SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST Letnik XIII. Novo mesto, 15. aprila 1976 St. 9 za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE VSEBINA OBČINA KOČEVJE: 87. Odlok o povračilu stroškov in nagradah sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Kočevju 88. Sklep o pooblastitvi sveta skupščine občine Kočevje za sprejemanje in podpisovanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter za dajanje soglasij k splošnim aktom samoupravnih interesnih skupnosti OBČINA NOVO MESTO: 89. Odlok o organizaciji in določitvi odgovornih nosilcev organizacije civilne zaščite v občini Novo mesto OBČINA RIBNICA: 90. Družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Ribnica Občina Kočevje 87. Na podlagi 125. čl. statuta občine Kočevje (SDL št. 20/74 z dne 4. 7. 1974) je skupščina občine Kočevje na seji družbe-no-političnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 3. 1976 sprejela OD LO K o povračilu stroškov in nagradah sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Kočevju 1. člen Sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Kočevju se odmerja kilometrina in povračilo stroškov za prehrano in prenočišče v višini zneskov, določenih v samoupravnem aktu občinskega sodišča Kočevje. 2. člen Za opravljanje funkcije pripada sodnikom porotnikom nagrada, ki znaša: - za delo nad štiri ure — 50 din, - za delo od dve do štiri ure — 40 din, - za delo do dve uri 30 din. 3. člen Delavec, ki je odsoten z dela zaradi opravljanja funkcije sodnika porotnika, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka po zakonu in samoupravnih aktih njegove delovne organizacije. Občani, ki niso v delovnem razmerju in ki zaradi opravljanja funkcije sodnika porotnika izgubijo svoj dnevni zaslužek, imajo pravico do povračila izgubljenega zaslužka v višini največ 100,00 dinarjev. 4. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povračilu stroškov in nagradah sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Kočevju (Uradni vestnik Dolenjske št. 16/66) in spremembe odloka (Skupščinski Dolenjski list št. 13/72). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Štev.: 113-3/76-2/1 Datum: 25. 3. 1976 Podpredsednik občinske skupščine: PAVLE POGORELC, 1. r. 88. Na podlagi 125. čl. statuta občine Kočevje (SDL št. 20/74 z dne 4. 7. 1974) je skupščina občine Kočevje na seji družbe-no-političnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 3. 1976 sprejela sklep o pooblastitvi izvršnega sveta skupščine občine Kočevje za sprejemanje in podpisovanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter za dajanje soglasij k splošnim aktom samoupravnih interesnih skupnosti 1. Skupščina občine Kočevje s tem sklepom pooblašča izvršni svet, — da sprejema ter podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume iz pristojnosti občinske skupščine, s katerimi se izvaja z družbenim planom, resolucijo ali na drug način izražena politika skupščine občine Kočevje, — da daje soglasja k splošnim aktom samoupravnih interesnih skupnosti. 2. Podpisnik družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma je predsednik ali član izvršnega sveta, ki ga za vsak primer posebej pooblasti izvršni svet. 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Štev.: 031-1/76-2/1 Datum: 25. 3. 1976 Podpredsednik občinske skupščine: PAVLE POGORELC, 1. r. Občina Novo mesto 89. Na podlagi 6. točke 107. člena zakona o ljudski obrambi (Ur. list SFRJ št. 22/74), 241. in 255. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/75) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1976 sprejela ODLOK o organizaciji in določitvi odgovornih nosilcev organizacije civilne zaščite v občini Novo mesto I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Civilna zaščita je najširša oblika organiziranja, pripravljanja in udeležbe občanov in delovnih ljudi, krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in občine pri zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah. 2. člen Naravne in druge hude nesreče so naravne katastrofe in druge hude nesreče, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ve- likega obsega ljudi ali premoženje v velikem obsegu. 3. člen Civilna*zaščita ima glede reševanja prebivalstva in materialnih dobrin naslednje temeljne naloge: — organiziranje, pripravljanje in usposabljanje vseh občanov in delovnih ljudi v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini ter posebej organiziranih štabov in enot civilne zaščite za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin pred vojnimi učinki in ob hudih nesrečah; - organiziranje in pripravljanje ukrepov civilne zaščite: za-klanjanje prebivalstva in materialnih dobrin, evakuacija, oskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva, zatemnitev, maskiranje, RKB zaščita, reševanje iz ruševin in ob poplavah, gašenje požarov in varstvo pred eksplozivnimi sredstvi, prva medicinska pomoč, prva veterinarska pomoč, asanacija terena in ukrepi za red, ki se organizirajo in pripravljajo povsod, kjer lahko nastanejo posledice vojnih učinkov in hudih nesreč; — hitro aktiviranje ukrepov, prebivalstva, štabov in enot civilne zaščite ter izvajanje akcij za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki in ob hudih nesrečah. 4. člen Pripravljenost civilne zaščite za zaščito in reševanje temelji na: — množičnem vključevanju delovnih ljudi in občanov v samozaščito pred vojnimi učinki in ob hudih nesrečah ter njihovem nenehnem usposabljanju zanjo; - vključevanju vseh obstoječih materialnih in tehničnih zmogljivosti družbe v zaščito in reševanje; - opremljenosti, mobilnosti in pripravljenosti štabov in enot civilne zaščite za hitro izvajanje akcij za zaščito in reševanje povsod, kjer je to potrebno. 5. člen Po načelu vzajemne solidarnosti morajo delovni ljudje in občani v samozaščiti izvajati ukrepe in kolektivno zaščito ter reševanje ljudi in imetja v družini, stanovanjski stavbi, naselju, temeljni in drugi organizaciji združenega dela pred učinki vojnih akcij in ob hudih nesrečah. Občina in krajevne skupnosti skrbijo za usposobljenost občanov, zaščitne ukrepe in reševanje v samozaščiti, za pripravljenost delovnih ljudi pa temeljne in druge organizacije združenega dela in druge organizacije, pri katerih so delovni ljudje zaposleni. Delovanje delovnih ljudi in občanov v samozaščiti usmerjajo štabi za civilno zaščito. 6. člen Družbene organizacije, strokovna in druga združenja občanov, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje, se pripravljajo za udeležbo in po potrebi sodelujejo pri zaščiti in reševanju v okviru civilne zaščite. II. ENOTE CIVILNE ZAŠČITE 7. člen Enote civilne zaščite so posebno organiziran, tehnično in strokovno usposobljen del civilne zaščite, namenjen zaščiti in reševanju pred vojnimi učinki in ob hudih nesrečah. Po svojem namenu in nalogah so enote civilne zaščite splošne, specializirane in združene. 8. člen Splošne enote civilne zaščite so namenjene za opravljanje manj zahtevnih nalog pri zaščiti in reševanju. Ustanovijo se v večjih stanovanjskih in drugih stavbah, po ulicah za več stavb skupaj, v posameznih naseljih ali za več manjših naselij skupaj ter v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v katerih je zaposleno načeloma do 150 ljudi; praviloma povsod tam, kjer ni pogojev za ustanovitev specializiranih enot. 9. člen Specializirane enote so namenjene za opravljanje nalog pri zaščiti in reševanju po posameznih specialnostih in sicer: prvo medicinsko pomoč, gašenje požarov, reševanje izpod ruševin, odstranjevanje posledic vojnih učinkov in hudih nesreč, radiološko, kemično in biološko zaščito, za uničevanje neeksplodiranih bojnih sredstev, prvo veterinarsko pomoč, vzdrževanje reda, asanacijo terena in podobno. Ustanovijo se v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki niso zajete v 8. členu tega odloka v vseh krajevnih skupnostih. 10. člen Za opravljanje vseh nalog pri zaščiti in reševanju ljudi in do- brin se ustanovi združeni odred občine, sestavljen iz enot za skupne potrebe, ki jih ustanovijo posamezne organizacije združenega dela in občina. 11. člen Enote civilne zaščite iz 7. do 9. člena tega odloka so dolžne ustanoviti vse temeljne in druge organizacije združenega dela, vse krajevne in druge samoupravne skupnosti in občina po občinskem razvojnem načrtu in načrtu za organizacijo in delovanje civilne zaščite, ki ga pripravi upravni organ za LO in sprejme svet za LO občinske skupšč ine. S tem načrtom se poleg nalog in ukrepov določijo tudi osnove za organizacijo in sestavo enot civilne zaščite ter delovne organizacije, ki so dolžne ustanoviti enote za skupne potrebe iz 10. člena tega odloka. 12. člen Krajevne skupnosti, v katerih ni pogojev za ustanovitev specializiranih enot, lahko izjemoma ustanovijo splošne enote, če je tako določeno z občinskim načrtom. 13. člen V enote civilne zaščite mora biti vključeno najmanj 10% prebivalcev oziroma članov delovne skupnosti, ki se vanje razporejajo v skladu z ustreznimi predpisi. 14. člen Enote gasilskih društev in poklicne gasilske enote se v vojni in ob hudih nesrečah vključijo v civilno zaščito in delujejo po navodilih štabov za civilno zaščito krajevne skupnosti oziroma občine v skladu z načrti ukrepov teh štabov. 15. člen Enote civilne zaščite je'mogoče uporabiti tudi izven območja občine, krajevne skupnosti oziroma organizacije združenega dela, ki so jih ustanovile, če tako odloči pristojni štab za civilno zaščito krajevne skupnosti, občine ali širše družbenopolitične skupnosti. III. ŠTABI ZA CIVILNO ZAŠČITO 16. člen Za vodenje enot civilne zašči-.te, usmerjanje delovanja občanov in delovnih ljudi v samozaščiti, organizacijo izvajanja ukrepov civilne zaščite ter za usmerjanje in izvajanje priprav in usposabljanje civilne zaščite se ustanovijo štabi za civilno zaščito V občini, krajevnih skupnostih ter v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela iz drugega odstavka 9. člena tega odloka. Za vodenje splošnih enot civilne zaščite se imenujejo poveljniki in njihovi namestniki. 17. člen Štab za civilno zaščito načeloma sestavljajo: poveljnik štaba, namestnik poveljnika štaba, načelnik štaba in pomočnik načelnika štaba. Na dolžnosti iz prvega odstavka tega člena se imenujejo osebe izmed funkcionarjev in strokovnjakov, ki glede na svojo dejavnost in strokovnost lahko uspešno opravljajo dolžnosti v štabu. Z aktom o imenovanju se določi število in funkcije članov štaba. 18. člen Pristojnosti za imenovanje članov štaba iz 16. člena tega odloka ter naloge štabov so določene z zakonom o ljudski obrambi. IV. POSEBNE DOLOČBE 19. člen Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost hude nesreče ali je do takšne nesreče prišlo, mora takoj obvestiti najbližjo enoto milice, krajevni urad, krajevno skupnost di štab za civilno zaščito. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s prevoznim sredstvom ali sredstvom zveze. 20. člen Upravljavci, lastniki in uporabniki zgradb (šol, hotelov in drugih domov), stanovanjskih in drugih prostorov, primernih za nastanitev, morajo sprejeti na začasno nastanitev prebivalcev in stvari z ogroženega ali prizadetega območja, če tako odredi izvršni svet občinske skupščine. Lastniki in uporabniki premoženja morajo preskrbeti za zavarovanje premoženja pred hudimi nesrečami, ob hudih nesrečah pa skrbeti za reševanje. 21. člen Lastniki in uporabniki nepremičnin morajo dopustiti, da se na njihovih nepremičninah izvršijo ukrepi, ki jih odredi štab za civilno zaščito krajevne skupnosti oziroma občine za zavarovanje in reševanje. 22. člen Lastniki in uporabniki tehničnih naprav in sredstev, ki so potrebna pri varstvu in reševanju, morajo dati po nalogu štaba za civilno zaščito krajevne skupnosti oziroma občine te naprave z ustreznim osebjem na razpolago za civilno zaščito. 23. člen Za izvajanje ukrepov civilne zaščite lahko odredi izvršni svet občinske skupščine mobilizacijo občanov in njihovih sredstev ter mobilizacijo ljudi in sredstev organizacij združenega dela in drugih organizacij in organov na območju občine. 24. člen Posebne pravice in dolžnosti oseb na področju civilne zaščite in varstva pred naravnimi nesrečami so določene z zakonom o ljudski obrambi. 25. člen Samoupravna stanovanjska skupnost in hišni sveti skrbijo za civilno zaščito v stanovanjskih stavbah, s katerimi upravljajo. Sredstva za zaščito in reševalno opremo enot v stanovanjskih stavbah zagotavlja samoupravna stanovanjska skupnost. 26. člen Oblikovanje in prilagoditev enot civilne zaščite po tem odloku mora biti izvršeno v roku, ki je določen z občinskim načrtom iz 11. člena tega odloka, vendar najdlje v enerri letu od uveljavitve tega odloka. 27. člen Obvezna sredstva za osebno oziroma kolektivno RKB zaščito, predpisana z „Odlokom o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RKB zaščito pred vojnimi akcijami", so dolžni preskrbeti oziroma uskladiti s citiranim odlokom: a) organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti in državni organi za kolektivno zaščito po prioritetnem načrtu občinskega štaba CZ, vendar najdlje do konca leta 1978; b) občani za osebno zaščito do konca leta 1980. Krajevne skupnosti organizirajo akcijo za nabavo osebnih zaščitnih kompletov za občane ter skrbijo za izvedbo določil točke b) tega člena. 28. člen Oddelek za ljudsko obrambo SO Novo mesto skrbi za izvajanje tega odloka in v ta namen izdaja potrebna strokovna navodila. V. KONČNE DOLOČBE 29. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o organizaciji in izvajanju nekaterih priprav za ljudsko obrambo na območju občine Novo mesto, št. 8—02/69 z dne 11. 12. 1969. 30. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 8—02/76 Datum: 30. 3. 1976 Predsednik skupščine občine Novo mesto: JAKOB BERlC, 1. r. Občina Ribnica 90. Temeljne in druge organizacije združenega dela; delovne skupnosti, delavci, ki opravljajo delo s sredstvi, ki so lastnina občanov na območju občine Ribnica, izvršni svet občine Ribnica, občinske interesne skupnosti vzgoje in izobraževanja, kulture, otroškega varstva, telesne kulture, zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva, socialnega varstva, zaposlovanja, stanovanjske skupnosti in raziskovanja, Občinska konferenca SZDL, Občinski svet ZSS (v nadaljnjem besedilu: udeleženci), sklenejo DRUŽBENI DOGOVOR O RAZPOREJANJU DOHODKA V LETU 1976 V RIBNICI I. SKUPNE DOLOČBE 1. člen S tem družbenim dogovorom udeleženci — skladno s svojo ustavno oziroma zakonsko pristojnostjo in odgovornostjo — določajo skupne osnove in svoje obveznosti za delovanje v procesu samoupravnega razporejanja dohodka, delitve osebnih dohodkov in osebnih prejemkov, ki bremenijo materialne stroške, svobodne menjave dela ter združevanja dela in sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb. Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo v letu 1976 zagotavljali s samoupravnimi sporazumi, samoupravnimi akti in drugimi ukrepi o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov, obsegu in sestavi skupne in splošne porabe, uresničevanje politike, ki jo določa Skupščina SR Slovenije z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976 ter s Smernicami o družbenoekonomskem razvoju občine Ribnica v letu 1976 in določil tega družbenega dogovora. 2. člen Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bodo zagotavljali pogoje, ki delovnim ljudem v temeljnih organizacijah združenega dela omogočajo uresničevanje njihove ustavne pravice, da samoupravno odločajo o razporejanju celotnega dohodka — na razširjanje materialne osnove združenega dela, na osebno in skupno porabo — na podlagi svojih in družbenih interesov, ustreznih podatkov o ekonomskem položaju svoje organizacije združenega dela in njenih razvojnih programov oziroma potreb in programov samoupravnih interesnih skupnosti. 3. člen Izvršni svet skupščine občine Ribnica bo skrbel za izvajanje programov družbenega razvoja občine v letu 1976, ki ga je sprejela skupščina družbenopolitične skupnosti, ter s svojimi odločitvami in ukrepi prispeval k uresničevanju tega družbenega dogovora. 4. člen Občinska konferenca SZDL in občinski svet ZSS Ribnica bosta idejno usmerjala in dajala pobude za soočanje interesov delovnih ljudi na zborih v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter na zborih občanov v krajevnih skupnostih. Delovnim ljudem in občanom bosta pomagali pri oblikovanju in izvajanju planov in programov ter pri oblikovanju smernic in stališč za delegate v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in zborih skupščin občin in mesta. Občinski svet ZSS Ribnica kot pobudnik sporazumevanja na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov se zavezuje, da bo pri svojem delovanju na področju osebne in skupne porabe spremljal gibanje in vplival na uresničevanje tekoče družbenoekonomske politike. 5. člen Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo oblikovale in izvajale svoje programe na osnovi samoupravno dogovorjenih potreb združenega dela in o opravljenih nalogah in doseženih rezultatih obveščale delovne ljudi in občane. Na podlagi samoupravno dogo voijenih programov bodo stremele k izenačevanju družbenega standarda vseh občanov v Ribnici in v ta namen zagotavljale sredstva za vzajemnost in solidarnost. II. RAZPOREJANJE DOHODKA 6. člen Delavci v združenem delu usklajujejo medsebojna razmerja in svoje osebne in skupne interese na področju razporejanja dohodka skladno s tem dogovorom, tako da določijo s samoupravnimi akti osnove in merila za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Z njimi zagotavljajo takšno delitev, ki uresničuje enakopravnost delavcev pri uporabi načela delitve po delu in načela, da pripada za enako delo in za enak delovni prispevek sorazmerno enak osebni dohodek. 7. člen Udeleženci se bodo zavzemali za izvajanje in izvajali načela resolucije pri razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za osebno, skupno in splošno porabo tako, da: — vse oblike porabe, razen vlaganj v razširjeno reprodukcijo, rastejo počasneje od rasti družbenega proizvoda; — bruto osebni dohodki rastejo počasneje od rasti družbenega proizvoda, realni osebni dohodki na zaposlenega pa počasneje od produktivnosti dela; — je realna rast sredstev za skupno in splošno porabo za 20% nižja od rasti realnega družbenega proizvoda družbenega sektorja in znaša 4,3 %. 8. člen Udeleženci, ki ustvarjajo in delijo dohodek se zavezujejo, da bodo uporabljali pri delitvi dohodka razmerja, določena v samoupravnem sporazumu o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, ki so ga podpisali. Udeleženci iz 1. odstavka tega člena, pri katerih raste njihov proizvod hitreje kot je predviden porast družbenega proizvoda po resoluciji, morajo zaostriti delitvena razmerja v korist sredstev za razširjeno reprodukcijo tako, da povečujejo osebne dohodke pod rastjo porasta produktivnosti dela. 9. člen Udeleženci tega dogovora bodo na področju delitve osebnih dohodkov delovali tako, da se bodo uresničila naslednja dogovorjena stališča: 1. da se bodo sredstva za osebne dohodke izplačevala v okviru razpoložljivega dohodka; 2. da se bodo nominalni osebni dohodki na zaposlenega lahko povečali hitreje od rasti življenjskih stroškov v tistih OZD, ki bodo povečale produktivnost dela in izboljšale razmerja v deMtvi dohodka v korist skladov; 3. da bodo tiste OZD, ki ne bodo ustvarile potrebnega dohodka oziroma ga ne bodo mogle povečati skladno z rastjo proizvodnje in so imele v letu nominalne osebne dohodke na pogojno nekvalificiranega delavca, — pod ravnijo, doseženo v slovenskem gospodarstvu, lahko povečajo nominalne osebne dohodke na zaposlenega največ do stopnje povečanja življenjskih stroškov, — nad ravnjo, doseženo v slovenskem gospodarstvu, povečale nominalne osebne dohodke na zaposlenega počasneje kot se bodo povečali življenjski stroški; 4. da bo poraba sredstev za sklad skupne porabe rasla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek organizacije združenega dela, povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno stopnjo; 5. da bo gibanje osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih enako kot v gospodarstvu, odvisno od izvajanja programov, ob postopnem odpravljanju razlik v ravni osebnih dohodkov v okviru posameznih dejavnosti in med dejavnostmi. 10. člen S tem dogovorom udeleženci sporazumno določajo in usklajujejo zlasti: — osnove in merila za določanje tiste višine osebnega dohodka in tistega obsega drugih pravic, s katerimi se zagotavlja socialna varnost, ki je odvisna od splošnih razmer okolja, v katerem delavci delajo, živijo in ki odločilno vplivajo na njihovo socialno varnost in socialno varnost njihovih družin; — osnove in merila za oblikovanje, uporabo in delitev sredstev za skupne porabe (sklad skupne porabe) OZD. Najnižji osebni dohodek 11. člen Najnižji osebni dohodek je ekonomska kategorija, ki zagotavlja delavcu materialno in socialno varnost. Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najbolj enostavno delo in dela poln delovni čas ter dosega normalni delovni uspeh, mora znašati najmanj 65 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu, kot ga ugotovi in objavi Zavod SRS za statistiko v Uradnem listu SRS. Normalni delovni uspeh de- lavca pomeni doseženi stoodstotni individualni učinek delavca ob sočasno doseženem normalnem poslovnem uspehu OZD, ki je opredeljen v posameznem samoupravnem sporazumu dejavnosti. Vsak udeleženec tega dogovora je dolžan v svojem letnem planu predvideti svoj normalni poslovni uspeh in določiti najnižji osebni dohodek iz drugega odstavka tega člena. 65 % poprečnega mesečnega osebnega aohodka na zaposlenega v SRS v preteklem koledarskem letu je tudi izhodišče za vrednotenje rezultatov najbolj enostavnega dela, ki ga opredeljujejo samoupravni sporazumi dejavnosti za najmanj zahtevano delovno mesto oz. tipični poklic. Najnižji osebni dohodek se med letom usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov po določilih tega družbenega dogovora. Najvišji osebni dohodek 12.člen Najvišji osebni dohodek mora biti tako kot drugi osebni dohodki rezultat uspešnosti gospodarjenja OZD in individualnega uspeha delavca Najvišji osebni dohodek se določa na osnovi analitične ocene delovnega mesta in na osnovi meril samoupravnih sporazumov dejavnosti glede na doseganje poslovnega uspeha, ki je lahko pod ali nad dogovorjenim normalnim poslovnim uspehom. Življenjski stroški 13. člen Pri usklajevanju osebnih dohodkov zaradi rasti življenjskih stroškov je potrebno ob ustvarjenem dohodku upoštevati: — resolucijo o družbeno-eko-nomski politiki tekočega leta, — vpliv gibanja življenjskih stroškov na redne osebne dohodke, — že doseženo raven poprečnega osebnega dohodka pri udeležencu tega dogovora v primerjavi s samoupravnim sporazumom dejavnosti in s poprečnim osebnim dohodkom v SR Sloveniji, — osnove in merila samoupravnega sporazuma dejavnosti o oblikovanju sredstev na osebne dohodke in tega dogovora. Ob usklajevanju, upoštevajoč navedene alineje v 1. odstavku tega člena, se uskladijč tudi najnižji in najvišji osebni dohodki delavcev — pripravnikov. Osebni dohodek delavcev — pripravnikov 14. člen Delavcu - pripravniku gre akontacija osebnega dohodka v višini: — pripravniku s srednjo izobrazbo 70% poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v minulem letu, — pripravniku z višjo izobrazbo 90% poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v minulem letu, — pripravniku z visoko izobrazbo 105 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v minulem letu. Pripravnikova akontacija osebnega dohodka je lahko do 20 % višja od dogovorjenega po prejšnjem odstavku, če ima udeleženec tega družbenega dogovora v samoupravnem splošnem aktu izdelana merila za ugotavljanje njegovega individualnega uspeha ali če je njegov pripravniški staž daljši kot eno leto. Akontacija osebnega dohodka iz prvega in drugega odstavka se poveča za odstotke za težje delovne razmere skladno z določili samoupravnih sporazumov dejavnosti o merilih za razporejanje dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni 15. člen Znesek nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni do 30 dni znaša 90 % in 100 % zaradi odsotnosti z dela zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni oz. kadar ima delavec enega ali več vzdrževanih članov družine, računanega od osnove mesečnega neto osebnega dohodka delavca, izplačanega v preteklem letnem obdobju. Osnova za obračun nadomestila se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v SRS v taki višini, kot to ugotovi zdravstvena skupnost Slovenije. Valorizacija omenjene osnove naj bi zagotovila realno vrednost nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni. Tako nadomestilo osebnega dohodka pa ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga dosegel delavec, če bi delali. Oblika osebnega dohodka po vloženem minulem delu 16. člen Delavčev osebni dohodek je sestavni del sredstev za osebne dohodke, dogovorjenih po samoupravnih sporazumih dejavnosti; je torej odraz vloženega živega in minulega dela delavca. Udeleženke samoupravnih sporazumov dejavnosti naj bi v letu 1976 izdelale kriterije za nagrajevanje iz naslova minulega dela znotraj temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Izmed kriterijev za nagrajevanje iz vloženega minulega dela sta vsekakor pomembna dolžina delavčeve delovne dobe in posebna stimulacija za delavčevo stalnost v OZD. Dokler se za nagrajevanje iz vloženega minulega dela upoštevata ta dva kriterija, lahko znaša najvišji možni odstotek, ki je odvisen od delovne dobe 12 % medtem ko dodatek za stalnost zaradi prekomerne fluktuacije ne sme presegati 5 % osebnega dohodka delavca. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela 17. člen Stroški za prevoz na delo in z dela se lahko povrnejo v višini stroškov javnih prevoznih sredstev na določeni relaciji od stalnega bivališča do sedeža delovnega mesta, pri tem pa delavec krije mesečno najmanj 40 din sam. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini 0,50 din za kilometer. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela pripada tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. S samoupravnimi sporazumi dejavnosti in v splošnih aktih OZD ni mogoče omejevati pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela glede na oddaljenost bivališča delavca do sedeža OZD. Regres za prehrano med delom 18. člen Udeleženci družbenega dogovora in osnovne organizacije sindikata si morajo prizadevati, da delavcem zagotovijo med delom organizirano toplo prehrano. Za organizirano se šteje takšna prehrana, ki je organizirana v organizaciji združenega dela ali pogodbeno z ustreznim obratom, ki lahko nudi toplo prehrano. Udeležba regresa v ceni organizirane prehrane med delom znaša največ 250 din in ne manj kot 150 din mesečno na delavca. Ta regres se ne sme izplačevati v obliki vrednostnih bonov. Izjemoma se regres za prehra- no lahko izplača v obliki vrednostnih bonov v isti višini kot ostalim delavcem, tudi delavcem v TOZD, ki jim zaradi narave dela ni mogoče organizirati tople prehrane. Ti vrednostni boni se lahko izplačajo na osno- vi pismenega soglasja občinskega sveta ZSS, ki ga izda po predhodnem pismenem mnenju ustreznega republiškega odbora sindikata. Vrednostni boni se lahko izplačajo tudi delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dijet-no prehrano. Regresa za prehrano v nobenem primeru ni možno izplačevati v gotovini. Regres za prehrano pripada tudi učencem v gospodarstvu, dijakom in študentom na praksi in drugim, ki delajo pri udeležencih, torej tudi tistim, ki delajo skrajšani delovni čas. Natančnejša določila za regresiranje prehrane med delom določijo udeleženci v svojih samoupravnih aktih. Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in druge osebe za tiste dneve, ko niso na delu v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, to je v času dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni. Odškodnine izumiteljem, racionalizatorjem in novatorjem 19. člen Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti bodo zaradi organiziranega pospeševanja inovacijske dejavnosti, kot osnove lastnega in družbenega tehnološkega napredka izdelale oz. dopolnile in uskladile pravilnike o inovacijski dejavnosti, v katerih bodo opredelile vsebino inovacij, status inovatorjev, sistem nagrajevanja ter materialnega in moralnega stimuliranja inovatorjev in način zagotovitve potrebnih sredstev. Kreativno vlogo za realizacijo nosijo osnovne organizacije sindikata, ki se morajo stalno zavzemati za pospeševanje iznajdi-teljske in racionalizatorske dejavnosti. Nagrade učencem v gospodarstvu 20. člen Nagrade učencem v gospodarstvu pripadajo vse leto, tudi v času počitnic in bolezenskega dopusta. Nagrade, ki se določajo v učni pogodbi, znašajo najmanj: din v I. letniku (neto) 720 v II. letniku (neto) 840 VIII. letniku (neto) 1.000. OZD lahko določijo v svojih splošnih aktih še dodatne nagrade, odvisno od učenčevega uspeha, in sicer v času praktičnega pouka po doseženem učinku, v času teoretičnega pouka pa po doseženem učnem uspehu. Nagrada — obvezna in dodatna — ne sme presegati najnižjega osebnega dohodka, določenega v tem družbenem dogovoru. Nagrade študentom in dijakom na praksi 21. člen Nagrade študentom in dijakom na praksi ne smejo biti nižje od 720 din (neto) mesečno in ne višje od najnižjega osebnega dohodka po tem dogovoru. Konkretno višino nagrade določijo udeleženci tega dogovora v svojih splošnih aktih. Te nagrade ne izključujejo izplačila štipendije za šolanje. Osebni prejemki, ki jih udeleženci izplačujejo dijakom in študentom, ki niso na obvezni praksi, za njihovo delo med šolskimi počitnicami, se štejejo za sredstva osebne porabe, dogovorjena s samoupravnimi sporazumi dejavnostmi. Udeleženci določijo v svojih samoupravnih aktih na osnovi prvega in tretjega odstavka te točke konkretno višino mesečne nagrade, osnove in merila za dodatne nagrade ter ostale pravice po določilih samoupravnih sporazumov dejavnosti in tega dogovora. Namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo in izobraževanje 22. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti se 1. zavezujejo, da bodo za stanovanjsko gradnjo namenile najmanj 6 %, za izobraževanje pa najmanj 1,5% od bruto osebnih dohodkov, in 2. sporazumejo, da bodo iz sredstev za stanovanjsko gradnjo namenile sredstva za gradnjo dijaških in študentskih domov v višini 0,3 % od bruto osebnih dohodkov, iz sredstev za izobraževanje pa združevale sredstva v višini 0,5 % od bruto osebnih dohodkov na sklad za štipendiranje na ravni občine. Oblikovanje družbeno dogovorjenega dela sredstev sklada SKUPNE PORABE 23. člen Udeleženci tega dogovora se obvezujejo, da bodo oblikovali sredstva sklada skupne porabe tako, da le-ta ne bodo presegala 70 % višine poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu, pomnoženega s poprečnim številom zaposlenih po stanju konec minulega leta. V tako oblikovana sredstva niso všteta namenska sredstva za: — regres za letni dopust učencev v gospodarstvu, — stanovanjsko gradnjo, — gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje najmanj v višini 10 % izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu, — preventivno zdravstveno varstvo, — otroško varstvo in izobraževanje, — humanitarne organizacije, — pomoč družini delavca, ki je umrl ali boluje daljši čas zaradi posledic nezgode pri delu ali poklicne bolezni. Udeleženci tega dogovora morajo zagotoviti, da bodo celoma sredstva sklada skupne porabe rasla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek OZD, povečan na obračunano amortizacijo. Regres za letni dopust 24. člen Sredstva za nadomestilo stroškov rednega letnega dopusta se oblikujejo v višini 1.200 din na zaposlenega, pomnoženo s številom zaposlenih, h katerim se prištejejo tudi učenci v gospodarstvu. Ta sredstva se povečajo s prispevnimi stopnjami, določenimi z zakonom oziroma dogovori. Udeleženci tega dogovora se glede izplačevanja regresa za letni dopust dogovorijo: — da je najvišji regres 1.200 din in najnižji 1.000 din na delavca v neto znesku, — da je izplačevanje regresa nedeljivo, — da so upravičenci do regresa vsi delavci, ki imajo pravico do rednega dopusta, tudi učenci v gospodarstvu, — da bodo pri določanju višine regresa pri posameznem delavcu upoštevali socialni in zdravstveni položaj delavca, — da je v regres za letni dopust lahko všteto tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu, — da bodo delavcu neposredno izplačali regres, v kolikor ne bo zajet v plačilu oskrbnega dne, — da bodo regres izplačevali delavcem enkrat letno, praviloma pred nastopom dopusta. Udeleženci tega dogovora morajo v svojih samoupravnih aktih konkretneje opredeliti oblike in kriterije regresiranja letnih dopustov. Solidarnostne pomoči 25. člen Za solidarnostne pomoči šte- -jemo: - pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu ali poklicne bolezni . v višini razlike med pogrebnimi stroški po računu pristojne organizacije in zneski, ki jih za ta namen priznavajo zdravstvene skupnosti v svojih samoupravnih sporazumih; - ob smrti člana ožje družine in v primeru daljše bolezni * delavca lahko znaša denarna pomoč do enega poprečnega mesečnega neto osebnega do- ' hodka zaposlenega delavca pri udeležencu v preteklem letu; - enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino; - enkratne letne obdaritve upokojencev; - enkratne pomoči ob nastanku težje invalidnosti delavca: - - druge solidarnostne pomoči. . Predlog za te solidarnostne . pomoči razen pod 1. alinejo te točke poda in izdela osnovna , organizacija sindikata, bremeni- , jo pa sredstva sklada skupne porabe. Nagrade za delo ob odhodu v pokoj 26. člen Nagrada za delo ob odhodu . delavca v pokoj znaša najmanj dva in največ tri neto poprečne osebne dohodke na zaposlenega ~ v SR Sloveniji v preteklem letu, c povečane za obvezne prispevke. Enak znesek gre ob smrti delavca najožjim članom družine. Pri določanju višine upoštevajo udeleženci kot merilo ob upokojitvi ah smrti priznano delovno dobo delavca. Nagrade ob delovnih jubilejih 27. člen Udeleženci tega dogovora določijo za delovne jubileje naslednje nagrade: - za 10 let delovne dobe v OZD do 2.300 din neto, - za 20 let delovne dobe v OZD do 3.450 din neto, - za 30 let delovne dobe v OZD do 4.600 din neto. Tako oblikovana sredstva se povečajo s prispevnimi stopnjami, določenimi z zakonom ali družbenimi dogovori oziroma sporazumi Ob začetku uporabe določb tega dogovora se lahko upošteva tudi delavca, ki je že prekoračil enega* takih jubilejev. V tem primeru se lahko izplača nagrada samo za en delovni jubilej. Udeleženci tega dogovora določijo v svojih samoupravnih aktih, kaj se šteje za delovno dobo v OZD in konkretno višino ter obliko denarne nagrade za posamezne delovne jubileje. Te nagrade bremenijo sredstva sklada skupne porabe. III. SKUPNA PORABA 28. člen Udeleženci družbenega dogovora bodo zagotavljali pogoje za uresničevanje družbene vloge in nalog družbenih dejavnosti in skrbeli, da bodo te ustrezno svoji družbeni vlogi prispevale h krepitvi reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, povečanju storilnosti dela, napredovanju kulture dela in življenja in izboljšanju družbenega standarda delavcev in občanov. 29. člen Udeleženci se dogovorijo, da se prenese iz splošne porabe na samoupravne interesne skupnosti, ki prevzamejo naloge iz prejšnjega odstavka, jih vključijo v svoje programe in sprejemajo sklep o prevzemu kreditne obveznosti. Prenos se opravi s pismenim sporazumom med družbenopolitično skupnostjo in ustrezno samoupravno interesno skupnostjo: vsebovati mora vso potrebno dokumentacijo, pregled prenesenih obveznosti za leto 1976 in za naslednja leta, ugotovitev o spremembi ustreznih virov financiranja in način izvedbe prenosa. S prenosom nalog se vrši tudi prenos sredstev iz splošne v skupno porabo tako, da se prizna v obseg dovoljene porabe leta 1975, ki je osnova za izračun v letu 1976, za znesek prenesenih obveznosti. V letu 1976 je treba ugotoviti še druge naloge, ki po svoji vsebini spadajo v skupno porabo in skleniti sporazume za prenos teh nalog v letu 1977 na samoupravne interesne skupnosti. 30. člen Samoupravne interesne skupnosti morajo upoštevati v svojih programih dela načelo racionalnosti, prioritetne naloge, določene v resoluciji in smernice tega družbenega dogovora. Pri tem pa morajo predvsem dati prednost tistim nalogam, ki ne- posredno vplivajo na porast produktivnosti v gospodarstvu in tistim, ki jih prioritetno navajajo smernice družbenoekonomskega razvoja občine Ribnica v letu 1976. V programih zlasti določajo:' — naloge, s katerimi se uresničujejo ustavne in zakonske pravice delovnih ljudi in občanov ter način njihovega uresničevanja; — s srednjeročnimi načrti družbenogospodarskega razvoja občine in določene prednostne naloge; — skupne naloge, ki jih uresničujejo delovni ljudje v republiki in občini. 31. člen Samoupravne interesne skupnosti prikažejo v programih tudi za uresničevanje potrebna investicijska vlaganja. Pri tem se zavezujejo, da: - v svojih investicijskih programih izhajajo iz razvojnih programov; - upoštevajo prednostne naloge in da te programe medsebojno usklajujejo. Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo obravnavale in sprejemale vse investicijske programe na zborih svojih skupščin. 32. člen Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo uskladile obseg, raven in naloge dejavnosti ter opredelile način združevanja in razporejanja sredstev za solidarnostne in vzajemne naloge v okviru občine in republike. Solidarnostno in vzajemno izpopolnjevanje skupnih nalog zahteva od porabnikov združenih sredstev, da jih koristijo namensko in da obveščajo udeležence družbenega dogovora ali podpisnike ustreznega samoupravnega sporazuma o uporabi sredstev. Sredstva za solidarnost in vzajemnost zagotavlja v okviru svojega programa vsaka samoupravna interesna skupnost v obsegu usklajene in dogovorjene porabe interesnega področja v republiki. Dogovorjena sredstva solidarnosti se oblikujejo v okviru sprejete prispevne stopnje in jih SIS prek svojega letnega finančnega načrta prispeva mesečno v sorazmerju s svojimi dohodki republiški zvezi oziroma zvezi samoupravnih'interesnih skupnosti. Za solidarnostne in vzajemne naloge bodo samoupravne interesne skupnosti združevale sredstva: a) v vzgoji in izobraževanju bo občinska izobraževalna skupnost po dogovorjenih merilih združevala sredstva za vzajemno sodelovanje pri izvajanju investicijskih nalog na področju osnovnega izobraževanja po stopnji 0,06 v znesku 130.000 din. b) Kulturna skupnost bo zagotavljala sredstva za program skupnih in vzajemnih nalog — za skupne in nove naloge, ki obsegajo mednarodna sodelovanja, filmsko dejavnost, skupne naloge; — za vzajemno sofinanciranje dogovorjene dejavnosti gledališč, filharmonije, muzejev in galerij, za pomoč manj razvitim in obmejnim območjem, za financiranje obveznih služb; arhivske, varstvo spomenikov in knjižnične matične službe. c) Občinska skupnost zdravstvenega varstva bo zagotavljala sredstva za solidarnost in vzajemnost v regionalni skupnosti zdravstvenega varstva Ljubljana za uresničevanje nalog, ki terjajo širšo solidarnost v SR Sloveniji, in sicer za: — sofinanciranje funkcionalnih izdatkov zdravstvenega varstva v regionalnih skupnostih z visokim deležem kmečkega prebivalstva in udeležencev NOB; — soudeležbo pri naložbah v osnovno zdravstveno varstveno službo na manj razvitih in obmejnih območjih; — financiranje dogovorjenih nalog splošnega in skupnega pomena s področja zdravstvenega varstva; — financiranje oz. soudeležbo pri prednostnih zdravstvenih naložbah. d) Občinska skupnost socialnega skrbstva bo zagotavljala sredstva za solidarnostno izvajanje minimalnih programov socialnega skrbstva v SR Sloveniji (družbeno denarne pomoči, rejnine, domsko varstvo za odrasle in mladino ter minimalno pokrivanje funkcionalnih stroškov izvajalcev programov socialnega skrbstva) in za skupne naloge. e) Telesnokultuma skupnost bo zagotavljala sredstva za program skupnih nalog, ki bodo usmeijena v izgradnjo in kreditiranje tistih telesno-kulturnih objektov, ki pomenijo uresničevanje koncepta množične telesne kulture in koncepta na področju vrhunskega športa v tistih točkah, ko gre za pogoje udejstvovanja mladine in otrok v teh aktivnostih ter za subvencioniranje stroškov izobraževanja kadra v telesni kulturi. Udeleženci ugotavljajo, da bodo sredstva za financiranje nalog RTV v SR Sloveniji zdru- žena v višini 0,10 iz bruto osebnega dohodka. 33. člen Udeleženci se dogovorijo, da so osnove za izračun sredstev skupne porabe v letu 1976: 1. sredstva po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 v Ribnici; 2. v letu 1975 doseženi dohodki iz prispevkov zasebnega sektorja; 3. sredstva za naloge, ki so se v letu 1975 financirale iz občinskega proračuna in se v letu 1976 prenesejo na samoupravne interesne skupnosti; 4. sredstva iz 4. odstavka 7. člena republiškega družbenega dogovora o skupni porabi v letu 1975, ki so bila dogovorjena za leto 1976. Glede teh sredstev se podpisniki zavezujejo, da ne bodo spremenili njihove namembnosti. Udeleženci se zavezujejo, da bodo delovali tako, da bodo samoupravni sporazumi, ki so osnova za ta sredstva, usklajeni v tistem delu, ki se nanaša na vire sredstev, določene z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje SIS na področju družbenih dejavnosti v letu 1975, t.j. s prenosom ižvenbilančnih v bilančna sredstva. Sredstva iz 1. odstavka tega člena, razen anuitet, prenesenih iz proračuna in razen sredstev 4. točke 1. odstavka, se povečajo glede na doseženo raven cen do konca leta 1975, ki je v glo-balu za okoli 6,5 % višja od poprečja za leto 1975 ter za realno stopnjo rasti družbenega proizvoda združenega dela (5,4%), zmanjšano za 20% (4,3%), izvzemši sredstva iz 4. točke. Samoupravne interesne skupnosti korigirajo sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena za pozitivno oz. negativno razliko med vplačanimi prispevki iz družbenega sektorja in dogovorjenimi sredstvi po družbenem dogovoru iz 1. točke tega člena in za dogovorjene uskladitve v občini ter od tako dobljenega zneska izračunajo prispevno stopnjo za leto 1976. Kulturne skupnosti Ribnica povečajo ugotovljeno stopnjo po prejšnjem odstavku za 0,1 % od bruto osebnih dohodkov ter tako pridobljena sredstva namenijo za radio in televizijo. Udeleženci se zavezujejo, da se namen sredstev iz 1. odstavka 4. člena ne bo spremenil in da se bodo samoupravni spora- zumi, ki so osnova za zbiranje teh sredstev, uskladili v tistem delu, ki se nanaša na vire sredstev z viri, določenimi v zakonu o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975. . 34. člen Programi občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in pregled dogovorjenih sredstev za izvedbo programov vključno s sredstvi za solidarnost, vzajemnost in skupne naloge so priloga k temu družbenemu dogovoru. 35. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti morajo pri določanju prispevnih stopenj izhajati iz dogovorjenih sredstev, potrebnih za izvedbo svojih programov, vendar lahko predpišejo prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka največ do višine: — skupnost otroškega varstva -0,59 — občinska izobraževalna skupnost — 5,32 — kulturna skupnost — 0,82 — telesnokulturna skupnost -0,77 — obč. skupnost socialnega skrbstva — 0,24 — občinske zdravstvene skupnosti — 7,48 Skupno na občinski ravni — 15,22 Udeleženci ugotavljajo, da znašajo prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov za: — Zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije - 2,71 — Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji - 12,50 tako, da znaša celotna prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka - 30,43 Udeleženci ugotavljajo, da te prispevne stopnje zagotavljajo sredstva za financiranje osnovnih, solidarnostnih, vzajemnih in skupnih nalog. Dogovoijeni zneski za posamezne namene in pripadajoče prispevne stopnje so izkazane v bilanci sredstev (Tab. I.), ki je priloga k temu družbenemu dogovoru. Dokler samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo prispevnih stopenj, se plačujejo prispevki v višini, ki jo je določil zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem tromesečju leta 1976 (Ur. 1. SRS št. 29/75). Po določitvi prispevnih stopenj za leto 1976 se iz razlike med višino dogovorjenih sredstev, potrebnih za izvedbo njihovih programov in realiziranimi dohodki v obdobju začasnega financiranja določijo korigirane prispevne stopnje, ki se uporabljajo od vključno četrtega izplačila akontacij osebnega dohodka v letu 1976 dalje. 36. člen Korigirane prispevne stopnje, izračunane kot je navedeno v zadnjem odstavku 35. člena, znašajo za posamezne interesne skupnosti iz bruto osebnega dohodka za obdobje april -december 1976: — skupnost otroškega varstva -0,64 — občinska izobraževalna skupnost — 5,08 — kulturna skupnost - 0,81 — telesno-kulturna skupnost -0,69 — obč. skupnost socialnega skrbstva — 0,11 — občinske zdravstvene skupnosti — 7,32 Skupno na občinski ravni -14,65 — Zveza skupnosti otroškega varstva — 2,82 Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — 12,70 Celotna prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka — 30,23 37. člen Samoupravne interesne skupnosti, izvršni svet skupščine občine Ribnica in Služba družbenega knjigovodstva Kočevje se zavezujejo, da bodo usklajevali svoje aktivnosti za sklenitev družbenega dogovora o srednjeročnem razvoju do leta 1980, za uresničevanje politike in nalog v letu 1976, prevsem glede usklajevanj med letom, za skupno izvajanje nalog in za pripravo programov za leto 1977. Samoupravne interesne skupnosti bodo usklajevale svoje aktivnosti v rokih, določenih v Družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v letu 1976 v SR Sloveniji. 38. člen Da bi gibanje sredstev skupne porabe že med letom uskladili z usmeritvijo resolucije, bo služba družbenega knjigovodstva usmerjala dohodke samoupravnih interesnih skupnosti na funkcionalne račune samoupravnih interesnih skupnosti le do višine naslednjih odstotkov realizacije letnega plana dohodkov posamezne samouprav- ne interesne skupnosti, korigirane za nadomestilo za storitve SDK: januar — marec 25 % januar — junij 50 % januar—september 75% januar — december 100 % Realizirane dohodke samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo v posameznem obdobju presegle navedene odstotke planiranih letnih dohodkov, imobi-lizira SDK na vplačanih računih. Med letom bodo zagotovljena z resolucijo predvidena razmerja s tem, da se bodo dogovorjena sredstva za skupno porabo korigirala občasno skladno z določili medrepubliškega dogovora o oblikovanju sredstev in politike financiranja skupnih družbenih potreb. Če bodo realizirani dohodki posameznih samoupravnih interesnih skupnosti ob koncu leta 1976 presegli dogovorjene dohodke za leto 1976, se presežek obračuna kot akontacija za prihodnje leto. IV T7VAIANTF DRUŽBENEGA DOGOVORA 39. člen Najkasneje ob polletju bodo skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti obravnavale podrobno razčlenjeno strukturo cen storitev na svojem delovnem področju ter sprejele ukrepe za racionalizacijo posameznih elementov cene. 40. člen Udeleženci družbenega dogovora ustanovijo koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu odbor). V odbor imenuje vsako samoupravno organizirano področje po enega predstavnika ter ostali podpisniki po enega. Odbor zlasti: — spremlja uresničevanje z družbenim dogovorom sprejetih nalog in s svojimi ocenami in stališči seznanja udeležence tega dogovora; — obravnava vprašanja, kijih postavljajo udeleženci ter udeležencem predlaga rešitve; — udeležencem predlaga ukrepe oziroma oblikuje predlog odločitev za uresničevanje dogovorjenih ciljev družbenoekonomske politike; — je dolžan obravnavati in odločiti o vsakem vprašanju oziroma zahtevi posameznega udeleženca, ki izhaja iz skupnih obveznosti pri izvajanju tega dogovora; — tolmači določila tega družbenega dogovora in v primeru, da ni soglasja, skuša uskladiti stališča večine z udeleženci, katerih predstavniki niso soglašali s tolmačenjem; - ugotavlja kršitve družbenega dogovora in ukrepa v skladu s tem družbenim dogovorom. Udeleženci so dolžni obravnavati predloge ukrepov oziroma predloge odločitev odbora za uresničevanje dogovorjenih ciljev družbenoekonomske politike in zavzeti do njih stališča. 41. člen Udeleženci se dogovorijo, da se spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora sprejmejo po istem postopku kot ta dogovor. Vsak udeleženec ima pravico predlagati spremembo in dopolnitve tega dogovora. 42. člen Kadar posamezni udeleženci po mnenju drugih udeležencev kršijo ta dogovor, mora o tem nemudoma razpravljati odbor in opozoriti kršitelja. Če na ta način kršitev ni odpravljena, odbor v najkrajšem možnem roku obvesti udeležence o spornem primeru, hkrati pa predlaga ustreznemu organu udeleženca, ki krši dogovor, da o tem razpravlja in zavzame stališče. V primeru, da tako ni moč odpraviti kršitve dogovora, lahko drugi udeleženci pred ustreznimi organi postavijo vprašanje moralno-politične odgovornosti kršitelja dogovora in zahtevajo ukrepe pristojnih organov. V primeru neodgovornega dela predstavnika organa udeleženca tega dogovora odbor o tem obvesti organ, ki ga predstavnik zastopa. V. KONČNE DOLOČBE 43. člen Ta družbeni dogovor začne veljati za udeleženca, ko ga podpiše. 400-3-76-01 Ribnica, 31. marec 1976 »Dolenjski list« tribuna bralcev vi j J w PREGLED SREDSTEV SIS NA RAVNI OBČINE V LETU 1975 IN 1976 — v tisoč din SIS Skupaj Sredstva v letu 1976 Pris- Indeks Sredstva sredstva Družbeni Zasebni Skupaj pevna 76/75 po 5. odst. : 1975 sektor sektor stopnja 4 : 1 7 člena v izhodišče 1976 družb. dog. i za 1. 1976 1 2 3 4 5 6 7 1. Občinske skupnosti otr. var. 816 1.128 72 1.200 0,59 147,1 2. Obč. izobraž. skupnost skupaj 13,930 14.396 693 15.089 5,32 108,3 a) za občinsko skupnost 9.406 10.675 685 11.360 5,26 120,8 b) za solidarnost — _ • c) za vzajemnost 122 8 130 0,06 d) iz solidarnosti ("4.524) 3.599 3.599 79,6 3. Kulturna skupnost skupaj 1.311 1.661 107 1.768 0,82 134,8 a) za občinsko skupnost 668 667 43 710 0,33 1063 b) za vzajemne in skup. naloge 643 994 64 1.058 0,49 164,5 c) iz vzajemnosti — _ _ 4. Telesnokult. skupnost skupaj 1.594 1.557 100 1.657 0,77 104,0 a) za občinsko skupnost 1.469 1.443 93 1.536 0,71 104,6 b) za skupne naloge 125 114 7 121 0,06 96,8 119,9 5. Skupnost social, skrbstva skup. 1.616 1.906 31 1.937 0,24 a) za občinsko skupnost 894 275 18 293 0,14 32,8 b) za solidarne, skupne in vzajemne naloge 127 203 13 216 0,10 170,1 c) iz proračuna oz. iz solidar. 595 (1.428) 1.428 240,0 6. Skupaj 14.793 15.621 1.003 16.624 7,74 112,4 od tega: — za občinsko skupnost 13.898 14.188 911 15.099 7,03 108,6 — za skupne in vzajemne naloge 895 1.433 92 1.525 0,71 170,4 — za solidarnost — iz solidarnosti SKUPAJ SREDSTVA ZA OBČINSKE 4.524 - - (5.027) - 111.1 SKUPNOSTI IN IZ SOLIDARNOSTI 18.372 20.126 109.5 - Prisp. osnova BOD 1976: Skupaj 215.962 družb. s. 202.935 priv. s. 13.027 v tisočih IZRAČUN SREDSTEV SIS ZA LETO 1976 Prisp. stop. Znesek Presežek oz. Planirani Prispevek Prispevna “■ po začas. prispevka primanj. prispevek IV. - XII. stopnja fin. I.-III. 76 iz 1. 1975 1976 1976 I. - XII. - 1976 1. Obč. skup. otr. varstva 0,45 186 -29 1.200 1.043 0,64 2. Obč. izobrač. skup. skupaj 4,97 2.179 + 564 11.490 8.747 5,08 a) za obč. skupnost 2.179 + 564 11.360 8.617 5,01 b) za solidarnost c) za vzajemnost _ 130 130 ' 0,07 3. Kult. skup. skupaj 0,54 237 + 130 1.766 1.399 0,81 a) za obč. skupnost 162 + 89 710 459 0,27 b) za vzajemne in skupne naloge 75 + 41 1.056 940 0,54 4. Telesnokult. skup. skupaj 0,88 386 + 75 1.657 1.196 0,69 a) za obč. skupnost 355 + 75 1.5306 1.106 b) za skupne naloge 31 121 90 0,05 5. Skupnost social, skrbstva skupaj 0,74 324 509 185 0,11 u a) za obč. skupnost 291 293 2 - b) za solidar. skupne in vzajem. naloge 33 — 216 183 0,11 - 6. Zdravstv. skup. Ljubljana+ 8,01 316.429 + 2.825 1.269.909 953.480 7,32 + Iz dohodka je stopnja za regijsko zdravstveno skupnost Ljubljana 1,66. Podpisniki družbenega dogovora: INLES RIBNICA, Delovna skupnost skupnih služb - INLES Ribnica, TOZD Trgovina Ribnica - INLES Ribnica, TOZD TSP Ribnica - INLES Ribnica, TOZD TSP Sodražica - INLES Ribnica, TOZD TSP Loški potok — RIKO Ribnica -Skupščina občine Ribnica — Občinski sindikalni svet Ribnica — Občinska konferenca SZDL Ribnica — Občinska izobraževalna skupnost Ribnica -Kulturna skupnost občine Ribnica - Občinska zdravstvena skupnost Ribnica - ITPP Ribnica — EUROTRANS Ribnica — STANGRAD Ribnica — KOMUNALA Ribnica DONIT, TOZD Sodražica — SUKNO, TOZD Jurjeviča — Občinska raziskovalna skupnost Ribnica - Občinska skupnost socialnega varstva Ribnica — Občinska skupnost otroškega varstva Ribnica — Občinska skupnost socialnega skrbstva Ribnica - Skupnost za zaposlovanje Ljubljana, enota Ribnica — Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS, konferenca delegatov občine Ribnica; MERCATOR, TOZD Ribnica — Kmetijska zadruga Ribnica — Veterinarska postaja Ribnica — ZKGP KOČEVJE, TOZD GG Jelenov žleb Ribnica - Osnovna šola dr. France Prešeren, Ribnica — Osnovna šola dr. Anton Debeljak, Loški potok — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ribnica — Telesnokultuma skupnost občine Ribnica — ZKGP KOČEVJE, TOZD gozdarska kooperacija Ribnica — Uprava skupščine občine Ribnica — Osnovna šola dr. Ivan Prijatelj, Sodražica — Posebna osnovna šola Ribnica - Glasbena šola Ribnica - Delavska univerza Ribnica. DOLENJSKI UST - št. 16 (1395) - 15. aprila 1976 STRAN 11