete?«
»Domov bi odpotovala, 5e mi dovolite.«
zgodila decembra I. 1931. pri Medlogu. Sodba apelacijskega sodišča v Ljubljani z dne 1. oktobra 1. 1935. je ugotovila, da odgovarja za nezgodo tudi železniška uprava, in je bila ta sodba potrjena s sklepom stola sedmori-ce. Glede na sklep stola sedmorice je moralo sodišče zdaj dognati višino odškodnine, ki jo mora plačati država mestni občini. S sodbo okrožnega kot trgovinskega sodišča v Ljubljani je sodišče razsodilo, da je državni zaklad kraljevine Jugoslavije dolžan plačati mestni občini celjski 247.727.55 Din z obrestmi od 6. decembra 1. 1934. dalje in pa polovico mesečnih rent, ki jih je mestna občina plačala v času od 1. januarja 1935 do 30. junija 1. 1936. V znesku 247.727.55 Din so za-popadene poleg odškodnine tudi mesečne rente, ki so bile izplačane poškodovancem in svojcem poškodovancev do 1. januarja 1.
1935.	Kar se tiče plačila rent od 30. junija 1.
1936.	dalje, je okrožno sodišče kot trgovinsko sodišče v Ljubljani v svoji sodbi izreklo, da bo moral državni zaklad kraljevine Jugoslavije povrniti mestni občini celjski polovico rentnih zneskov, čim jih pač bo mestna občina celjska plačala. Na ta način je mestni občini celjski zagotovljeno, da bo od 30. juniia 1. 1936. dalie plačala svojcem poškodovancem samo polovico rentnih zneskov, na katere ie bila svoječasno mestna občina celjska od tukaišnjega okrožnega sodišča v posameznih primerih obsojena, med tem ko bo nlačala drugo polovico država. Izid pravde kaže, da je bilo pravno stališče občine utemeljeno in da so bila nad vse pohvalna prizadevanja pravnega zastopnika g. dr. Kalana in onih gospodov, ki so se s posredovanji pri upravi državnih železnic in pri ministrstvu trudili, da bi bila zadeva urejena brez pravde.
*	Strojj naj se umaknejo ljudem. Dunavska banska uprava je izdala razglas, da je glede na hude gospodarske razmere in v svrho omi-ijenja brezposelnosti med poljskimi delavci v bodoče prepovedana žetev žita in košna s stroji. Te stroje smejo rabiti samo gospodarili izključno po svojih posestvih.
*	Dva milljk>na škode z a rac® neurja. Zadnje neurje, ki je razsajalo v Dravski dolini okrog Mute, je po dosedanjih cenitvah povzročilo dva milijona dinarjev škode. Hudourniki so razdrli tudi cesto, ki drž; na Sv. Primož rn Pernice, da sta ta kraja zdaj odrezana od prometa.
Soteščan:
Pod nesrečno 8
zvezdo
(Povest iz minile dobe)
»Ti mu daiješ potuho!« je pričel rohneti. »In držiš z Jerinko. Kdaj ste se zmenili proti meni?«
Hči je začela jokati. »Oče, doslej smo živeli v miru doma in s sosedi. Srečo smo imeli in božji blagoslov je rosil na našo zemljo. Prepir pa prinaša nesrečo.«
»Pridigati pa znaš!« je dejal posmehljivo. »Tedaj boste otroci dajali nauke, stari bomo pa poslušali... «
»Tako sem čiitala v neki pobožnji knjigi,« je rekla in še glasneje zajokala.
Jok ga je ganil. Nobena pnošn a bi ga ne bila tako hitro omehčala. »Ce je tako. mu bom pa prizanesel.« je počasi odnehal. »Ampak ti boš daiala odgovor zaradi tu:ih grehov!«
»Nič ne bo hudega!« je sprejela odgovornost.
»Samo da bosta mir in zadovoljstvo pod domačo streho.«
Utihnila je ter si obrisala soilze. Pri delu se je hitro razvedrila in zapela veselo pesem. Prijazno se je pogovarjala z bratom; oče pa se je zvijal v domišljiji, da je osamljen v domači hiši. Podnevi je že še odganjal otožne misli, zvečer pa je sedel na Mopici pred hišo in gledal proti nebu. kjer je iskal nesrečno zvezdo.
*	Legitimacije za znižane voznine. Po splo- t šnem pravilniku o znižani voznini, ki je bil objavljein v Službenih novinah z dne 10. t. m., bodo državni in banovinski upokojenci in rodbinski člani državnih in banovinskih še delujočih in upokojenih uslužbencev uživali na podlagi železniških legitimacij odsilej 24 voženj po polovični ceni letno. Nove legitimacije se bodo uvedle 1. januarja 1. 1937. Da more o navedeni uživati odobreno večje število voženj po polovični ceni še pred 1. januarjem, je določeno, da se jim dosedaj izdane legitimacije opremijo s posebnimi kuponi. Kupone za leto 1936. bo izdajala za upravičence na ozemlju dravske banovine direkcija državnih železnic v Ljubljani. Državni uradi naročajo kupone pri pristojnih državnih, odnosno banovinskih oblastvih. S spiski je poslati glavni blagajni direkcije državnih železnic v LiubVani (čekovni račun 10207) po 2 Din za vsak kupon. Za otroke, ki jim pripada po členu 8. novega pravilnika legitimacija, a zdaj nima« legitimacije, se mora naročiti nova legitimacij
s kuponom po navedeni Službeni poti (cena 10 in 2 Din).
*	Gradnja cest. Gradbeni minister je dobil pooblastilo, da stavi finančnemu in gospodarskemu odboru predlog za gradnio ceste, Beograd—Zagreb—Ljubljana. Terenska sekcija za gradnjo ceste Ljubljana-Kranj pa že izdeluje podrobne načrte za cesto Ljubljana—Novo mesto, med tem ko je splošni načrt že izdelan. Razen tega ta sekcija izdeluje načrte za cesto Kranj—Pod-vini.
*	Napoleonov cekin za pogrebne molitve.
V Užički Požegi je umrla imovita gospodnja Mileva Kondičeva in je v oporoki določila, da naj se vsakemu svečeniku, ki bo sodeloval pri pogrebnih molitvah za njo, izplača po en Napoleonov cekin. Tako se je od blizu in daleč zbralo na njenem pogrebu 24 svečenikov, katerim se ie za pogrebne molitve v resnici vsakemu izplačal napoleonov cekin.
*	Število obsojencev v naši državi. Po uradnih podatkih je bilo predlanskim, to je 1. 1934.. pri vseh okrožnih sodiščih obsojenih 20.795 ljudi, od teh 1909 žensk. Za zločin proti obstoju države in ustavnemu redu je bilo obsojenih 667 obtožencev, od teh 52 žensk, za nasilje proti uradnim osebam 1650, za ponarejenie denarja 103. za dvožen-stvo 10, za premišljen uboj, odnosno umor 843. za detomor 70. za odpravo telesnega
3.
Berač Skur, znan pod imenom »rdeči Jaka«, je bi! v Zakotju zanimiva oseba. Po trikrat na leto jo je primahal čez hribe in l udje so ga že od daleč vpraševali, kai je novega po širokem svetu. Rad jim je postregel z novicami, ki so bile resnične ali pa tudi izmišljene, kakor je pač naneslo. Za plačilo je dobil zmeraj kaj boljšega za želodec.
Prenočeval je navadno pri Gobarju. Z. očetom sta bila dobra znanca. Janez mu je pripravil udobno ležišče, Minka pa boljšo večerjo. Nato so kramljadi o starih časih.
Gobar je po storjenem delu sedel na klo-pico pred hišo. Tukaj mu je bil najljubši prostor. S hrbtom naslonjen na zid in z nogami oprt na »pručko« se je zamislil v pretekle čase.
Skur se mu je pridružil in odložili palico. Gobar se mu je odmaknil bolj na kraj, nato pa je raztegnil roke, da bi si zravnal otrple ude. »V nebesa mi vlečejo,« je omenil beraču.
»Vsi pojdemo, vsi,« je odvrnil Jaka. »Nekateri prej, drugi pozneje ... «
»Odiiti še prav za prav ne mislim.« Nekateri stari ljudje ne čujejo radi o smrti. »Poprej se moram odpočiti.«
»Tisto pa. tisto. Kaj se boš muči na stara leta! Sina imaš, nikar ga ne staraj! Dovolj si delal za druge, zdaj naj pa še drugi delajo zate. Kar odloži in uživaj, kar si boš izgovoril. Saj si zaslužil.«
Starcu ni preveč ugajala beračeva zgovornost. Dejal je skoro nejevoljno: »Skoro vsak se je še kesal, kdor je dal prezgodaj...«
I plode 176, zaradi hude telesne poškodbe 2643. Mnogo večje je število obsojencev po sreskih sodiščih, in sicer 112.632, med njimi 14.894 žensk. Zaradi pohajkovanja in prosja-čenja je bilo obsojenih 1206, od teh samo v Sloveniji 956. V vseh 11 kaznilnicah je bilo predlanskim zaprtih 4221 obsojencev, od teh 419 žensk. Proračun kaznilnic je znašal 26.121.000 Din.
*	Ali slavi mariborska prostovoljna gasilska četa 65 ali 85-letnico obstoja. Znani mariborski zgodovinar profesor Baš je ugotovil v posebnem članku, ki bo objavljen v slavnostni knjižici za gasilsko prrjprvo 1. in 2. avgusta v Mariboru, da je treba začetek mariborske gasilske čete postaviti v leto 1852., vendar takrat gasilstvo ni bilo organizirano v kakšnem posebnem društvu in je tako društvo bilo ustanovljeno šele 1. 1871. torej pred 65 leti. Mariborski gasilci torej obhajajo 65-letnico društva, v katerem so kot prostovoljni gasilci organizirani, in 85-letnico mariborskega gasilstva. Najstarejša Mariborčana dr. Josip Urbaczek in tvorni-čar Josip Tscheligi sta bila navzočna pri ustanovitvi gasilskega društva v Mariboru leta 1871. Oba gasilska veterana sta še zdrava in čila in se bosta gasilske proslave 1. in 2 avgusta osebno udeležila.
*	V letalsko podoRcirsko šolo se sprejemajo mladenič; od 17. do 21. leta starosti in v vojno muzlčko šok), mladeniči od 14. do 16. leta starosti. Natančne sa pojasnila se dobijo od 8. do 12.30 za malenkostno odškodnino pri Peru Francu, kaoetanu v p., Ljubljana. Maistrova ulica 14. Priložiti je znamko za odgovor za 3 Din.
*	Smrtna nesreča uglednega posestnika. Nedavno je bil Franc Smode, ugleden posestnik in mesar iz Nove vasi na lovu v Slivnici pri Mariboru. Vračali se je domov v spremstvu nekega lovca in nekega delavca na vozu. Smode je sam držal vajeti, puško, ki je bila nabita, pa je imel med nogami. Zdajci pa se je puška sprožila in so se šibre zarile v Smodetovo telo, mu raztrgale desnico in mu ranile prsi, vrait in glavo. Po dogodku sta oba njegova spremljevalca stekla eden proti Slivnici, dragi proti Hočam, da obvestita ljudi o nesreči. Naposled se je posrečilo dobiti telefonično zvezo z mariborskimi reševalci, ki so takoj odbrzeli na mesto nesreče. Našfli so na cesti Smodeta samega. Nemudno so ga odpravili v splošno bolnišnico v Mariboru, kjer je umrl za doblje-
»Janez pa ni tak, da bi grdo ravnal z očetom,« je berač hitro pobil njegov ugovor. »Nevesto ima najbrž že izbrano ... «
»Ali si že kaj slišal?« mu je segel v besedo. »Vidiš, to je tisto, kar mj beli glavo.«
O nevesti ni hote! Jaka ničesar vedeti. Gobar mu je mora! povedati: »Tista, ki se nam ponuja, ni za našo hišo...«
»Tega pa ne verjamem.« Škur ie zagovarjal Janeza: »Tak fant bo že znal izbrati.«
»Jerinka ga je premotila. Njena stara mati je bila čarovnica ... «
Berač je hvalil Tončko na vse pretege ter se čudil očetu, zakaj odbija sinu tako nevesto.
»Jaka. Jaka!« Gobar ga je gledal izpod čela. »Ne vem, ali si najet ali naprošen?
Škur je vedeli, koliko je ura. Tončke nI smel več hvaliti. Ako bi jo bil grajal, bi se bil prikupil morda očetu, toda Janezu bi se bil zameril. Zato je končal previdno: »Zaradi mene nai vzame, katero hoče, ali Pa nobene.«
»Med iljudmi, ki se imajo radi, ne smemo delati razprtije.«
Gobar je utihnil in začel spet čez neka! časa: »Jaka, alli verjameš, da so nekateri ljudje rojeni pod nesrečno zvezdo?«
»I, seveda so rojeni,« mu je pritrdil. »Vsak človek ima svojo zvezdo. In ko umrje, ugasne zvezda.«
»Tedaj verjameš?« Gobar je pogledal proti nebu. »Ali jo vidiš? Tamle gori — prav nad mojo glavo... Povej mi, kakšna je tista zvezda.«
»Rdeča,« je odvrnil Jaka.
»No, vidiš. Tedaj se nisem motil. Rdeč® zvezde pomenijo nesrečo.».«
nimi poškodbami. Pcikojnik je imel pri sebi v času nesreče 5000 do 6000 Din. Ko so ga dobili na cestti, je bilo v njegovi listnici saimo 600 Din. Iz tega je možno sklepati, da je moral metkdo v času, ko sta njegova spremljevalca pohitela v Slivnico in v Hoče po pomoč, priti mimo in ponesrečenca izropati. Rajnki je bil splošno priljubljen. Blag mu spomin!
*	Huda toča. Pred nevi je nastala nad Kaplo ob avstrijski meji huda nevihta. Vsula se je tudi gosta in debela toča, ki je padala dvajset minut. Drevje je čisto okleščeno, žito stolčeno v zemljo in vrtovi uničeni. Ljudstva se polašča obup. Pomoč našim ubogim ljudem je nujno potrebna.
*	Šala s smrtnim izidom. Predzadnio nedeljo se je 34-letni čevljar Anton Lešnik iz Podvrha pri Braslovčah ruval doma pred hišo za šalo z nekim moškim. Med ruvanem s a oba padla. Lešnik je padel tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Lešnika so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je umrl.
*	Požar. Nedavno je pogorelo v okolici Vojnika gospodarsko poslopje posestn'ka Pavla Dobrotinška. Na istem mestu je stalo staro gospodarsko poslopje, ki ga je lani strela uničila.
*	Nesreča v planinah. Nedavno ponoči so pripeljali graničarji na Jesenice hudo ponesrečenega 18-letnega vojaškega godbenika
Stanka jamščaka. Bil je doma na Hrušici nad Jesenicami na vojaškem dopustu, pa ie izrabil priliko in se napotil na Rožco. Visoko nekje v skalah je hotel natrgati planink, po neprevidnosti pa je zdrknil s skale na avstrijsko stran in obležal hudo poškodovan. Pri padcu je zadel z glavo ob ostro skalo in mu jc počila lobanja. Z Jesenic so prepeljali Jamščaka z avtomobilom v Ljubljano v vojaško bolnišnico.
*	Huda nezgoda. V železarni na Muti zaposlenega 20Ietnega kovača Gabrovca je doletela huda nesreča. Kos železa mu je padel na vrat in povzročil notranje krvavljenje. Prepeljali so ga nezavestnega v bolnišnico v Slovenjgradec.
*	Otrok je utonil v mlaki. V bližini domače hiše se je te dni igral 18mesečni Stanko sinček posestnice Lize Vidovičeve. Mati pa je med tem časom doma pekla kruh. Ko je peko končala, je šla gledat, kje je otrok. Ker ga ni našla in tudi drugi otroci niso vedeli. kje bi bil, je šla še na sosedovo dvorišče, kjer imajo globoko mlako za race. V
Berač je razlagal: »Kadar umre človek, se utrne tudi negova zvezda in ugasne. Ko pa se rodi, mu zasuje nova zvezda, bela ali rdeča, kakršna usoda mu je pač določena.«
»Meni je zasvetila rdeča...« Gobar je vzdihnil, kakor b: se bil smilil samemu sebi. »Midva sva soseda ali morda celo brata...«
»Tebi se ni treba pritoževati,« ga je zavrnil Jaka. »Kaj bi šele rekel, ako bi bil na mojem mestu!«
»Jaka. včasih bi kar s teboj zamenal...«
"Glej, da te Bog ne kaznuje,« ie bil skoro užaljen. »Celo cesarju je urezana beraška palica.«
Oba sta utihnila in zrla molče svojo nesrečno zvezdo. Gobar je poiemal pod težo svojega gorja, berač pa bi bil kar rad stopil ina niegovo mesto.
Starca nista ostali sama dolgo časa. Začeli so prihajat; sosedje, mož;e in mladina, ter so polegali okrog po vrtu. Jaka ie moral pripovedovati. kod ;e hodil in kaj je vse doživel, odkar ga ni bilo v Zakotju.
»Kakih pet mesecev se nismo videli,« je omeni nekdo izmed vaščanov.
»Kdor poredko pride, ga imajo rajši.« se je odrezal Jaka. »Ce bi prišel vsak teden, bi vas nocoj ne bilo tukaj... «
"Ločnik si je med tem že postavil bajto,« so mu pripovedovali.
»O tem sem že nekai slišal med potk).« Jaka je b i radoveden, ali je dal skopuh komu kai zaslužiti.
Zakotci so se krohotali: "Za vsak krajcar se je tresel. Kamene je nosil v vreči... In les je vlačil iz gozda... «
| tej mlaki je posestnica vsa prestrašena našla sinkovo truplo. Poizkusi, da bi ga spet oživili so bili zaman.
*	Tri tedne že iščejo 14letnega fanta. Sredi junija je dobil 14-letni Alojz Ambrož, dijak prvega razreda meščanske šole, od neke mariborske tvrdke v razprodajo 200 Slomškovih znakov. Fant pa teh znakov ni obračunal, temveč je neznanokam izginil. Tri tedne ga zdaj zaman iščejo starši in varnostna oblastva. Domači so v velikih skrbeh, da se mu ni kaj bsodnega pripetilo. Kdor bi vedel, kje je fant, naj takoj obvesti bližnje orožnike.
*	Vlak v voz. Med postajama Sv. Lovrencem na Dravskem polju in Pragerskim je strojni vlak zadel v voz posestnika Matevža Pre-dikake iz Zg. Pleterja. Nesreča se je zgodila na .nezavarovanem cestnem prelazu. Zaradi sunka se ie voz, naložen z žitom, prevrnil. K sre& n,; bl'o človeških žrtev in tudi vpreže-na živna je nepoškodovana.
*	Smrtno nesreča. V Polanah pri Hočah je posestnik Anton Januš iz gozda proti domu vozil Štore. Nesreča je hotela, da se je voz prevrnil, in pod seboj pokopal voznika, ki je dobil tako hude poškodbe, da je umrl. Pokoj- | n'k je bil prj sosedih zelo priljubljen.
*	V žilnem polju najdeno truplo. Zanjice posestnika Hočevarja na Studencu pri Devici Mariji v Polju so med žetvijo našle na ni vi elegantno oblečeno žensko truplo, ki je bilo že v razkroju. Pri ženski ni bilo ukakih listin, pač pa so dobili pr njej steklenčieo, v kateri ie moral biti strup. Nadalje poizvedbe so .dognale, da ie ženska L!ub'jančanka Gabriie-"la in da je izvršila samomor zaradi hudih denarnih st:sk.
*	Samomor z možnarjem. V Ljutomeru se je z možnarjem ustrelil v srce 29-letni hlapec pri g. Schmidtu Jakob Ščavničar iz Nunske grabe. Obupen korak .ie izvršil, ker ga je 31-letna dekla Marija Potčeva obdolžila, da jo je on nagovoril, da je vrgla nezakonsko dete v potok.
*	Huda prometna nesreča. Na Tyrševi cesti v Ljubljani se je nedajmo ponoči po nesreči zaletel v neko koč'j o rr¥lad motociklist. Udarec v kočijo je bil tako silen, da ie dobil mo-tociklist zelo hude poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ponesrečenec ie 24-letni zasebni uradnk Gradišek Franc iz	»lice.
»Pa ob takj hrani!« so ga milovale sosede. V nedeljo si je skuhal fižola ter ga jedel ves teden... «
»Dedec je neki silno bogat,« so vedeli ne-' kateri.
»Denarja pa ima, denarja!« ie potrdil Jaka. »Toliko, da mu ga celo vrag pomaga šteti.«
»Kdo? Kdo?« so se plašili.
»Tisti tam spodaj... Ali še nič ne veste?« Skopuh in rdeči Jaka sta se poznala. Oba sta bla brez svo:cev; Škur ni bil nikjer doma in Ločnik je bil njegov sosed Večkrat na leto sta se srečala na svoi,ih potih Dočim je ostal Jaka siromak, se je Ločniku nasmehnila sreča. Zapisal se je vragu, ki mu je pomagal do denarja. Odslej je bil v njegovi oblasti.
Zakotci so se dregalj s komolci.
Jaka jim je povedal zgodbo. Nekoč je našel skopuha v samotni koči. Do bližnje vasi je bilo še kake pol ure. Ker se je že mračilo, se ie namenil tamkai prenočiti. Lezel je prav počasi proti njegovi koči in pogledal previdno skozi okno.
Dedec ie sedel za mizo pred brlečo svetilko. Njemu nasnroti po mož v zeleni obleki. »Hudirja, ali izb;rata fižol?« si je mislil Jaka. ko ie zapazil kup na sredi m'ze.
Začulo se je oriietno žvenketanje. Možaka sta preštevala deiar; bili so sami zlatniki in srebrnik. Svoje delo sta opravljala molče, niti b°sed.ice nista izpregovorila.
Zakotci. zatonliem v nripov°dovanie, so bili kakor omamljen' od prečudnega bleska. Vpraševanja in ugibanja ni bilo t}e konca ne kra;a.
Berača ie zanimalo samo to, kdo ie skopuhov tovariš. V vsej okolici ni poznal enakega človeka. Čudak se ni ukvarjal z ljudmi in
Žrtev Save. Sin rudarja 16-letni Metličar Jože se je v nedeljo kopal pod savskim mostom nasproti železniške postaje v Trbovljah. Zašel je .v deroče valove in utonil.
*	Zaradi družinskih razmer je skočla v ba-jer na Gvidi v Trbovljah 26-letna rudarjeva žena Pirčeva in utonila.
*	Smrtna nesreča. Na novi gradbj zagrebškega trgovca Munniča v Smetanovi ulici v Mariboru opravljajo zadnja dela. Kleparski mojster Petrovič ie te d ni pritrjeval žlebe na strehi. Pri tem nevarnem delu je pomagal tudi 15-iletni vajenec Josip Širec. Pa mu je spodrsnilo in padel je na kup tramov na dvorišču, kjer je obležal z razbito glavo in polomljenimi udi mrtev.
*	Nesreča na železnici. Med posta'ama Sv. Lovrencm na Dravskem polju in Pragerskem je strojni vlak zadel v voz posestnika Matevža Predikake iz Zg. Pleterja, naložen z žitnim snopjem. Zaradi sunka se je voz prevrnil. K sreči ni bilo človeških žrtev in tudi živina je ostala nepoškodovana.
*	Dve hudi nesreči motocikUstov. V nedeljo dopoldne sta se vozila iz Celja proti Zidanemu mostu vsak na svojem motornem kolesu 20
I letni trgovski uslužbenec Cenek in zobar 30 letni Oldrih Požirek. oba iz Prage. Na ces i pred Šmarieto je privozil v nasprotni smeri na kolesu Blatnik Andrej iz Šmariete. Cenek je vozil po desni, a Blatnik po levi. napačni strani. Nesreča je bila neogibna. Ceneka je vrglo z motornega kolesa in je obležal na cesti nezavesten. Blatniku se ni zgodilo nič. Žalski avtomobilski izvošček Jager Franc je nezavestnega Ceneka prepeljal v celjsko bolnišnico. Pri Celju se je popoldne prinetila druga enaka nesreča. Iz CeFa proti Teharju so se vozil,- z motornim kolesom s prikolico 40-letni tovarniški livar Vovk Viktor in delavec Zohar Avgust in njegova žena, vsi iz Maribora. Pri Detičkovi vili v Zavodni ie Vovku odpovedala zavora in je z vso silo zavozil v cementni steber. Vovk si je zlomil desno roko in levo nogo. poleg tega mu je pa še odtrgalo palec na desnei. Zohar in njegova žena sta ostala nepoškodovana. Vovka so prepeljali v ceflisko bolnišnico.
*	Smrt pred hišo. Te dni ie našel neki mestni uslužbenec v Celju pred hišo advokata dr. Serneca v Ipavčevi ulici na tleh mrtvega Ser-nečevega hlapca, 39-le'nega Franc-, Peska. Poklicani mestn5 zdravnik dr. Podpečan je ugotovil, da ie poko'n;ka zadela kaD. Pokorne-,
ni verjetno, da bf bil koga povabil na svoje skrivnostno delo.
»Pa ne. da bi b'1...« Škur je omahnil od okna. Neznanec je segel po denariu. Roka mtt je bila dolga in koščena. Prsti z debelimi členi so bili na koncu zakrivljeni v kremple.
»Z vragom je zmenjen!« se je plašila m!a-dna. Minka je na pragu skoro omedlela.
Gobar ;e bil radoveden, kako je bilo potlej s prenočiščem.
»Prekrižal sem se in odhitel z naglimi koraki. V bližno vas sem dospel ves premočen. Tam so mi pripovedovali, da ima čudak iz koče čudnega nočnega gosta. Kadar odha;a, se čuje peketanje konjskih kopit in pod njimi se krešejo iskre. Iz gobca pa mu šviga plamen.«
Tudj Zakotci so vedeli marsikaj o svo:em novem sosedu. Nikomur ni ugajalo niegovo čudno vedenie. Samotar je potuhnjen: nikdar ne pogleda človeka v obraz in ne odgovarja na vprašana. Nerazumljivo 'e tudi to. zakai so vrafa njegove koč° ponoči odprta na ste-žaj, podnpvu oa iih skrbno zapira. Z ljudmi, ki tra srečujeio ali dohitevajo na poti, se ne spušča v pogovor.
Možie so godrnali. zakaj se ie tak človek sploh nas°Iil med poštenimi vaščani. Občna b; se morala nobr>ati ter ga izgnati tja. kamor je oristoien. Trdo so priemali Komarja, ki bil ta čas obč:nski svetovalec.
»Zadeva je drugačna.« Komar se ie razumel na zakone. »Kdor ie nremožen in ne n^egu-ie občanov, lahko živi, kier hoče. Nihče mu ne sme kratiti svobnd° „
Vel:avnemu možu Zakotci niso mogli odrekati. Sklenili pa so, da bodo Ločnika skrbno opazovali. Človeka, ki ie v zvezi z vragom se je treba prav posebno varovati.
mu Pesku je ponoči postalo najbrž slabo in je žel zaradi tega iz hiše, da bi se malo ohladil. Imel je na sebi zgornjo obleko, a spodnjo obleko je pustil v sobi, kjer je ležal.
*	Požar na Studencu pri Stični. V nedeljo ponoči je nastal ogenj v hiši posestnika Vr-hovca Josipa, podomače Lavša, na Studencu. Domač; so najprej sklicali sosede, katerim se je posrečilo o te ti iz goreče hiše, kar se je pač dalo. Goreti je začelo najprej na podstrešju, kjer je plamen takoj zajel slamnato streho in se nato naglo razširil na vso stavbo. Liudje, ki so kljub pozni uri prihajali na pomoč, so s škafi polivali sosedna gospodarska poslopja, da bi se ne vnela, kar se jim ie tudi posrečilo. Kmalu pa so prihiteli iz Stične in Št. Vida gasilci z brizgalkama in omejili ogenj. Poleg hiše je pogorelo na podstrešju tudi precej ajde in drugega blaga, tako da trpi Vrho-vec znatno škodo. Kako je požar nastal, ni znano.
*	Utopljenec v betnavskem ri nlku. Te d:'i
se je kopal v ribniku Pama Pandilovič. Preplaval je enkrat ribnik, ko pa ie hotel spet na drugi breg. je sredi ribnika začel klicati na pomoč. Potapljaočemu je plaval nasproti 22-leemiEdi Termunt iz Tezna, ki se ga pa je Pan-dillovič tako tesno oklenil, da sta oba šla na dno ribnika. Termutu se je v zadnjem trenot-ku posrečilo, da se je rešil na površje. Nato sta prispela k ribniku delavec Karel Vlaj iz Maribora in Henrik Meglič iz Radvana, ki sta utopljenca spravila na kopno ter mu skušala z umetnim dihanjem snet vrniti življene. Ker r,a je Pandilovič ležal že pol ure v ribniku, so bili vsi poskusi zaman.
*	Obesil se je. 21-letni Avgust Lorenci je bil doma v Vuzenici kot vojak na dopustu. Na dopust je prišel silno potrt, ker je pri vojakih pokvaril puško; dejal je sorodnikom, da zaradi tega ne more več živeti. Nihče ni mislil, da je mladenič s svojo grožnjo resno mislil. Cez nekaj dni pa so ga našli obešenega.
*	S strtim prsnim košem pod vozom. 23-1 et-ni viničar Anton Januš iz Pivol je vozil iz gozda nad Hočami smrekove veje. Zdajci pa se je voz nagnil. Januš ie hotel preprečiti, da bi se voz zvrnil. Toda bil je preslab. Voz se e prevrnil in Januš ie obležal s strtim prsnim košem pod smrekovimi vejami. Nekaj ur zatem so ga našli mrtvega. Pokojnik je bili mar-lj'v viničar -in sočustvuje z njegovo usodo vsa okolica.
Ko so obdelali skopuha, so prišle "na vrsto še druge zgodbe. Jaka jih je vedel mnogo, Novice pa je prihranil za nameček. Hitro jim je potekel večer — v zvoniku je odbilo enajsto uro.
Gobar in rdeči Jaka sta se poslovila. Za njima so odhajali sosed e. Na klopici je ostal samo še Janez in Mlakarjev Peter je ležal pred hišo v travi. »Skoro mi ie hladno!« se je stresel in prisede! k tovarišu.
»Obleci se, da se ne prehladiš,« ga je Janez prijazno opozoril. Bal se je. da se bi Peter ujedaval zaradi Tončke, pokazal" pa mu ni nobene nejevolje. Ali se morda premagu e zaradi M nke? Sestra je fantu naklonjena, to je že opazil, pa tudi sama tega ne prikriva. Zadeva, kj ga ni malo skrbela, se je obrnila tako, da Si sam ni mogel bolje želeti.
»Ali si ga slišal?« Peter ie mislil na berača.
»Jako bi poslušal vs3 noč« je odvrnil Janez.
»Izvedeli smo, kakšnega soseda imamo ...«
»Ako je res. tedaj ga ni kaj prida,« je menil Janez.
»Denar pa le ima. Pa še koliko! Toliko, da ga niti sam ne more prešteti... «
Janez ie vzdhnil: »Škoda denara takemu človeku! Vsai polovico naj b; mi odstopil...«
»Kako pa! Rajši dušo. je vedel Peter.
»Duše nima več, ker je že prodana... «
Peter se ie sklon) ter mu pošepnil važno: »Tedaj pa kar po n;eni. ako nima duše...«
Janez ga je branil: »Človek je pa vendarle. Celo psa nerad ubijem ... «
»Žival se človeku smili. Kdor je z vragom, ta je slabši od ži vali... «
Obema se ie pričelo zehati. Tožila sta, da sta trudna in zaspana.
*	Huda nesreča na Jezici. Te dni so bili ljubljanski reševale; poklicani na Ježico, kjer se je neki kolesar hudo ponesrečil. Zadel se je namreč v železniško ograjo, pri tem pa padel in nezavesten obležal. Reševalni avto je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je ponesrečenec pretresel možgane in razbil obraz. Ponesrečenec je 41-letni oženjem rudar Franc Cešornja iz Trbovelj.
*	Spet utopljenec v Savi. Sava je te dni pri Ježici zahtevala novo žrtev. Popoldne se je prišel na Savo kopat 36-letni delavec Anton Carman iz Šiške. Nad mostom se ie slekel, toda v vodi ga je najbrže prijel krč ali pa ga je zadela kap, zakaj takoj se je začel potapljati. Voda ga k odneha nekako do Štirno-vega kopališča, kjer so. truplo potegnili na suho. Kopalci so se trudili, da bi mu z umetn in dihanjem povrnili življenje, toda to je bilo brezuspešno.
*	Lojze hodi za Lojzeiovo ženo Lojzko. V rudarskem naselju Glogovcu pri Koprivnici stanujejo povečini slovenski rudarji, med njimi tudi rudar Lojze Krofel z ženo Lojzko. H Kroflu je prihajal Lojze Zem-ljak, ki je o njem Lojze Krofel sumil, da obiski veljajo njegovi ženi. Te dni je Krofel dejal svoji ženi, da gre na delo, v resnici pa jo je hotel le presenetiti in se je kmalu vrnil. Žene pa ni bilo doma. Našel jo je za šupo s prijateljem. Prijatelja Lojzeta je kresnil po glavi, potem pa je obračunal z ženo. Prijatelj se je odvlekel domov, kamor je prišel varani mož za njim in ga obdelal s sekiro in nožem tako, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
*	Golega invalida vlekel po cesti. Nedavno zvečer se je pripetil v neki gostilni na Zrkovski cesti na Pobrežju pri Mariboru razburljiv dogodek. Po splošnem pretepu je neki delavec do golega slekel invalida Mihaela Lazarja, ga opasal s pasom in ga sredi noči golega vlekel več sto metrov po cesti. Pri tem se je ubogi invalid občutno poškodoval. Iz obleke, ki jo je moral nositi v roki s seboj, je izgubil večjo vsoto denarja in uro.
*	Tatvina v župnišču. Star tatinski nepridiprav Gabrovec Janez iz Vranje peči pri Kamniku je bil v nedeljo zaloten v Faidigovi gostilni, ko je hotel ukrasti iz hladilne omare večjo steklenico malnovca. Pri zaslišanu se je izkazalo, da je imel pred lršo pripravljeno kolo. s katerim bi jo potem hitro popihal, za
»Spat pa še ne pojdeva!« je odločil Peter. »Stopiva nekoliko po vasi. Take noei je škoda za počitek.«
»Pa pojdiva!« Janez se mu ni upal odreči. Rajši je žrtvoval nekaj spanja kakor pa bi spravil tovariša v nejevoljo. Ni mu hotel dati povoda, da bi začel beseditii.
»Pred domačo hišo ni za take pogovore... Ponoči imajo vogali ušesa... «
»Ne vem, kaj misliš,« je ugibal Janez. »Ali sva kaj takega rekla?«
»O skopuhu sva se menila ...«
»O tem, da je zapisan vragu?«
»Denar ima...« mu je pošepnil važno.
Na tratici za vasjo sta polegla v travo. Od tod se je videla luč iz skopuhove koče.
»Dedec še zmerai sveti,« je omenil Peter. »Pozno je že. pa še ni šel počivat.«
»Menda šteje denar,« je dostavil Janez. »To ga mora imeti!«
»Gledat hi šla... Ce bi kaza!o, bi ga nekoliko oplašila... Vzemiva ga na poskusil jo.«
Janez se je upiral: »Nikar ga ne draživa! Bal se ne bo, ako je res v peklenskem varstvu ...«
»Beži. beži! Babeverstvo .ie za takega, kakor je Jaka. Ločnik je plašljiv, kar se mu pozna že na obrazu.«
»Ako bi se bal. bi ne bival med tujci v samotni koč:.« je ugovarjal Janez.
»Tukaj se čutj varnega pred tatovi. Med Zakotci se mu ni treba nikogar bati.«
»Prav imaš. Tudi midva mu ne bova ničesar zalega storila.«
»Povsod pa niso enaki. Ponekod ubijejo človeka za pest drobiža ...«
»Takih razbojnikov pa ni med nami,« je branil Janez čast svojega kraja.
vrtno ograjo je pa imel tudi shranjen nahrbtnik z razno drobnarijo. Ker je bila isti dan izvršena tatvina v knjižnici župnišča, je tudi te tatvine osumljen Gabrovec.
*	Ropžrski umor v slovenskogoriški vasi. Te dni je mukanje živine jn kruljenje svinj pri posestnici Otiliji Kocbekovi v Zgornji Vo-ličini opozorilo sosede, da se je gospodinji zgodilo nekaj posebnega. Ko so ljudje pogledali skozi okno v sobo, se jim je nudil strašen prizor: na tleh pri postelji ie ležala Kocbekova z razbito glavo. Kocbekova je dolga teta skupno gospodarila s svojo sestro Ivano, ki pa je letos pomladi umrla in njej zapustila svoj delež. Od sestrine smrti je Otilija sama gospodarila. O umoru so bili tako: obveščeni orožniki pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah. V Zgornjo Voiičino je prišla tudi sodna komisija. Ugotovilo se je, da je b i izvršen roparski umor že štir; dni preL Iz vseh okoliščin sledi, da je moral roparski morilec domača razmere pri Kocbekovih prav dobro poznati. Zaenkrat za nitim ni nobenih sledov.
*	Napad iz zasede. Ko se je 16-letm-posestnikov sin Franc Pivko vračal v Slovensko Bistrico, je planil iz zasede ne/nanec in ga s kolom pobil na tla. Nesrečnega mladeniča so ljudje šele drugo jutro našli in odredili prevoz v mariborsko bo!ni'.:o.
*	Za ponarejanje kovancev eno leto. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani je bil obsojen na eno leto in štiri dni strogega zapora samski rudar. 24-letni Janez Kobiljšek iz Lok pri Zagorju, ker je napravil dva po-narejenca za 2 Din. Napravil si je iz bakra model in nato vlil iz navadnega svinca oba novca. Enega ie spravil v promet v Tzlakih, drugega pa v Orehovici, potem pa so ga zasačili. Kobiljšek je čin priznal, zagovarjal pa se je s stisko.
*	Ciganka je ukradla denar od prodane krave. V Križah pri Tržiču je neki posestnik doma zaklal kravo, meso pa razprodal kmetom. Od izkupička za prodano kravo je bilo v leseni sikledici približno za 500 Din drobiža. V hišo je prišla tudi ciganka Rakova Štefka, ki je denar hitro zavohala in ga ukradla. Tatvina je bi1 a prijavljena tržiškim orožnikom, ki so ciganko in njenega pomagača Maksa Raka zasledovali prav do Kranja in opozorili tudi kranjsko policijo nanjo. Stražnik Kette je imel srečo in je zalotil oba cigana v Prešernovi ulici ter % aretiral.
»Ali meniš, da ie kaj hudega ubiti takega človeka?« je bleknil Peter čez nekaj časa.
Janez se je prestrašil: »Fant. pomisli, kaj si rekel! Niti za šalo ne smeš izreči kaj takega. Ako vragu pokažeš prst. tedaj te zgrabi za vso roko. Pazi, da te ne bo premotil!«
»Ubiti poštenjaka je greh,« je popravljal Peter. »Tak pa, ki si je denar prisleparil ali pridobil z oderuštvom. pa ni vreden, da živi na račun svoje žrtve.«
»Ti bi ga torei mahnil?« ga je izkušal v šali.
»Denar bi mu pobral. Cesnil bi ga le toliko, da b; ga nekoliko .omotil...«
»Ovadil bi 'e orožnikom. Potem bi imel sitnosti s sodiščem ... «
»Našemil b: se in nastopil z zakritim obrazom ... Ločnik bi menil, da je prišel vrag po dušo. .*.«
Janez se mu ie posmehnil: »Tedaj b' pre-varil oba. skopuha in njegovega zaveznka ... Ne misli, da ie vrag tako neumen ...«
»Zameril mi menda ne bo, ako mu služim z greTlom ... «
»Peter. Peter! In če bi šala postala resnica?«
»Pačila bi se ne branil«, je nanrgni! s pritajeno zlobo. »Ako si pameten, pristopi v mojo družbo... «
»Ali jaz? Da bi imel na vesti človeka? Ne, prijatelj!« ie odklonil s studom. »Tega ne storim za nobeno ceno.«
»Cakai, nai ti pojasnim Vidim, da me nisi razumel. Zlasti gre za tvoio srečo... Ako se oženiš, bo treba šteti... Pa se ne brigaš, kako boš prišel do denarja ... «
(Dalje.')
*	Razbojništvo, ki se je izkazalo za navaden
pretep. Pred velikim senatom v Čelu se je zagovarjal 44-letni brusač Filip Cep iz Zakota pri Brežicah, ki je bil obtožen, da je napadel 381etnega gostilničarja Jožeta Cirnskega pred njegovo gostilno v Črncu pri Brežicah, hodeč ga izropati. Ker pa je razprava pokazala, da ni šlo za razbojništvo, marveč samo za pretep zaradi nesporazuma, je bil Čep oproščen.
*	Dva tisočaka v škatlici za pasto. Neprijeten doživljaj je imel posestnik Franc Dernekovič s Pobrežja. Prišel je v Maribor z dvema tisočakoma v žepu. Imel je denar shranjen v prazni škatlici za pasto. Ko se je mudil v neki gostilni na Koroški cesti, mu je nenadno spretna roka žeparja izmaknila škatlico z denarjem vred.
*	Z nožem nad brata. V Loki pri Sv. Jan-žu na Dravskem polju se je pripetil žalosten dogodek. Brata Avgust in Jakob Čander se že dolgo sovražita zaradi mejnikov. Nedav-ca. Na samotni cesti je Avgust pričakal svo-no zvečer je prikinelo sovraštvo do vrhun-jega 46-letnega brata Jakoba in z nožem navalil nanj. V jezi je zabodel nesrečneža v prsa, vrat in levico, da je nezavesten v krvi obležal. Hudo noškodovanega posestnika so preopljali v mariborsko bolnišnico.
*	Trgovci žrtve slepar ja. Na prebrisan način je osleparil tri mariborske trgovce neki neznanec, ki se je izdajal za pooblaščenca gasilske čete v Kamnici. Najprej je prišel k njim po vzorce blaga za gasilske uniforme. Čez nekaj dni pa je prinesel s štampiliko gasilske čete opremljeno naročilnico, podpisano od predsednika in tajnika, s katero naročajo kamniški gasilci 30 m blaga za uniforme in izjavljajo, da bodo plačali blago takoj po do-stavitvi. Tako mimogrede pa je slepar vzel pri trgovcu tudi moško obleko in izjavil, da jo bo plačal skupaj z blagom za uniforme. Na ta način je dobil pri treh trgovcih obleke. Ko so potem trgovci pisali gasilcem v Kamnico, da je blago pripravljeno, so dobili začuden odgovor, da gasilska četa sploh ni ničesar naročila. Izkazalo se je. da je slepar uporabljal nonarejeno štampiljko.
*	Krvava rodbinska žaloigra. Te dni je na dvorišču Aleksandrove ceste 51 v Mariboru ključavničar državnih železnic Ivan Ferlinc, star 40 let, s samokresom ustrelil svojo 36-lecno ženo Elizabeto. Na policiji je pozneje zatrjeval, da je hotel tudi sebe ustreliti, a da mu je orožje odreklo. Neprestani prepiri so ga, kakor je zatrjeval, nagnali v obup. Splošno pa je znamo, da je Ferlinc zelo vdan alkoho'u. Tudi svoje krvavo dejanje je izvršil v vinjenosti. Elizabeta Ferlimčeva je bila nekai tednov pri svojem 13-letnem sinu in I4-letni hčerki, ki sta na letovanju pri Poljčanah. Usodnega dn® dopoldne se ie vrnila domov.
*	Sirov čin ponočniakov. Nedavno noč se je spravilo sedem razgrajačev nad poslopje hiralnice križniškega reda v Muretincih. Z mo-tikami so razbili glavna vrata, izruvali st,ebre, razbili ž čno mrežo ograje in razmetali vse te reči po travniku. To sirovo početje so opazovale usmiljene sestre te hiralnrce in razgrajače prosile, naj opuste razdejanje. V odgovor pa so razgrajači obsuli sestre z najgršimi psovkami. Orožniki od Sv. Marjete niže Ptuja so razgrajače že izsUedili in jih prijavili sreskemu sodišču v Ptuju.
*	Aretira n poklicni tat. Orožniki pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah so srečali mla-šega moškega, ki je korakal težko obložen proti Slovenskim goricam. Ker jim je bil sumljiv, so ga preiskali in našli pri rijiem v lta-/lrbtniku in v ročni košari razno blago, med tem tudi večje število že oskubljenih kokoši. Ker ni mogel dokazati, odkod ima vse te reči, so ga aretirali in prignali na orožniško postajo. Pri zaslišanu so ugotovili, da je 33-letni Martin Sedlaček od Male Nedelje. Priznal je, da je navedene predmete ukradel. Ko so mu izprašali še nadalje vest, je priznal! še razne druge tatvine Sedlaček je bil že 15-krat kaznovan zaradi tatvine.
*	Požig. Nedavno ponoči je zgorela na Po-laju rudarju Kalšku baraka, v kateri je redi:] tri svinje in im^l v njei perotnino. Ogenj so kmalu opazili, da je bilo mogoče živino re-
05'frvv je, da je bil ogenj podtaknjen.
Ljudje so mnenja,, da je požigalec hotel škodovati sosedom, ki imajo v bližini svoje barake.
* Usoden v3»od z vilicami. Pred dnevi je neki moškj vbode 25-letnega posestmikovega sina Edvarda Ropana na Ljubečni pri Celju z vilicami v rame. Pri Ropanu se je kmalu pojavilo zastrupljenje krvi, pridružili pa se je tudi šen. Ropan je v celjski bolnišnici umrl.
PREKMURSKI GLASNIK
Kako je ušel avstrijskim < orožnikom
Kuzina, julija
Prekmurska kmečka fanta 27-letnega Ujca Romana in 16-letnega Rafaela Romana iz obmejne vasi Kuzme je neki zakonski par iz iste vasi ovadil avstrijskim obmejnim stražnikom, da tihotapita jajca čez mejo. To se je zgodilo v drugi polovici meseca maja. od takrat naprej so avstrijski stražarji stalno oprezovali, da bi ju prijeli, kar pa se jim ni posrečita. Ker avstrijski stražarji obeh fantov niso mogli drugače dob ti v roke, so se poslužili zvijače. Dne 30. maja so ju pod neko lažno pretvezo pokilicalj k sebi. Hiši obeh stojita namreč tik državne meje. Komaj pa sta prestopila državno mejo, so ju takoj prijeli in odvedli na postajo finančne kontrole. Rafaela so en dan mučili in pretepali, naslednji dam pa ga izpustili, med tem ko so Ujca pridržali v zaporu.
Ker se Ujc na vsa prigovariania in grožnje ni hotel vdati, da bi priznal tihotapljenje j^jc, ga je obmejni stražar LeiiKnfrost na nečloveški način mučil. Ujc ie moral več ur stati mirno z rokama v odročen ju in na to v počepu, tako da je bil že ves onemogel. Ker je še zmerom zanikal krivdo, ga je Leitentrost začel pretepati. Tepel ga j« po obrazu in telesu in ga s pestjo suval v prsa in trebuh tako dolgo, da je od niega le izsilil lažno priznanje.
Ujca so nato odvedli v zapore v Jenners-dorfu. kjer je ostal do 13. junija, ne da bi mu navedli vzrok zapora. Dne 13. junija pa se je Ujcu posrečilo pobegniti. Tega dne so ga namreč za nekaj minut pustili iz celioe na dvorišče, kjer je tako' izkoristil ugodno priložnost. Preplezal je visok zid in bežal do reke Rabe. Na nekem ovinku je zagledal pred sebo: avstrijske orožnike, ki so bili med tem na brž že obveščeni o njegovem begu. Orožniki so ga takoi začeli zasledovati. U:c ni imel pred se-ho' drugega 'zhoda kakor Rabo. ki je bila od deževia močno narasla. Tako rekoč pred očmi orožnikov se ie pognal v deročo vodo in že v naslednjih trenutkih izginil. Orožniki so nekai ur še hodili ob bregu, toda ker ga niso opazli so bf; prepričani, da ie utonil, in so naslednjega dne sporočil' njegovim svojcem v Kuzmi niegovo smrt. Učevi svojci so b>H že močno potrti nad žalostno uso^o sina. odnosno braita. a nasledm!i dan se ie U'c nenadno prikazal doma. ves onemogel in izmučen.
Ujc je namreč avstrijske orožnike lepo speljal na led. Ko se je poarna! v vodo, je dobro vedel, da reke ne bo mogel nreplavati. Zato se je od!oč'l za zvijačo. Pri skoku v vodo se ie potopil in se nato pod vodo sp'azil nazaj k bregu, k:er nse gosto grmovje. Skril se je k bregu tako. da mu ie voda seeai1a do nosu, nos i:n ostal- del! glave pa ie tiščal v gosto grmov:e. V tem položaju je vztraja! dolerh pet ur. nazadn:e na i'h je l« sFšal govoriti, da je utoni Orožniki so se nato oddalvli. Ujc je še neka; časa počakal, nato pa je zleze (ves Dremražen iz vode »m oprezno nadaljeval pot proti mostu, ki drž' čez Rabo. Posrečilo se mu > da ie mosi' neopazen prehod'!. N^to nq ie bežal on ^zdovih nroti državni me.ii, ki jo je prekorači pri Sotinu.
Iz Gornje Lendave nam pišejo: Dne 7. junija bi morala naša gasilska četa imeti prireditev z blagoslovitvi^ gasilskega doma. Prireditev pa ie bila zarad1 slabega ^ramena preložena in bo 2. avgusta. PrMite vsi, star; in mlladi, ki ste naklonieni gasilstvu, da bo slovesnost čim lepša. Pričakujemo tudi udeležbo
bratskih čet. Spored: ob 8. sprejem gasilskih čet pri gasilskem domu, ob 9. sv. maša, ob 10. gasilne vaje, od 12. do 14. odmor, ob 14. ve-černiee, ob 15. blagoslovitev in po blagoslovitvi prosta zabava pri g. Maršiku.
NAŠI NA TUJEM
Iz kolonij ameriških rojakov
V	Clevelaind uso umrli Ivana Škuljeva, rojena Brodnikova, stara 70 let, doma h Roba pri Velikih Laščah na Dolenjskem, Frančiška Fondo-va, rojena Perhavčeva, stara 56 let, doma iz Povirja na Primorskem, Peter Volk, star 45 let, dama iz Suhorja na Notranjskem in Marija Zaletelova, rojena Mostu kova, stara 45 let, doma iz Podvinograda pri Divači.
V	Rokspiingsu je umrla Frančiška Mra. kcva, stara 54 let, doma iz Trate nad Škof jo Loko.
V	Sheboyganu je umrl Janez Mervar, M je bil v Ameriki 33 let.	'
V	Bairbetonu je umrl Janez Otoničar, star
48	let, doma iz Slemena na Blokah.
V	Springfieldu je umrl Janez Laagus, star 78 let, a v Keewa.tinu Janez Rebrovič, star
49	let.
Iz Gladbecka (Nemčija) nam pišejo: Dopisnik iz Buer-Hassla je trdil v svojem dopisu, da razen vlaka 4. avgusta ne bo z Vestfalske-ga noben drug posebni vlak vozil letos na izlet v domovino. To pa ni res, temveč se bodo rojaki, ki jih zbira za izlet v domovino Jugo-slovensko narodno društvo »Domovinski zvon* v Gladbecku, peljali 14. avgusta, in sicer iz Oberhausna do Ljubljane. Vožnija bo stala za tja in nazaj 48 nemških mark. Prav tako javljamo rojakom, ki se doslej še niso prijavili, da imajio še čas do 4. avgusta. Denar za vožnjo plačajo lahko v banki- Kiister Ulrich v Gladbecku pod številko 1200 ali na na g. Pavla Pečnika v Gladbecku, Moiltkestrasse 7. Vabimo rojake, da se prijaviljo.
BANKA BAR1IGH
11, Rue Auber, Pariš f9*) odpremlj denar » Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kuna Vrši rsc bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiil. Franciji, Holandiji ln Luksemburgu sprejemalo plačila o« naše iekovne račune: Belgija: št 3064-M. Bruxel> les: Francija: št 1117-04 Pariš; Holandijs: štev. 1458-rt6. Ned Dionst: Luksemburg: št 5967 Lo-sembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačni naše čekovne nakaznice.	56
Listnica uredništva
Sv. Tomaž pri Ormožu. Zal je tako, da ne moremo objaviti.
CIGARETNI OGOREK
Ravnatelj tvornice je šel skozi oddelek in opazil na tleh cigaretni ogorek. »Ali je vaš?« je vprašal najbližjega delavca, ki ravnatelja ni poznal.
»No, naj bo pa vaš, ker ste ga prej opazili,« je odvrnil delavec.
MESTNI OTROK NA DEŽELI
Zorica: »Mama, kakšna čudna živaJl pa je to?«
Mati: »To je krava.«
Zorica: »Kaj pa ima na glavi?«
Mati: »Roge.«
Zorica: »S katerim rogom pa je zdajle zatrobila?«
V RESTAVRACIJI
Natakar: »Oprostite, gospod, ta stol je zaseden.«
Gost: »Nič ne de, pa ga odnesite in mi pri-nesite drugega.«
čebel]! strup uporabljajo proti revmt
Ze odnekdaj se Jjuclje, ki so bolim za revma-tizmom, dado opikati od čebel, da si omilijo bolečine. Dokazano je, da pri takih ljudeh revmatične bolečine čisto ali vsaj delno izginejo. Te stare ljudske izkušnje dobivajo zmerom bolj na veljavi tudi med zdravniki. Ni pa še natančno dognano, iz česa je čebelji strup sestavljen. Vemo samo to, da je čebelji strup iz povsem drugih sestavin kakor mravljinena kislina.
Ker čebeljin strup povzroči na našem telesu otekline in bolečine, tako zdravljenje marsikomu ni prijetno. Razen tega pa ne vemo, koliko čebeljih pikov bi v posameznem primeru zadostovalo, zakatj vsaka čebela ima drugo količino strupa. Naposled pa je zdravljenje s čebeljim strupom izvedljivo samo na kmetih, kjer goje čebele, nikakor pa ne v mestu. Da bi tem nedostatkom odpomogli, so kemične delavnice zadnji čas iznašle sredstvo, po katerem de mogoče čebelji strup prenesti na človeško telo, ne da bi nas čebela pičila.
V Nemčiji je blizu mesta Ulma trg Hlertis-sen. V tem kraju imajo največjo čebelarno na svatu. Ta čebelama pa ni namenjena pridelovanju medu, temveč pridobivanju čebeljega strupa. V nepreglednih vrstah stoje druga ob drugi košare s čebeljimi rodovi. Velike skupine čudno oblečenih deklet, ki so podobne mumijam, imajo pri košarah dela čez glavo. S čudnimi krinkami na obrazu in varnostnimi
rokavicami se sučejo okoli košar s čebelami. V rokah držijo krožnike iz neke papirju podobne snovi. S posebnimi kleščami love čebele in jih nosijo na tisti krožnik, da pikajo snov na krožniku. Krožnik je kajpada take oblike, barve in vonja, da čebele rade nanj sedajo. Papirju podobna reč je predelana z neko snovjo, ki vpija strup. Izmed čebel izbirajo samo najstarejše, ki jih oči izurjenih delavk znajo dobro ločiti od drugih. S kleščami prime delavka staro čebelo, jo dvigne iz roja in pritisne na krožnik, da piči. S tem čebela izgubi življenje, strup pa ostane v snovi na krožniku. Izurjena delavka pripravi na ta način do pičenja do 5000 starih čebel.
Vsa čebelama ima kakih 50,000.00 čebel delavk. Da čebelje rodove ohranijo zdrave in jih množe, morajo upoštevati predpisane mere. Vsak čebelji rod, ki šteje približno 30.000 udov, je treba čez polletje podvojiti. Roje navadno samo po enkrat na leto. Da se rolji po-dvoje ali pa oelo potroje. morajo skrbeti predvsem za dobro prehrano čebel. Da jim ni treba letati na daljno in naporno pašo, jih pitajo doma z medom in sladkorjem. Nadalje morajo paziti na to, da jemljejo strup samo takim čebelam, ki jim ie zaradi njihove starosti že tako mnenja skorajšnja smrt Kvečjemu za pet tednov jim prikrajšajo življenje. Take stare čebele pa imajo tudi največ strupa. Strup morajo vsaj deset ur potem, ko je bil nabran tako predelati, da se ne skisa.
ŽENSKI VESTNIK
Za kuhinjo
Telečji ragu z rižem in grahom. Pol kile telečjega mesa zreži na drobne kose. Na ma? sti prepraži eno drobno sesekljano čebulo in malo zelenega peteršilja. Zraven stresi meso m ga praži, da porumeni, nato osoli in prilij nekaij žlic vode alli juhe in duši meso do mehkega. Med tem ko se meso duši, pa deni v drugo kožico pet dek riža. Za riž deni samo todiko masti, da se ne prižge. Riž duši, kakor po navadi pripraviš dušen riž; tudi ga malo popopraij. V tretjo kožico pa deni kuhat pet pesti graha. H grahu deni žlico sirovega masla in malo soli. Ko je meso meh« ko dušeno, stresi zraven kuhani grah in naj pokrito stoji na kraju štedilnika 10 minut. Nato primešaj še dušeni riž in preden daš na mizo, naj vse skupaj enkrat prevre. Jed mora biti gostljata in ne redka. Daš kot samostojno jed z nairibanim sirom na mizo.
Pečen mlečen riž. Skuhaj v mleku 20 dek riža. K rižu daš osem kock sladkorja, ki. si ga obribala na pomaranči in limoni. Ko je riž 'kuhan, ga odstavi in primešaj tri deke sirovega masla in še sladkorja po okusu. Nato postavi riž na hladno, da se shladi. Kozo edi v ognju zdržno skledo dobro pomaži s sirovim maslom, stresi noter polovico riža in razravnaj. Riž pomaži s poljubno mezgo, ki si .jo na mailo razredčila z rumom. Potem potresi še drugo polovico riža po mezgi in spet razravnaj. Zdaj pa stolci sneg treh be« fcakov, k snegu primešali 10 dek sladkorja v prahu,, pomešanega z vamilijevim sladkor« jem, in ga pomaži po rižu. Po snegu pa potresi zmlete orehe, mandeljne ali lešnike, nato speci. Daš kar v posodi na mizo.
Beiuši. Beluše operi, očisti m zreži. Skuhaj jih v slanem kropu. Ko so kuhani, jih ocedi. V kozo deni siTovega masla In ko se maslo raztopi, prilij osmimko litra sladke smetane, mak) popopraj, dodaj naribane limonove lu-pinice, naribanega miuškatoega oreha, po olkusu še osoli. V to omako, ko se je malo po-kuhala, stresi kuhane beluše, in ko v omaki prevro, jih daj hitro na mizo.
Juha iz kislice. 30 dek kislice operi in drobno sesekljaj. V kozi razbeli 10 dek si« rovega masla ali masti, stresi na mast osem dek moke in napravi svetlo prežganje. Na prežganje stresi eno drobno sesekljano čebulo, rna-lo zelenega peteršilja in kisdico. Vse skupaj malo praži, osoli in zalilj s približno dvema litroma vode. Ko zavre, stresi na juho tri na kocke narezane krompirje, in ko je krompir kuhan, dodaj še eno ali dve žlici kisle smetane. Daj z opečenimi ženiljaimi na mizo.
Pomarančni kruh. V pet žlic mlačnega mleka zdrobi eno deko kvasca, primešaj še žličico sladkorja in postavi, da vzhaja. V skledo pa stres; tri skodelice moke (skodelica za četrt litra), žlico segretega sirovega masla, malo soli, skodelico mlačnega pomarančnega soka, tri četrtinke skodelice sladkorja, kavno žličico sesekljane pomarančne lupinice in vzhajani kvaseč. Testo dobro stepi, pokrij in postavi na toplo, da vzhaja. Testo naj vzhaja, da ga je potem dvakrat toliko). Vzhajano testo stresi na desko in ga dobro umesi, dodaš še pol skodelice moke in pol skodelice zrezanih arancinov in testo dobro umesi. Nato oblikuj dolgo štruco, jo po« loži na pomazano pakačo, pokrij s prtičem in postavi na toplo, da še enkrat vzhf*a. Nato peci približno tri četrt u.re. Pečeno in hladno zreži na tanke kose.
Praktični nasveti
Kako zlepiš steklene ali porcelanaste predmete. V drogeriiii kupi 12 dek tako zvanega vodnega stekla Cki je tudi za vlaganje jajc) in pa zmlete krede. To dvoje zmešaj v gosto kašo. Razbito posodo dobro očisti, pomaži s to mešanico in skupaj stisni, po možnost! še tesno zveži iin pusti tako nekaj dni, da se posuši in strdi. Kar se je pa tega lepila iztisnilo na površje, takoj in previdno odstrani, ker pozneje se strdi in se ne da odstraniti.
Indijske narode
V	Indiji v bližini Himalaje se razprostirajo ogromna polja rdečega maka. v katerih kakor v zibajočem se morju tonejo do pasu moške in ženske postave- Od zore do mraka v potu obraza obdelujejo sloviti indijski mak, iz katerega se prideluje znani indijski opij, ki ga vzhodni narodi tako silno ljubijo. Okoli tisoč ton itega mamila pridelajo samo v Indiji. Na Kitajskem pa ga pridelajo še trikrat ali štirikrat toliko. Prebivalstvo neštetih indijskih pokrajin si služi vsakdanji kruh z gojenjem maka in oblastvom je to dobro znano. Kadar hoče imeti angleška uprava od pokrajinskih upraviteljev kake natančne podatke, prejme vselej zelo vljuden odgovor, da niso v tistem kraju pridela® nikakega maka. Opij, ki ga pridelajo, deloma porabijo sami ali pa ga izvozijo.
V	Indiji je skoro ni družine, ki ne bi rabila opija za naijboljše zdravilo. Izvzeti so le tistii Indjjci, ki so bili vzgojeni v Evropi. Če oboli oče na jetrih ali pa mati na pljučih, jima takoj ponudijo opija. Celo dojenčkom in slabotnim otrokom dajejo opija, ki pa ga navadno prej pomešajo s sladkorjem, da se ga. malčki ne branijo.. Tudi slon, ta prijatelj Indijcev mora uživati opij. da ostane živahnejši.. Slonu morajo kajpada dajati zelo velike
uničuje opij
poroije, zakaj on ima trdo kožo in krepke živce.
Marsikdo se bo vprašal, zakaj angleška oblastva trpe gojenje maka. Odgovor je zelo lahek: Če indijsko ljudstvo ne bi gojilo maka, ne bi nič zaslužilo, a to bi imelo za posledico spllošno bedo in nezaposlenost. Prevratno gibanje, ki že tako povzroča Angležem večne sitnosti in skrbi, bi z obuboža-njem zavzelo še večji razmah. Zato se zdi angleškim oblastvom v Delhiju prvo zlo manjše od drugega. Delno pa so le omejila prodajo strupenega opija s tem, da so mu določili razmerno zelo visoke cene, tako da ga siromašni sloji ne morejo kupovati in uživati.
Toda vsaka palica ima dva konca. Na stroge oblastvene predpise so siromašni sloji odgovorili s protiipostavnimi sredstvi in dobro izurjeni tihotapci dobavljajo iz Perzije. Afganistana in Kitajske, pa tudi iz Nemčije Indijcem cenejši opij, kakor ie domači- Podkupljive obmejne straže, velike trgovske karavane in cele tolpe razbojnikov pospešujejo to nezakonito trgovino in z mamili uničujejo ljudsko zdravje, zakaj uživalci strupa opija prej ali slej duševno in telesno čisto r>mna_ dejo
Eskimi imajo glede jedi
Eskimi žive docela ločeni od drugega sveta na skrajnem severu pod severnim tečajem. Kadarkoli priphre k njim kaka ladja, se ti prebivalci skrajnega severa zelo razvesele. ker lahko kožuhe zamenjajo za tobak. kavo. čai in sladkor. To seveda velja za tiste prebivalce skrajnega severa, ki prebivajo nekoliko niže. med tem ko se morajo oni. ki so še više na severu, preživljati le s tem. kar jim dasta lov na suhem in ribolov. Med Eskimi je velika razlika. Tisti, ki prebivajo na južnem delu Gren-lamda, niti nočejo biti Eskimi, ampak pravijo, da so Grenlandci. Zaradi večjih stikov z Evro-
poseben okus
po so mnogo bolj prosvetljeni kakor oni, ki prebivalo na samotnem severu.
Tak Eskimo se preživlja od mesa, ki mu ga dajejo živali na suhem in ribe. Ne pozna ne žita, ne presnega sočivja, ne sadja. Zato izbira v njegovih jedeh res ni kaj obilna Eskimska žena ne sme rib in pa živalskega mesa kuhati v istem loncu, celo isti dan ne sme obojega kuhati. Taka ie stara navada med Eskimi, ki se je tako drže. da žensko, ki bi kai takega zagrešila, kar zavržejo. Sicer pa ženska pri Eskimih tudi sama ne sme z moškimi jesti iz istega lonca. Če je noseča, si mora svojo jed
posebej skuhati in jo sama kje na samem pojesti.
Za eskimsko žensko je pa dobro to. da ji ini treba posode natančno čistiti. Posoda, v kateri se je kuhala jed in iz katere so potem' jedli, se le malce obriše s kako živalsko kožo ali pa s suhim mahom. Kadar kuhajo meso. vržejo v lonec velik kos mesa. Ko ie kuhano, ga mož prime z zobmi in odreže toliko, kolikor misli pojesti, nato tisti večji kos. ki je padel od ust, dobi drugi, ki ga dene med zobe in si odreže svoj kos. To gre okoli vseh domačih. Kdor pa nima noža, meso kar raztrga. Včasih pa meso kar sirovo jedo. Zlasti radi uživajo živalsko kri. ki iih varuje nevarnega skor-buta. Meso severnega zajca in snežne jerebice navadno pojedo kar tamkaj, kier so ujeli žival, ne da bi jo kakorkoli pripravili. Prav tako lososa kar načno, da so prei siti." Mroževa koža, če je dobro posušena in zmrzla, jim je prava slaščica. Meso in ribe suše kar na soln-cu. Meso severnega jelena pa radi zagrebeo v sneg in led. kjer ga več mesecev hranijo." Meso kita, tjulna, severnega medveda, ki Pa ie vedno redkejši, in pižmarja navadno kuhajo.
Rastlinska hrana je pri Eskimih redka. Za rastlinsko hrano uživab celo vsebino želodca severnega jelena. Te prav nič ne kuhajo, ampak prav tako pojedo. Jedo tudi čreva snežnih jerebic; celo njihove odpadke oo snegu skrbno zbirajo in s slastjo uživajo. Koder rase še kaj jagod, jih seveda radi bero in jedo. Pri Juelin-gu na danskem otoku Laalandu so izkopali star grob, v katerem so našli okostje neke žene. Okoli okostja so ležali bakren okras, lonci čaše. Našli so tudi dobro zaprto posodo, v kateri je bilo še nekaj tekočine. Ko so to tekočino preiskali, so ugotovili, da je vino iz brusnic.
Eskimo ne goji čred severnih jelenov kakor Laponec, ampak lovi le divje. Kadar upleni košuto severnega jelena, ji najprej iz vimena izpije mleko, nato skuha meso in skrbno preišče njeno kožo od znotraj. Znan poznavalec Eskimov trdi. da ima koža severnega jelena polno zalizanih ličink brencljev. V teh nabre-klinah se zbira poleg ličink sladka tekočina, ki je Eskimu prava slaščica. Treba je še povedati, kako si Eskimi med seboj izkazujejo ljubezen. To delajo tako, da si drug drugemu obirajo uši in jih jedo. Kadar Eskimka začne tožiti; »On ne uživa več moiih uši!« je to znamenje, da je mož več ne mara.
Eskimi lahko naenkrat pojedo zelo mnogo mesa. Včasih se tako nadevajo, da se komaj gibljejo. Znajo pa brez škode tudi temeljito stradati.
X Strašna vročina in suša v Ameriki. Ze pol
meseca- traja v Ameriki vročina, ki se giblje med 35 in 40 stopinjami Celzija. Suša, ki je. zaradi tega nastala, pustoši rastlinstvo zlasti po vsem severnem in srednjem zapadu Zedi-njenih držav. Samo v času petih dni je nad 160 ljudi umrlo za solinčarico, nad 50 smrtnih žrtev pa je bilo pri kopanju, ker zaradi silne vročine vse hiti v vodo. V državah Wyomingu, Montani in Dakoti so nastali ogromni gozdni požari. V najhuje prizadetih pokrajinah je 200.000 kmečkih rodbin izgubilo vse in trpi lakoto. Nastalo je pravcato preseljevanje narodov, ker ljudje zapuščajo čisto opustošene kraje. Vlada je poslala letala, ki prevažajo živila, da jih dele med najbolj prizadete. V skalo vit i pokrajini zapadinega Kenituikija znaša temperatura ponoči 50 stopinj, podnevi pa se povzpne celo do 70 stopinj Celzija, tako da je vse zelenje skoro dobesedno zgorelo. T0 je vročinski val, kakršnega že dolgo vrsto let ne pomnijo. V New Yorku imajo 42 stopinj Celzija v senci. Česar pa solnce ni moglo uničiti, so uničili zdaj še roji kobilic. Cene žitu silno naraščajo.
X Meter visoka žena rodila četvorčke. V
neki vasi pri Gadixu v Španiji je ženska zelo majhne rasti (visoka ie komaij en meter) rodi-
četvorčke, in sicer enega moškega in tri ženske otroke. Eno dete je takoj umrlo, stanje matere in treh drugih detet je odlično.
X Vpliv mesečnih žarkov. Doslej smo bili prepričani, da je mesec mrtvo nebesno telo, ki nima ne ozračja ne svoje luči. Mesečina je 465.000 krat slabša ko solnčna luč.
Znameniti francoski prirodoslovec Moreux jc prvi dognal, da ima mesec tudi svojo svetlobo, ne samo solnčno. Znanstvenik Mercier tudi izjavlja, da ima mesec resnično svoje lastne žarke, in sicer je zapisal tole: Marmornate piošče, ki sem jih od I. 1920 dalje izpostavljal mesečini, so se zelo spremenile, bile so ko razjedene. Tkanine so se poškodovale, a take pod stekleno ploščo so ostale nespremenjene. Predmete kot mra-mor, steklo in tkanine, so v mesečnih nočeh postavili pod lunine žarke, podnevi pa so jih dali v temen prostor, kjer so jih poleg tega še zagrnili. Te predmete so lunini žarki spremenili. Svila, umetna svila in volna izgubljajo v mesečini počasi svoje barve in obledijo. Razna semena, ki so bila v kovina-stih posodah in jih je več mesecev obsevala mesečina in so bila v dneh prvega krajca posejana, so prej vzkalila ko semena, ki tiiso bila v teh posodah.
X Železniška zveza Češkoslovaška—Rusija.
Pariški »Oeuvre« poroča iz Bukarešte, da je kronski svet, ki se je sesitbl pod predsedstvom kralja Karola. sklenil dovoliti Češkoslovaški, da zgradi novo železniško progo iz Češkoslovaške preko Bukovine, s katero naj bi se ostvarila železniška zvezn med Češkoslovaško, Rumun'-'o in Rusi jo. List pravi, da je treba temu sklepu pripisati izredno velik pomen.
X Prva oficirka v turški vojski. Pohčer-jenka predsednika turške republike Kemala paše Sahiba Hanum je dovršila vojno letalsko šolo v Eskiszehiru in po napravljenem izpitu za pilota dobila čin poročnice v turški vojski. Sahiba Hanum je prva oficirka na Turškem.
X Nemčija izganja redovnike. Veliko pozornost je zbudil te dni uvodni olainek v pol-službenem glasilu Hitlerjeve stranke, v katerem se zaradi kazenskih razprav proti neki skupini redovnikov zelo ostro napadajo vsi redovniki. List jih imenuje »tur na narodnem telesu, ki razjeda nairod in izkorišča v zle namene strpljivost naroda«. Pričakovati je, da bo Hitler že v doglednem času izgnal iz Nemčije vse redovnike.
X Mrtva srca se lahko oživljajo. Na drugem državnem zdravniškem zavodu v Moskvi so napravili nedavno poskuse oživitve mrtvega človeškega srca. Pod vodstvom profesorja Osinovskega so ruski zdravniki napravili 70 poskusov in ugotovili tole: Čim mlajši je otrok, na katerem se po njegovi smrti napravi poskus oživlje'nja srca, tem večja je možnost oživitve. Pri otrocih, ki so umrli v prvem mesecu starosti, se je posrečilo oživiti izmed 100 najmanj 80 src. V starosti do šestih mesecev 71, do enega leta 55, do dveh let 50 in do petih let samo še 33 na vsakih 100 primerov. Pokazalo se je nadalje. da je oživljenje srca pri otrocih, ki so umrli za posledicami griže in pljučnice, znatno lažje kakor pri onih otrocih, ki so umrli za krvavo grižo. Poskusi so pokazali, da se zmore oživiti srce še 28 ur po smrti.
X Namesto klobukov rute. Že od lanskega leta se pojavlja moda. ki pomeni veliko nevarnost za ženske klobuke. Moda namreč prinaša na mestu klobukov čisto na vadne rute, kakršne nosijo kmetice med delom i'n kakršne odlože kmečka dekleta takoj, ko pridejo v mesto. 'Zaenkrat predpisuje (moda damam rute samo za vožnjo z avtomobili, za. izlete in za večje pohode v planine. Celo najele-gantnejše dame nosijo ob takih prilikah pisane volnene rute, če se hočejo držati najnovejše mode.
X Usoda morilcev Nikolaja II. Med udeleženci umora zadnjega ruskega, cara Nikolaja II. je imel glavno vlogo predsednik osrednjega izvršnega odbora sovjetov Sverdlov, tast sedanjega ruskega komisarja notranjih del. On je bil tisti, ki je naročil umoriti Nikolaja II. Neposredni morilci carai so bili Gološčo-kin. Jurovski, Vojkov, Beloborodov, Avdejev in Jermakov. Sverdlov je umrl leta 1919. Mesto Jekaterinburg, kjer je bil car umorjen, je dobilo njemu na čast ime Sverdlovsk. Go-loščokin, znan po svojih krutostih, je zdaj
tajnik komunističnega odbora v Kazanu. Vojkova je umoril v Varšavi Boris Koverda. Beloborodov je bil nekaj časa ruski komisar notranjih zadev, pozneje so ga pa obdolžili prijateljstva s Trcokim; bil je nekaj čas zaprt, naposled se je pa spokoril in zdaj je član komunistične stranke v zapadni Sibiriji Avdejev je ravnatelj velike tvornice na Uralu. Jurovski pa komisar vojaške letalske šole. Jermakov je poskusil leta 1929. zanetiti upor proti boljševikom na Uralu in bil je obsojen na smrt, toda glede na njegovo udeležbo pri krvavi jekaterinburški žaloigri so mu kazen znižali na 10 let težke ječe.
X 117 letni starec orje svoje njive. Litavski listi poročajo o 117 letnem kmetu Kursonis-Gedonisu, ki živi na svojem posestvu in opravlja še vsa poljska dela Njegovi otroci iz drugega zakona mu morajo pomagati pri vseh delih. Drugikrat se je poročil šele, ko je bil 100 let star. Njegov sin, ki živi kot izseljenec neznano kje. bi štel če še živi, že 90 let. Starec se še živo spominja poljskega upora leta 1830. V času njegove življenjske dobe se je na ruskem dvoru menjalo pet čarov. Kur sonis Gedonis je prepričan, da je dosegel sedanjo starostno dobo zaradi preprostega nači. na življenja. Hranil se je v prvi vrsti s črnim kruhom, mlekom in jajci, medtem ko je meso le redkokedaj jedel in si ga tudi nikoli ni želel. Žganje je pil samo enkrat v življenju, bolan pa ni bil nikdar. Še danes gre vsako nedeljo v cerkev, ki je pa oddaljena nekaj kilometrov od njegovega posestva. V času njegove mladosti so govorili v vsej njegovi okolici poljski jezik samo veleposestniki in župni. ki. med tem ko prevladuje danes tamkaj poljski jezik. V svetovni vojni se je starec dobro razumel z nemškimi vojaki, jezil se je nanje samo zaradi tega, ker mu niso hoteli verjeti, da je v resnici tako star.
X Žena, ki se ne postara. Na Dunaju so imeli zanimivo sodno obravnavo, za katero je vladalo veliko zanimanje, zlasti med ženskami. Vve so hotele videti stairo mateir, ki se nepresitano pomlaja. Gre za nekega tvor-ivcarja in njegovo ženo. Tvoraičar se ]e pred vojno oženil in pred letom se mu je rodila hčerka. S hčerko se je pa vzgajala mati tako, da je preživela z njo vsa njena otroška leta. Z njo je hodila v ljudsko in tudi v srednjo šolo. Ko je nastala vojna in je moral tvonničar k vojakom, se je mati s hčerko prav pridno ozirala za mladimi oficirji in večkrat je imela več sreče kakor hčerka. Ko se je tvortičar vrnil je hitro poiskal hčerki moža, ženo je pa poslal na kmete. Cez leto dni je pa dobil vnukinjo, ki jo je žena spet začela vzgajati. Igrala se je z njo, jo učila in zbirala okrog nje druge deklice, skratka, pomladila se je tretjič. Z mladostjo svoje vnukinje se je pa navzela modernih nazorov in o svoji hčerk' je trdila, da je že starokopitna. Me moderne žene gledamo na življenje drugače, je zatrjevala. Tvoimi-oamju to ni bilo po< volji in ko je nekega dne prišla vnukinja vsa objokana k njemu, češ. da ji je babica odvedla že tretjega ka-| val;rja na smučeh, se je razjezil in zahteval ločitev zakona. Pred sodiščem je žena izjavila, da bi moral biti mož vesel, da ima podjetno !n mladostno ženo, čeprav je že \ letih. Sodnik je bil v zadiregi .in je skleni! izdati pismeno razsodbo.
X Oskopljeni zločinci. P0 vojni so v Nemčiji uvedli kot kazen za zločine zoper nravnost odvzetje plodnosti. Obsojenci so izgubili možnost imeti potomce, ne da bi bili drugače ovirani v naravnem živlien.iu. A lani je poostrila vlada to kazen in uvedla popolno skopiieire. Neki nemški list prinaša članek o 68 sličn h obsodbah, kj so bile ietos izvršene v Hamburgu. Med operiranci so bili: 21 delavcev. 15 obrtnikov. 7 trgovskih pomočnikov, več šoferjev, pisarniških uslužbencev in dnigih. Skoro vsi obsojenci so zakrivili zločin pohote nasproti otrokem drugega in v enem primeru istega spola. Operacija ie potekla v 49 primerih brez kvarnih posledic, med tem ko je nastopilo v 19. primerih bolj ali mani nevarno vnetje.
ALEKSANDER LIC AN:
SPOMINI IZ SIBIRIJE
(Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni)
Sla sva.
V majihni sobi je sedel ruski poročnik in pred njim je stala steklenica vodke. Vstal je, a videlo se je, da se od pijanosti komaj drži pokonci. Premeril me je od vrba do tal in Ukazail:
»Zapri ga med obsojence!«
Vojak je vedel, da bodo obsojenci drugo jutro ustreljeni, zato mu je ugovarjal, da jaz še nisem bil sojen, a pomagalo ni nič. Zaprti so me v arestantski vagon, ki je bil prenapolnjen z na smrt obsojenimi ljudmi. Nekateri so kadili zadnjo cigareto, drugi preklinjali, tretji jokali. Bila je res zanje zadnja in grozna noč. Pri "vsakih vratih je stražil vojak z nasajenim bajonetom.
Okrog polnoči je prišel v vagon boljševiški sitotnik. šele pri svitu luči sem opazil, da so stene vagona vse rdeče od človeške krvi; na podu je bilo zmrznjene človeške krvi za prst na debelo, sten so se držali še lasje in koščki človeškega mesa. Stotnik je iskal češkega oficirja Krejčija, ki je bil baje postreljal 20 krasnoarmejcev (vojakov rdeče boljševiške armade).
Vojak, ki me je aretiral, mu je povedal, da je v vagonu tujec, ki ga je on pozno zvečer na ukaz poročnika zaprl. Vrnil se je spet v voz. S petrolejko v roki je posvetil vsakemu ujetniku v obraz in dal uikaz: »Utrom!« (to je zjutraj boš ustreljen).
Kar groza me jie obhajala, ko je prišel do mene, mi posvetil v obraz in me ostro pogledal.
»Ti tu, Aleksander Aleiksamdrovič ? Kako neki si ti zašel med te na smrt obsojene?«
Namesto mene mu je odgovoril vojak, da me Je zvečer aretiral na svojem domu in da gotovo vohunim za Čehe.
Stotnik me je poznal že iz Samare — in se me je usmilil. Vojaka je poslal na postajo po cigarete, mene pa krepko prijel za prsi, me potisnil na drugo stran vagona, bliskovito odprl vrata in me pognal v globoki sneg.
»Beži, reši se!« so bile še njegove zadnje besede.
Vsi drugi so bili tisto jutro ustreljeni.
S postaje sem beža>' na Bajikalsko jezero, ki je bilo zamrznjeno. Hodil sem vso noč, visoko na nebu je suetil mesec — vse na okrog je bilo tiho in mirno. Zjiuitiraj je privozil za menoj neki ruski mužik. Prosil sem ga, naj me vzame na sanke. Bil sem tako utrujen in oslabljen od prestanega strahu — saj sem emrti že v oči gledal — da sem komaj še prestavljal noge. Vzel me je na sami, kjer sem kmalu trdm0 zaspal. Vozilla sva se ve3 dan in šele proti večeru priš'a v Mesovajo, mali trg ob Bajkalskem jezeru. Odtod sem moral še dva dni korakati do železniške postaje v Pe-trovsku. Pelja' sem se nato do Harbina, kjer sem se namenil ostati vsaj nekai tednov. Naselil sem se v »Evropskem hotelu« blizu postaje. Harbin je središče Mandžurije, krasno moderno mesto s prav živahno kupčijo. Odtod vozi železnica razen v Vladivostok in Sibirijo tudi v Mukden. Rečna plovba po reki Sungari je naravnost ogromna.
Največja stavba v vsej Mandžu-iji jie last uprave kitajeko-ruske železnice. Bival sem v Hairbinu že 10 dni in si ogledoval zanimivosti mesta. V Barbin.u so zastopane vse narodnosti sveta; tu dobiš ponosnega Američana, prebrisanega Angleža, lenega Kitajca, zvitega Mongola, lokavega Japonca, mirnega Rusa, ubogega Čeha, podjetnega Nemca. Vsak večer se je zbrala ta pisana množica v restavraciji.
Spoznaj sem se z angleškim trgovcem Hen-dersonom, ki je ime! svojo hčerko v nekem samostanu v Omsku, da se izobrazi v ruskem jeziku. Stalno je prebival s svojo družino v Vladi vostoku. šel je po hčer, a prišel je le do Irkutska, kjer so se vršili grozni boji; komaj si je sam rešil življmie. Bil je ves obupan zaradi skrbi, kaj bo s hčerjo.
»No,« sem mu rekeil, »če me dobro plačate, vam privedem hčer iz Omska.«
Globoko je vzdihnil in me gledal z odprtimi usti; niti besedice ni mogel spraviti iz sebe, le solze so se mu vlile po velem licu. Podal mi je roko in rekel:
»Rešite mi hčer in več dobite, kakor si mislite.
Izročil sem mu pisano za prijatelja Simo-nettija in on se je odpeljal k morju v Vladivostok, jaz pa sem potoval preoblečen v berača prod Sibiriji.
Do obmejne postaje Mandžurije je šlo vse dobro. Tu me je ustavila policija in ker nisem imel niikaikih dokumentov, so me vedli pred obmejnega komisarja. Prosil sem ga, naj me, katkor ve in zna, spravi domov v Omsk.
Ne, samega te ne morem pošiljati«, je re-k »čez dva dni pojde v Sibirijo transport, ta trat te odpravim kot ubožca.«
In res, petnajst raztrganih, skoraj bosih Rusov so nas naložili v nezakurjen živinski vagon in nam dali za spremstvo dva policaja v oplih kožuhih. V Čiti sta se policaja me-n ara, dobili smo še dvajset tovarišev. V Krasnojarskem nas je bilo že nad 60 in šele v Tajgi se je odcepilo 12 tovarišev v Tomsk, ostali pa srno nadaljevali pot v Omsk. Dobili smo le enkrat na dan ribjo juho in koščeik kruha. Čaj smo si varili sami, ker se na vseh ruskih postajah dobi brezplačna kipeča voda, le čaj in sladkor si mora vsakdo sam pride-jati.
Tega mučnega potovanja ne bom natančno popisoval, a v smrtni nevarnosti smo bili vsak dan. Postaje so bile skoraj vse razbite, mostovi so bili porušeni. Čez široke, z debelim ledom pokrite reke smo hodili peš, potem pa po dva do tri dni čakali, da so nas priklopili tovornim vlakom. Streljanje ni ponehalo niti ponoči. Vsa proga je bila v slabem stanju, ob njej so ležali prevmjeni vagoni in celo lokomotive. Vsa Sibirija je bila v ognju, požgana mesta in vasi, vse okrog polno mrtvecev... Videl sem taiko grozne reči, da jih nikoli ne bom pozabil.
V	Krasnojairsku sem videl, kako so bili trije oficirji bele garde privezani vsak na svojem kolu. Pod njimi je bil pripravljen kupček p^aime. PHše' % vo^k. obM! vse tiri s petrolejem in jih zažgal. Kot velike bakle so gorela človeška telesa. Vpitje teh ubogih žrtev je šlo skozi mozeg in kosti.
Žal mi je bilo, da sem se odpravil na tako ze'o nevarno pot, a zdaj ni bilo drugega izhoda kakor iti dalje. Pred Omskom so bili hudi boji; pustili so nas dve postaji pred mestom, kjer se je vlaik ustavil. Nekateri so ostali kar v vagonih, a drusri, bolj pogumni, smo se odpravili peš dtalje. Mraza je bilo kakih 35°; boftj sobotni so začeli zaostajati in so menda zmrznili v snegu.
Do predimfistnih barak sva se privlekla na pol mrtva le dva. V teh barakah &o bivali vxr-ni ujetniki. Nedaleč odtod sem zagleda' kup go1ih človeških te^es, zloženih dirugo na drugem kakor metrska dv_va. Med ujetniki je namreč razsajal oeeasti lee"3;r in zahteval mno«ro žrtev. Mi-tv?ce so s^etoli do nagega, ob'?iko r>r—'Vj)W1' 'i »-pokužili ter jo dali potem zirrzaronim ujetnikom.
V	mestu V bi-o vse mrtvo, edino mnosr^-števtfne vojaške patru'ie so korg.k«> do ulicah. Zame. ra7dra?>aneea berača, se n; zmenil nihče. Neovira.no sem =e pridruži1 nred samo-cfonp-^ (fni-^m Nv^o.rn ki so opoldne
na ribjo juho. SMižVnji, ki i« d"'H'a irho. sem oddal pismo in čakal do po^Vdneva. Do-menili smo se, da bo gospica Heidersonova, preob'ečena v siromašno rusko dekle, sprem-j>-Wn «ivoVitr^ slepega očeta (in mp vodila za pa'ico.
Načrt se je posrečil.
Omsk je zvezan s sibirsko železnico s 4 km dolgo stransko proeo. Do glavne proge sva šla peš. Na postaii ie sta.l pripravljen vo iraški vlak za Irikutsk. M'ad oficir, poveljnik transporta, nama je po dolgih prošniah dovolil, da se peiljeva s tem vlakom. V zakurjenem tovor-
nem vagonu je bilo prav prijetno. Vojaki so bili z nama prijazni, prinašali so. nama živeža in čaja, meni ni manjkalo niti mahorke (ruski tobak za cigarete). Oficir naju je v Irkut-slku oddal drugemu oficirju in taiko sva srečno prišla do mesita Čite. Viaik namreč ni vozil dale, Odltod so vozili, sicer z velikanskimi zamudami, poštni viaiki v Mandžurijo. Brez posebnih dogodkov in ovir sva srečno dospela v Hailar. Nabavila sva si nove obleke in brzo-javila očetu v Vladivostok.
Po prihodu očeta, ki me je izdatno obdaril, smo se odpeljali proti Nikolsku, kjer se glavni progi priključi amiurska proga. Toda ponoči so naš vlak napadli Tuniguzi. Iztirili s© lokomotivo, nekateri vagoni so popadali v prepad, drugi so začeli goreti. Pokradli so potnikom obleko, denar in sploh vse, kar je bilo količkaj vredno. Zgodilo se je to blizu Tšitsikarja v Mandžuriji.
Mi smo ležali v preobrnjenem vagonu; razen malih prask ni dobil nobeden večjih poškodb. Do nas tolovaji niso prišli, ker je v kratkem prihitela vojaška pomoč in razbojnike nazpodila; toda odnesli so s seboj vendarle obilen plen. Anglež se je s svojo hčerko zatekel v Tšitsikarju v samostan švicarskih misionarjev. (Pripomba: Nedavno sem čital v časopisih, da so Tunguzi spet napadli sibirski ekapresni vlalk in je v vagonu zgorel pater Inshof, preifekt zgoraj omenjenega samostana.)
Jaz sem nadaljevali sam pot proti Vladivo-stoiku. Simonetti me je že težko pričakoval, ker je cena kožam zelo poskočila in je bil uverjen, da po tako dolgem času privlečem celo butaro kož srebrnih lisic. Obstrmel je nad mojimi praznimi rokami, a ko sem mu povedal svoje dogodke, je samo občudoval mojo predrznost.
Pokazal mi je krasno tigrovo kožo, ki jo je kupil od nekega Mongola. Toliko 5asa mi je prigovarjal, naj grem v Mongolijo po tigrove kože, dokler se nisem odločil in se odpeljal po sibirski železnici do postaje v Petrovsku in odtod s pasjo vprego do mongolske meje. Čez dva dni sam bil že v mestu Urgi v Mongoliji.
Prebivalci govore deloma rusko, ker je med njimi pomešanih mnogo ruskih ubežnikov. O tigrovih kožah pa ni bilo niti govora. Svetovali so mi, naj grem do mesta Ude v puščavi Gobiju, ker tam gotovo dobim poceni in dovolj tigrovih kož.
Z majhno družbo Rusov smo se odpravili na pot in tavali ves teden po čudnih potih. Mesto je bilo še daleč, zelo daleč. Razen konj-' skega mtaka in na so!ncu pečenega konjskega mesa ni billo ničesar dobiti. Vode ni bilo nikjer. Zagledali smo za seboj karavano velblodov, ki smo se ji veseli pridinižili. Čez dva dni smo dosegli mesto.
Zaželenega blaga pa niti tu nisem dobil. Dal sem se pregovoriti in nadaljeval s karavano vred pot v puščavo Gobi. Nikomur nisem izdal, da imam s seboj denar. Domenili snrw se torej z gospodarjem, da mu bomo brezplačno vodili velblode ter nakladali in razkladali bla-sro iiVo na« vzame v popolno ofik^bo. Odslovil je Mongolce in nas sprejel v službo. Prodirali smo vedno globlje v puščavo. Sam pri sebi sem si mislil, da se pozneje s kupljenim bla-eom vrnem zopet s kako drugo karavano, da le si^ečno pridem tja. A konca doteotrajne poti le ni in ni hotelo biti. Le pesek in pekoče p.-f-nf^ ie bflo nred nami in oko'i nas.
Hodili smo že me?er dni. Nekega dne smo Z;(Sii5qij v zraku nekake čudne erlasove, temno donečo godbo in zateelo žvižganje. Na mah so se velblodi ustavili polesrli po tleh rn stiski'i glave drug k drueemu. Kaj to pomeni? Gospodar nam ie takoj ukazal, naj si zakrijemo glave in poležemo k velblodom. Začeli smo se smejati niegovim ukazom, a kmalu smo sprevideli resnost položaja. Solnce je zatemnelo. nastal je grozen piš in no. sil s seboi droben pesek, ki se ie ostro žariva] v ušesa, usta nos in oči, da so grozno skelele Razumeli smo tedai. kaj se bliža in takoj izvršili gospodarjev ukaz.
1ADI0 LJUBLJANA
od 20. julija do 2. avgusta
Nedelja, 26. julija: 8.00: Sam< poskočne — same oikrogle (Magistrov kvartet). 8.45: Čas, poročila, spored. 9.00: Roussel: Suita (plošče). 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (dr. Roman Tominec); 10.00: Koncert tamburaške-ga društva »Kola« iz Trbovelj. 11.15: Pro-menadmi koncert godbe 40. p. p. Triglavskega. 12.00- Čas, vreme, spored, obvestila. 12.20: Prenos koncerta godbe 40. p. p. Triglavskega. 13.00: Plošče po željah naročnikov. 17.00: Kmetijska ura: O prijateljih in sovražnikih v našem vrtnarstvu (Štrekelj Josip, nadzornik šolskih vrtov v pokoju). 17.20: Stari in novi plesi (plošče). 18.00: Dobrohot (pravljična zvcčna igra; napisal Ernest Adamič; izvajali bodo člani radijske igralske družine; vodi inž. Pengov Ivan). 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Plošče. 20.00: Solistični koncert: profesor Pavel Šivic (klavir), Vanda Ziherlova (petje), profesor Marjan Lipovšek (spremljava). 21.20: Pcdeknice (na ploščah). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Pesmi za ples (jazz Micky).
Ponedeljek, 27. julija: 12.00: Fantazije znanih oper (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Cas, spored, obvestila. 13.15: Valčki (plošče). 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: čučuk Stana (dr. Za-gorčič iz Beograda). 19.50: Glazunov: Stenka Rnzin, simfonična slika (plošče). 20.10: Kulturna kronika: Marija Baškirčeva (dr. Nikola Preo-braženskij). 20.30: Večer lahke glasbe in veselih pesmi (sodelovali bodo dva Ahačiča iz Tržiča (citre in kitara). Makso Reš (kuple-ti) in plošče. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Schubert: Simfonija v h.m:lu.
Torek, 28. julija: 12.00: Nekaj eksotičnih skladb (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Harmoniko bo igral Stanko Avgust. 14.00: Vreme, borza. 18.30: Nacionalna ura. 19.00: Prenos iz Salzburga: Don Juan; v odmoru čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 22.20: Čimer manov trio.
Sreda, 29. .julija: 12.00: Pesmi donskih kozakov (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Naša narodna posest pred svetovno vojno (Davorin Ravljen iz Ljubljane). 19.50: Priprave za olimpiado pred 2500 leti (Viktor Pirnat). 20.10: Na Šmarjetao goro (profesor France Planina). 20.30: Prenos simfoničnega koncerta z Dobrne. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20; Fantje na vasi.
Četrtek, 30. julija: 12.00: Drobne reči za razne ljudi (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas. spored, obvestila. 13.15: Ruski sekstet. 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Z »Vilo Velebito« po Jadranu 1. 1936. (Iipovac). 19.50: Reproduciran koncert na wurliških orglah. 20.10: Slovenščina za Slovence (Rudolf Kolarič). 20.30: Prenos koncertnega večera iz Beograda. 22.00: Čas, vreme, poročila spored. 22.20: Prenos plesne glasbe iz Parkhotela na Bledu.
Petek, 31. julija: 12.00: Slovenska umetna pesem (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Napoved časa, spored, obvestila. 13.15: Operetni veneki (plcšče). 14.00; Vreme, borza. 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Nove smeri jugoslovenske stenografije (dr. Vladimir Kesterčanek iz Zagreba). 19.50: Kvartet Lisinski poje (plošče). 20.10: Ženska ura: Pogačic Milka, hrvatska socialna delavka (Minka Govekarjeva). 20.30: Pevski korcert Irene Costove, koncertne pevke, 21.15: Pev-
ski jazz—kvartet Stritar. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Venček inarodnih (tamburaški orkester; plošče). 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 1. avgusta: 12.00: Plošča za ploščo
—	pisana zmes. 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Plošča za ploščo
—	pisana zmes. 14.00: Vreme. 18.00: Za de-lopust (radijski orkester). 18.40; Pogovori s poslušalci. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Charpentier: Vtiski iz Italije (plošče). 20.10: Zunanji politični pregled (dr. Alojz Kuhar). 20.30: Beli menihi (zvočna igra iz XII. stoletja; po povesti Ivana Zorca priredil Ivan Pengov; izvajali jo bedo člani radijske družine). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Radijski jazz.
Za smeh In kratek čas
TUDI ZA RIBE
A: »Na petek greš lovit ribe. Ali nič ne daš na ljudsko vero. da je petek nesrečen dan?«
B: »Kaj pak, da dam. Mislim si pa, da bi utegni biti nesrečen tudi za ribe.
ŽALOSTNA RESNIČNOST
Mož: »Alj se še spominjaš, ženka, kako sem ti nekoč v takihle nočeh s prijatelji pel pod-okn ce?«
Zena: »O. spominjam se. Danes pa samo še smrčiš ponoči.«
VPRAŠALA JE
Učiteljica pravi otrokom, ki so prvikrat v šoli, naj .tisti, ki hoče kai vprašati, dvigne roko.
Mala Nežica prva dvigne roko.
»No, kaj bi rada povedala, deklica, jo vpraša učiteljica.
»Prosim, ali bo že kmalu konec šole?«
V ŠOLI
Učitelj: »Mihec, za kazen bi bil moral napisati 20 krat: ,Znam slabo čitati', napisal si pa samo 16 krat.«
Mihec: »Znam tudi slabo računati, gospod učitelj!«
PAMETEN PES
Lovec se hvali: »Jaz imam izredno pametnega psa. Navadil sem ga, da mu dam vsak dan dva dinarja in on mi od peka v košarici prinese štiri ženile. Zadnjič mu je pek dal satno dve zemlji. In kaj ie pes storil? Po nekaj trenutkih se je vrnil k peku in privedel s seboj orožnika!«
AFRIŠKE ŽIVALI
Učitelj: »Jožek. naštej mi pet živali, k; žive v Afriki.«
Jožek: »Pet slonov.«
IZPRED SODIŠČA
Sodnik: »Ali imate še kaj povedati v svoj zagovor?«
Tat: »Z ukradenim denarjem sem poravnal zaostalo stanarino.«
Sodnik: »No, to bomo upoštevali pri odmeri kazni v to'iko. da vam prihodnjih 20 mesecev sploh ne bo treba plačevati stanovanja.«
STARA NAVADA ŽELEZNA SRAJCA
A; »Komu Pa pošiljate vsak mesec po pošti tak zavoj?«
B: »Svoji materi. Ze trideset let mi pere umazano perilo, ker še vedrTo nrislj, da hodim v šolo«.
NIC NE BO
Miha: »Poslušaj, Jaka, saj si moj prijatelj.
Jaka: »Seveda sem, toda denaria danes nimam s seboj.«
ZDRAVNIŠKA
»Oh, gospod doktor, je vprašala pri mizi gospa slovečega kirurga, »ali bi. mi povedali, s čim se začne vnetje slepiča?«
»S črko v. milostljiva gospa,« je nevljudno odgovori! zdravnik.
NADOBUDNI SINKO
Jožek: »Očka, ali se znaš podpisati z zaprtimi očmi?«
Oče: »Seveda se znam.«
valoU*'" >N°' PU SC podpiši na m,°.ie spriče.
NI MOGOČE
vi:nINK€Vev°Cno! Priseg,eI bi bil- ^ ta človek ne bi niti pare premaknil«
miL-i f Prav' gospof pare pač bi pre-maknil, zato pa je premaknil pet tisočakov «
HRANILNICA IN POSOJILNICA V GLOBOKEM, r. z. z n. z.
vabi na
Občni zbor
ki bo dne 2. avgusta ob 15. v posojilnici pisarni.	J
DNEVNI RED:
1. čitanje zapisnika zadnjega občnega ra, 2. poročilo načelstva, 3. poročilo naetar-l ii« °,dobritev računskega zaključka za i. is«d. 5. črtanje revizijskega poročila, 6. sprememba pravil in 7. slučajnosti
V primeru, da bi občni zbor bil ob tej uri nesklepčen, bo drug občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu članov
NOVOST!
Samo Din 98.—
St. 63.719 Cenena, a dobra ShoocK-frol zapestna ura, točno regulirana, lep kromiran okrov zapestnica iz usnja - Številčnica In karalo osvetljena (Radiom)
Din 98.—.
Zahtevajte veliki cenik, ki ga dobite zastonj m poštnine prosto. Velike 12bera ar. zlatnine m srebrnine
Lastna protokolirana tovarna ui v - vici
H. SUTTNER, LJUBLJANA 6.
MALI OGLASI
Lahka LETNA OBLAČILA b u r e t, k a
ša, I i s t e r i. t. d. v odlični izdelav, si nabavite najceneje pri PRESKARJU. SV. PFTRA C. 14.
KMEČKO POSESTVO
17 oralov, sadiovnjaak, 2000 hme'ja, majhen vinograd, gozd, zidana poslopja, vse v ravnini in rodovitni legi, se proda. Vinko Stopar, Velenje.
POTREBUJEM ZA POMOČ SVOJI ŽENI
na majhnem posestvu dekle ali ženo. Stara sme biti od 25 do 40 let. Letno 1200 Din. Znati mora kmetijska dela. Nastop takoj. Ponudbe na Josip Rdthel, posestnik v Brezovici, p. Nemška Loka pri Kočevju.
IŠČEM OŽENJENE BREZ OTROK
za vsa kmetijska dela. Ponudbe pismene. Ma.nko Rankovič, Topola-Oplenaeki
j