Poštnina plačana v gotovini Maribor, petek 12. marca 1937 Stev. 58. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena t Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ah po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA I SALAMANCA, 12. marca. Ofenziva francovcev na madridski fronti se nadaljuje z nekoliko počasnejšim tempom, in sicer, kakor navajajo, radi zelo slabega Vremena. Zdi se, da so republikanci dobili ojačen ja in da je njihov odpor po dveh dneh panike in umikanja postal močnejši in je v tem vzrok počasnejšega napredovanja francovcev. Na asturski fronti so francovci zavzeli niz novih pozicij pri Pandi. Na fronti Jarame so fran-covski bataljoni napredovali v ozadje obrambnih linij republikancev. Zdi se, da je pri Morate de Tailuna prišlo do bitke večjega stila vendar pa rezultat še ni znan. Pri Toriji prodirajo francovci metodično in postopno. Francovci so trčili na vso močnejši odpor republikancev, Vendar pa se vrši napredovanje s pomočjo tankov in letal. Francovske baterije so neprestano v akciji. Na jugu so francovci zavzeli Vila Nueva del Duca. h novih pozicij bodo po poročilih pričeli francovci z ofenzivo, potem ko se uredijo vrste francovskih bataljonov. Na sektorju Fenaroa je bilo ujetih več vojakov mednarodne brigade, med katerimi ie mnogo Francozov, Rusov in Čehov, ki pridejo pred vojaško sodišče, ker so bili zasačeni z orožjem v rokah. Kakor j s« doznava iz Madrida so oblastva tam- \ kaj prepovedala vsako zbiranje po ulicah j m vsako komentiranje položaja na fron- j d. Vsaka skupina od več kakor 5 ljudi mora narazen. Mobilizirani rezervisti se j "ahajajo v vojašnicah, kjer jim delijo orožje. Ne dobi pa orožja vsakdo in se tudi vsakdo ne pošilja na fronto, ki ni po-nolnoma zanesljiv. PARIZ, 12. marca. Po vesteh iz Mad-! dela se kategorično demantirajo vse ve-1 sh o porazu republikanskih čet. Madrid- j ski obrambni odbor priznava edino to, i fin so na vseh sektorjih okoli Madrida v j ‘Oku srdite borbe in da so sc republikan-: skc sile morale na nekaterih mestih j “mahniti pred tehnično nadmočnim sov-' Mžnikom, ki se mu pa še ni posrečilo, da ' prebil republikanske položaje. MADRID, 12. marca. Havas poroča:' ‘°trjuje se vest. da so sinoči izvršile re-jmblikanske čete protinapad na fronti pri tjUadalajari. Ta protinapad je omogočil boljšanje položaja na nekaterih točkah. 2uenadeni radi silovitosti napada so fuucovci morali izprazniti nekatere svo-j “ Položaje, vendar je v teku noči popu-st,|a tudi borba, .MADRID, 12. marca. Havas poroča: ‘mor za obrambo Madrida je sporočil | b -2. uri: na sektorju Jarame je inten-vna borba’s puškami, zlasti na sektor-£P«da. kjer je bilo najdenih 8 neprija-Fkih trupel z orožjem nemške fabri- 1 IConfjiktjned generali in vodite!! SS V rajhu zapirajo voditelje SS BERN, 12. marca. Švicarski tisk prinaša zelo zanimive informacije o vzro kih, radi katerih se je nemška vlada odločila, da da državnemu notranjemu ministru obsežna pooblastila v svrho čuvanja nemških mej in nemškega državnega teritorija. (O tem smo včeraj že obširno poročali. Op. ur.) Glavni vzrok teh izrednih ukrepov je iskati v konfliktu, ki je izbruhnil med generali nemške vojske ter radikalno usmerjenimi voditelj; oddelkov SS, ki zahtevajo odločnejšo zunanjo politiko, da celo ake jo. Skoro vsi švicarski listi poročajo o številnih aretacijah ter internacijah posameznih voditeljev SS. Nekateri listi poročajo celo, da je sam Hitler osebno dal aretirati v samem Monakovem preko 200 bivših voditeljev SS. Te aretacije so bile izvedene z največjo naglico in v naivečjj tajnosti v noči od 5. na {». marec in se vsi aretiranci še vedno nahajajo v zaporih glavnega sedeža tajne policije v bivši monakovski pa lači Witte!sbach. Aretacije pa se navzlic strogo tajnim odredbam niso mogle izvršiti v popolnem obsegu, ker je 24 voditeljev SS pred tem doznalo iz zaup nih virov, da bodo aretirani, nakar so pravočasno pobegnili v Švico in se tako rešili pred aretacijo, oz. internacijo. da konta M® 20.000 hitanskik hidtsklk ojtataiov LONDON. 12. marca. Imperialna konferenca, ki se sestane takoj po kronanj-skih svečanostih bo izdelala obrambni program za ves britanski Imperij. V tem odboru bodo zastopani "vsi britanski do-minioni, na čelu odbora pa bo poseben minister, član angleškega kabineta, ki pa ne bo istočasno član parlamenta. Novi obrambni odbor in novi minister bosta imela svoj sedež v Londonu. Imperialna konferenca se bo predvidoma sklicala 24. maja. LONDON, 12. marca. Zveza angleške letalske industrije je objavila podatke o naročilih ministrstva letalstva, ki izkazujejo sedaj 10.000 vojaških letal. Računajo, da bo Velika Britanija do konca tega leta razpolagala z 20.000 aparati. Tudi je ngleška vlada naročila večje količine železa v sovjetski Rusiji. Prva naročila izkazujejo pol milijona ton v vrednosti 2 milijonov funtov. V spodnji zbornici je nadalje izjavil lord admiralitete sir Samuel Hoare, da bo imela Anglija do konca leta v gradnji nič manj kakor 148 novih vojnih ladij, med njimi 5 velikih borbenih ladij; 4 matične ladje in 17 križark. Hoare je dejal, da ne bodo nove vojne ladje predstavljale nikakšnega suženjskega posnemanja starih ali inozemskih modelov, marveč da predstavljajo rezultat izkušenj najboljših mornariških strokovnjakov. Vsaka vojna ladja bo imela svojo posebno značilno noto. Tudi se bodo stare križarke in rušilci pretvorili v plavajoče protiletalske obrambne baterije, ki se bodo lahko uporabljali zlasti v tesnih vodah, kakor na pr. v Rokavskem zalivu. Lahko pa se bodo uporabile tudi kot ladje spremljevalke. tkmi\a ti toda meta m % LONDON, 12. marca. Berlinski dopisnik »Timesa« poroča, da razpravljajo nemški službeni krogi o odgovoru na britanske predloge pretekle jeseni v pravcu sklenitve novega locarnskega sporazuma. Po informacijah istega dopisnika ne bo Nemčija v svojem odgovoru še izrazila svoje pripravljenosti za sklenitev HauUtatii ot&epaja dvom Simpsonove splošnega evropskega pakta. Nemčija smatra zapadni pakt še vedno kot zadevo zapadne Evrope, dočim zahteva za sebe proste roke na vzhodu. Nemčija je odločena da odkloni predlog, da bi se zapadni pakt razširil na vzhodno, še manj pa na vso Evropo. ^icije. jvja sektorju Guadalajare vršijo ,‘^ovci še nadaljnji pritisk na našo, im- • RepuMikanskc sile se jim odločno p‘.lrTi° in so v številnih protinapadih: kiJ^dele velike izgube, dočim je repu-e 'ai,sk° topništvo zelo bombardiralo | q 'centriranje in položaje neprijatclja. Iz “ap j1 l)oroCai°’ da So francovci prešli v TOURS, 12. marca. Havas poroča: Francoski in tuji novinarji so se utaborili pred dvorcem »Condc« skušajoč in-terjuvati gospo Simpsonovo, ki jim je pa odgovorila, da se morao odpočiti in da jih ne more sprejeti pred prihodnjo nedeljo, Obenem jim je sporočila, da ne želi za nobeno ceno videti niti fotogafskih reporterjev, niti kinooperaterjev. ancovci prešli . na položaje madridskih čet pri ‘ “m in pri hribu Veruga. Ob 8.30 so je ie i i prlpraV? s topovi. Tri ure kasne-Mih .,ancovska Pehota prešla v napad. ■ ? andske čete so, dobro vkopane pu-c sovražnika, da se približa na 100 m, rov: ?0 ,)rc5lc v pr°finapad. Dinamite- biii fS(> metali bombe in granate ter so štvn tC0VC| (>dtjitL Francovsko topni-DUwe Pričelo zatem bombardirati re-Čj„ lk:"iske položaje in prisililo na ta im* Prv(11.Uulridske cete, da se vrnejo v svoje tako Mož a je. Madridske baterije so ški i Ol,srovorfle in jo nastal tako topni-v°boj, ki je trajal dve uri. Nasprot- nik je zatem izvršil napad, bil pa je odbit. nakar je tretjič prešel v napad in je tudi bil odbit z ogromnimi izgubami. — Borba je bila zelo krvava. PARIZ, 12. marca. V odboru za zunanje zadeve je imel zunanji minister Dcl-bos govor, v katerem je prikazal sedanji diplomatičnj položaj. Iz njegovih izjav je povzeti, da namerava poslati francovs-ka vlada svojega opazovalca v Burgos. — Zveza z generalom Francom se bo vpo-stavila s pomočjo neke ugledne francoske osebnosti, ki ima nalogo, da osigura za Francijo večje količine pirita iz Španije. General Franco je zahteval, da prevzame Francija kot kompenzacijo agrarne proizvode s Kanarskih otokov, nakar je trgovinsko ministrstvo nato pristalo, i Delbos je sinoči sprejel tudi poslanika valencijske vlade in se doznava, da mu lic ob tej priliki sporočil, da se je franco- ska vlada odločila, da pošlje v Burgos svojega diplomatičnega opazovalca s posebnimi instrukcijami. MADRID, 12. marca. Republikanci so ujeli pri Guadalajari enega majorja, tri častnike in 37 italijanskih vojakov, ki so bili skriti v nekem gozdiču in so streljali iz strojnic. Vsi pripadajo strojniškemu bataljonu. Ujeti narednik Plačili je izpovedal, da se bori pri Guadalajari popolna italijanska divizija, ki šteje najmanj 7000 vojakov, nadalje del III. italijanske divizije in bataljon št. 530. V Siguenzi so oddelki tretje divizije. LONDON, 12. marca. Radijska postaja v Pontcuebri poroča, da je prispelo včeraj v pristanišče Barcelone šest sovjetskih podmornic. K pomolu, kjer so podmornice zasidrane, je vsem nepoklicanim vstop prepovedan. KAJ POREČEJO POSLANCI JRZ. V tuk. tedenskem glasilu Jugosloven-slce radikalne zajednice beremo sledeče modrovanje rešetarskeg? Petra Reše-tarja: »Iz vseh okrajev. Izprašujete me, kateri poslanec zastopa vaš okraj, ker ni bilo že dolgo nobenega k vam. Jaz tudi ne vem«. Bogve, kaj porečejo k temu poslanci Koce, Veble, Gajšek, Brenčič, Šemrov ter drugi in s kakšnimi občutki bodo brali to Rešetarjevo modrovanje. ’ • TA JE DOBRA. V »Slov. gospodarju«, mariborskem glasilu Jugoslovenske radikalne zaied-nice, beremo v dopisu iz Sv. Jakoba v ; Slov. goricah, »da skrbijo sedanji po-| slanci pač za povečanje svojih plač, a j o kakem delu med narodom pa nič ne , vemo«. Dobro jo je zagodil očka »Slov. gospodar«. Sedaj smo radovedni, icaj porečejo k temu poslanci skupščinske'večine, ki odloča o »povečanju plač«. ODLOMEK. Med drugimi novicami stoji v pismu iz Julijske Benečije tudi to-le: »Vsak dan večja mizerija, večje pomanjkanje. Nikjer dela, od nikoder denarnih sredstev. Ljudstvo si ne ve kako pomagati, obupuje in čaka — popolne onemoglosti. Po 10% posojila državi od nepremičnega premoženja bo skoro sledilo, kakor se že govori, 33%. Tako se bomo gospodarsko sesuli. Menda ni na svetu kosa zemlje, kjer bi bil narod z državnimi dajatvami tako obremenjen kakor smo mi. Namen je jasen in svetu že znan.« — In dalje: »Pri nas se gostilne zapirajo, bilo prostovoljno, ker ni prometa in so gostilničarji neverjetno obremenjeni, bilo, da jim odvzame koncesijo oblast, ki jo nato da kakemu zaupniku. Tako je bilo Te dni pri nas. Novi gostilničar ne plača nika-kega davka, sme spečavati, kar hoče in zanj ne velja policijska ura; obratno: v poznih večernih urah in pozno v noč je tamkaj ples, se prepeva in razgraja po navodilih kulturnega društva »Dopolavo-ra«, ki ima tamkaj svoje prostore. — O, zemlja, ti zapuščena slovenska sirota, kako naglo se ti lomijo grudi!« »NČ BO MOTENJ«. Finančni minister Letica je v zvezi z zvišanjem taks za vloge in rešitve teh vlog na razne urade dejal: Med povišanji stalnih taks je s fiskalnega stališča najvažnejše povišanje takse za vloge v upravnih zadevah. Ta taksa se zviša od 5 na 10 dinarjev in ne bo imela v* gospodarskem življenju nikakih motenj. Takso plača samo ni, ki ima potrebo, da nekaj zahteva ali prosi od upravnih oblastcv. V SENATU so. razpravljali včeraj o načrtu trgovinsko pomorskega zakona, ki bo koncem aprila predložen narodnemu predstavništvu. Senat je bil obveščen, da je narodna skupščina zaključila razpravo o novem državnem proračunu in finančnem zakonu za poslovno leto 1937-38 in ga poslala senatu v obravnavo Senatni frnan čni odbor je včeraj dopoldne že pričel z razpravo o novem državnem proračunu, ki jo je otvoril finančni minister dr. Letica s sličnim ekspozejem, kakor ga je iinel pred tedni v skupščinskem finančnem odboru. Seja senata je trajala pozno v noč. SKUPŠČINA IZGLASOVALA AMAND-MANE. Narodna skupščina je sinoči končnove-ljavno izglasovala tudi v podrobnostih novi finančni zakon z amandmani. Pri končnem glasovanju je glasovalo 177 poslancev za proračun 78 pa proti.' Skupščinski finančni odbor je pričel z obravnavo novega proračuna 14. decembra Ufsftfi Utsi£ Gtudita m P&ftt&ziu Da sc pobrežki Sokol v polni meri _avedu svojega sklepa na zadnjem obenem zboru v duhu Petrove petletke je dokazal s sobotno in nedeljsko vprizo-ritvijo petdejanske mladinske igre Žol-nirjeve »Grudice«. S to igro je namreč naš Sokol pokazal, da posveča posebno pažnjo naši mladini, ki ji je treba iz dobrih vzgojnih ozirov nuditi pristne zabave, da jo treba s ceste pritegniti k n motreni telovadbi, igri in delu. Nata način bo ravno vzgojil v naši sokolski mladini pravo sokolsko srce, pravo sokolsko delavnost in vzorno disciplino. Vsakdo, ki ima stika z mladino ve, koliko truda, železne volje in potrpljenja je potreba, preden izklešemo iz nje res nekaj vrednega, in resnega. Zato gre vse priznaitje avtorju igre g. Žolnirju, šolskemu upravitelju v pokoju, ki •se je nesebično žrtvoval ter s pomočjo s. Marije Klemenčičeve igro spretno zrežiral. Imel je prav velik miadins *i ansambl — 27 otrok —. vendar je izobli koval iz njega strnjeno celoto, ki je v kombinaciji odraslih lepo harmonično potekala. Avtor je obenem podal vzgojni lik večnega popotnika in v njem pravil- V izredno dobro zasedeni Unkmski dvorani je v ponedeljek 8. marcJt nastopil sofijski mešani zbor »Rodna pesen«. Zapeli so najprej bolgarsko in jugosloven-.sko državno himno ter učinkovito geslo bolgarskih pevskih zborov »Rodna pesen« Dobrega Hristova. Spored se je razvijal v treh oddelkih. Narodna »Slana padna, Gane (priredil 1936 in končal 1. marca 1937. V narodni skupščini se je pričela proračunska razprava 27. februarja in se je zaključila 10. marca na 18 sejali in 214 delovnih urah. Pri načelnem glasovanju o proračunu je glasovalo za proračun 192 poslancev, 88 pa' proti. Podrobne razprave se je udeležilo ogromno število govornikov, kar dokazujejo stenografski zapisniki proračunskih sej, ki obsegajo 12.000 na stroj tipkanih strani, dočim obsegajo razprave v skupščinskem finančnem odboru 1005 strani. »JUNAKI«. »Mrvatski list« v Osijeku prinaša ola-«nek o novi telovadni hrv. organizaciji »Junak«, ki naj združi v svojih vrstah nekdanje hrvatske Sokole in Orle. OPERACIJA J. DEMETROVIČA. V sanatoriju Srebrenjak je bil včeraj operiran bivši minister in podpredsednik JNS dr. Juraj Demetrovič, ki je dolgo trpel na žolčnih kamnih. Po odstranitvi raznih komplikacij, ki so ovirale operacijo, se je operacija lahko izvršila.- no podčrtal vzgojne momente požrtvovalnosti, skromnosti, ljubeznivosti. Tudi br. Klemenčič Jože, šol. upravitelj v pokoju, ki smo ga prvič videli na odru, je v vlogi očeta zelo ugajal, zlasti radi njegove šegavosti in živahnega podajanja. Vlogo dobre, skrbne mamice je podala Rojkova prav dobro, če pri tem pripomnimo, da ji je bila prvič odmerjena večja vloga, Tudi dedek in čarovnik br. Rojka je zadovoljil, imel pa je, kar smo tudi pri ostalih opazili, slabšo masko. Igra dece je bila prirodna in so tudi njih pesmice zelo užigale. V splošnem lahko omenimo, da smo bili s prireditvijo prav zadovoljni in želimo le, da bi se zamisel vprizoritve mladinskih iger pri nas ob tako lepih začetkili ne opustila, temveč se le še bolj izpopolnjevala, saj utemelju je to zahtevo predvsem industrijski živelj našega Pobrežja, ki pač nima možnosti, da bi sam mogel zadostiti vzgoji naše mladine v današnji dobi socialne stiske. Marljivi sokolski diletantje in prireditelji le tako naprej. Zavedajte se, da vršite s tem važno vzgojno poslanstvo naše mladine, ki bodi porok lepše in boljše bodočnosti! Dobri Hristov) se postopno razvija do krepkega konca. Izgrejalo jasno slnce« (Petko Stajnov) ima mnogo toplote in prisrčnosti. Z. Nenov: »Svjatata« doni kakor starobolgarski cerkveni motivi. Izredno nazorno pripoveduje »Balada za tri sestric (Sv. Obretenov). — Izven sporeda so bratski gostje zapeli mehko Lajovčevo »Kišico«. Drugi del je obsegal najtežje skladbe. G. Dimitrova melanholično »Unirjal Džer-mam« krasita altovski in tenorski vložek, tvorbo istega skladatelja »Pominuvam-zarninuvam« odlikuje polna zvočnost, ki pa pride v fugi mogočnega »Urviča« (P. Stajnov) še bolj do izraza. J. Josifov je v svoji »Burji« ustvaril silno barvito skladbo. V tretjem delu smo slišali bisere narodnih pesmi in obdelane narodne moti- ■ ve. Vabljivi narodni »Damnjan taneč vodi« (A. Morfov) je sledila topla pesem »Mari mome, mar’ izgoro« (N. Behte-rov), poredno živahna poskočnica »Drup, drup ...« (L. Prokopova), prikupna skladba »Samo kitki kitila« (D. Tuniangelov), neverjetno razgibana narodna »Ergen djado« (D. Hristov) in strogo ritmizirani plesni motiv »r’čenica« D. Hristova »Mari mome vrnooka«. Na burno odobravanje so Bolgari dodali še učinkovito na-Todno »Debre Dimo!« v harmonizaciji P. Stajnova. Skladbe očitujejo ponekod močan vpliv ivzhodno-polifonske gradnje, tečejo mar- sikje v eksotičnih ritmih, so v epskih motivih silno polne in mogočne, na lirskih mestih pa done mehko in prisrčno. Zanimive so posebno narodne pesmi radi svojskih napevov. Zbor poje na pamet. Ima zvonke, svetle soprane, obzirne, a dosti močne alte, kovinske tenorje in izdatne base. Dobra šola je zlila glasovne skupine v lepo celoto, ki prijetno doni in je zmožna vsestransko prepričevalnega izražanja. Ob- gledališka družina premiero »Odgodene noči«, že je sledila premiera Domna. Ptujsko dramat. društvo je po večletnem odmoru zopet popolnoma oživelo. Vpri-zorili so že več iger. yeliko zaslug sta si pridobila režiserja g. Špat iti g. Hasl. V ponedeljek dne S. marca 1937 je Dramatično društvo v ptujskem mestnem gledališču vprizorilo Jurčičevo narodno igro »Domen« s petjem v 5 dejanjih. Režijo je imel v rokah g. Š p a t. Pod njegovim vodstvom je Domen šel z velikim uspehom preko ptujskega odra. Uprizoritev je pokazala, da je g. Špat odličen režiser. Tudi scenerija je ustrezala igri, višek pa je dosegla v tretjem dejanju. Največi trud je padel na nosilca naslovne vloge, ki jo je odigral g. Špat z dobro masko in razživljenim igranjem. Ponekod se je vspel do stopnje gledališkega igralca. Tudi Meta, njegova mati, katere vlogo je podala ga. K r a š n c r j e v a, je v vsem ustrezala! Le tu pa tam je bilo opaziti, da ji bolj ležijo vesele vloge. Svoj višek je dosegla v 5. dejanju. Kmeta Jurca jer igral g. Kostanjšek. Mislim, da je to ena njegovih najboljših vlog. Podajal jo je plastično, nazorno. Gdč. Citiiirfn/i aAauIo Nogometno prvenstvo LNP. V nedeljo 14. t. m. se bo prvenstveno tekmovanje nadaljevalo, in sicer bosta v mariborski skupini dve tekmi, ki sta obe zelo važni. V Mariboru bodo merili svoje moči nogometaši ISSK Maribora in celjski Atletiki, in sicer na Rapidovem igrišču. To tekmo bo sodil g. Lukežič iz Ljubljane. SK Železničar pa potuje v Celje, kjer se bo srečal s SK Celjem. Tudi to tekmo bo sodil ljubljanski sodnik in sicer g. Mrdjen. V Mariboru bo tudi prvenstvena tekma v mariborskem II. razredu, in sicer dopoldne na igrišču ob Magdalcnskem parku, kjer se bosta srečala SK Slavija in SK Gradjainski iz Čakovca. Prva letošnja lahkoatletska prireditev v Mariboru bo v nedeljo 14. t. m. dopoldne na stadionu SK Železničarja, kjer se bo vršilo tekmovanje za prvenstvo Slovenije v cross countryju. V okvirju omenjene prireditve bo tudi tekmovanje za prvenstvo Maribora. Liga. V nedeljo 14. t. m. bo kompletno kolo in bodo igrali v Zagrebu HaŠk:Ljub-lj^ia in Gradjanski:Slavija (0), v Splitu čudovali smo vzorno izvedene vzpone in nežne pianissimc. Dirigent g. Lazar Maksimov je umetnik, njegova interpretacija je globoka in življenjska. S finimi, nazornimi kretnjami vodi svoj zbor, ki mu z zaupanjem sledi tudi na najbolj kočljivih mestih. Ob silnem navdušenju se je končal D r o b in o v a je kot Anka odlično izdelala svojo vlogo in jc ob gotovih prizorih vzbujala največjo pozornost in toplo pohvalo. Jezikovno jc bila poleg Domna najboljša. Sova — graščak — je bil zelo dober v Vodnikovi interpretaciji. S svojim talentom bo nedvomno zelo napredoval, če ne bo zanemarjal odrske tehnike. G. Tomažič, ki jc znan v Ptuju in okolici kot izboren komik, je v svoji vlogi Urha Zaplatnika šel ponekod predaleč, tako da jc imel človek občutek, da ima pred seboj 'Krjavlja. Igral je zelo dobro, le včasih je jezikovno malo odpovedal. G. Samec kot učitelj Krševan je postavil na oder uspelo figuro, saj je kakor rojen za take vloge. Tudi Jurčeva dekla, predice, župan, kmetje in biriči, so po svojih močeh opravili svojo nalogo. Igra kot taka je zelo dobra, saj jo na mnogih odrih vprizarjajo. Ker pa je bila dvorana polna, je dokaz, da si Ptujčani želijo več podobnih ali pa vsaj veselih stvari za naš oder. Kakor čujemo se pripravlja opereta Svojeiglavček. Glasbeno vodstvo je v rokah profesorja g. Šedlbauerja, režija v rokah Špata. —ks Hajduk:Bask, v Beogradu pa BSK:Con-eordia in Jugoslavija :Sla vi ja (S). SfovtttjefPtiVte uffint€ Gori! Na gospodarskem poslopju po-sestnika Šilca Vinkota v Selcah je izbruhnil požar in se vsled hudega vetra prenesel ‘tudi na stanovanjsko hišo ter oboje vpepelil do tal. Zgorelo je prav vse, zlasti pridelki in gospodarsko orodje. Obe zgradbi sta bili zgrajeni ravno pred 100 leti. Šileč trpi okoli 20.000 Din škode, je pa delno krit z zavarovalnino z 12.000 Din. Orožniki močno sumijo, da je požigalec prav blizu hiše in vodijo točne poizvedbe. Lovski blagor! Naš znani slovenjcgo-riški lovec Srečko Ciuha iz Sv. Lenarta v Slov. gor. jc v loviščih g. dr. Goriška Milana postrelil v slednjih dveh meseci!1 310 veveric. Pred nekaj dnevi pa ie »obrnil« 9 in pol kg težko ter 1.40 doltf0 izredno krasno vidro. V naših krajih taki eksemplarji silno redki pojavi. Soemnlte se CMDt M«........... V ktaljesim ptaste Lepota bolgarske pesmi bratski koncert, ki nam bo ostal v prijetnem in nepozabnem spominu. — n — s -— kaši adti Domen v ptujskem gledališču Še ni dolgo tega, ko je imela ptujska thoi Pravijo, da bi se dalo življenje razdeliti v dele, v dobe ... Delitev bi ne bila navadno čisto točna, ker pač nobena doba ne more biti sama zase, marveč je neposredno in nujno zvezana s prejšnjo. Včasih pa vendarle: do te ure je tako, odslej pa bo drugače. In take spremembe imenujemo kaj radi: korak v živJienju: ko odideš od doma v šole, ko nastopiš službo, ko greš k vojakom, ko se oženiš itd. Tak korak pa je tudi, ko si delo dokončal, ko stopiš z mesta, kjer si stal leta in leta, ko se umakneš, da napraviš' prostor mlajšemu, ki bi rad stopil v tvoje stopinje, ko greš v pokoj. Tak korak svojega življenja je napravil v zadnjih tednih — moj profesor. Res, kakor je sicer tih in skromen in noče, da bi se o njem govorilo, vendar mu ni bilo dano, da se tiho poslovi in se molče umakne. Prežarko se je zasvetila vrzel, prejasno je bilo videti, da stopa mož, ki ni samo dolga leta stal na svojem me stu, marveč je to mesto zavzemal s tako silo in močjo, da se je njegov odhod začutil do korenin, da se je vse zganilo, sprva vpraševalo, če je res, če je mogoče, zahtevalo utemeljitve, zahtevalo celo izjemnega stališča, da bi svečenik znanosti umrl pred svojim oltarjem v šoli, in se poslovilo, kakor se poslavlja od šolnika, »kakor ga je Bog dal...« Poklonili so se mu zadnjič še vsi oni razredi, v katerih je poučeval zadnja leta, kjer je oblikoval duše z uajvečjo modrostjo svojih službenih let . . . A zunaj pa so ostali mnogi, premnogi, ki niso našli prostora v tesni dvorani, ki se niso mogli zbrati na znamenje s šolskim zvoncem, ki niso mogli s svojo navzočnostjo dati povdarka učencem in tovarišem, ki so se poslavljali . . . Pa tudi ti niso nič manj želeli, da bi izrekli svojo zahvalo za vse ono plemenito in lepo, kar jim jc dajal in dal odhajajoči učitelj skozi leta. Med dolgo armado hvaležnih učencev jc moj slučaj pač prav posebne vrste. Kot boječ desetletnik sem prišel ob očetovi roki k sprejemnemu izpitu v Celje in s tem pričel svoje dijakova-nje . . . Moj prvi razrednik pa je bil dr. Anton Dolar... Ko sem kot visokošo-lec rabil pomoči in nasvete, iskal in našel sem jih zopet pri svojem velikem učitelju ... In ko sem vstopil v službo, bil mi je moj prvi razrednik svetel in nedosegljiv vzor plemenitega učitelja, drag mentor in — sosed skozi 17 let pri podolgovati mizi mariborske klasične gimnazije. Od čisto drobnih mladostnih dni vse do včeraj in danes setn čutil plemenito roko svojega učitelja. Naj mi jc bila življenska pot kakršnakoli, v veselju in tugi sem se zatekal k svojemu očetovskemu učitelju. In s svojo prevdamo modrostjo je naravnal moj zu let, s svojo stoično ravnodušnostjo bla* žil razočaranja, s svetlimi cilji podži£a| pogum. Tako mi je bil učitelj vse dnin tako mi bo pač ostal učitelj in vodnik še naprej. Tedaj je stopil s katedra, zapustil P Šolsko sobo. A njegov pogled je Vre' širok, da bi n\u ga bile kedaj zastiraj šolske stene, njegova moč presilna, bi segla samo do šolskih klopi . • • mu učiteljevanje ni bilo uradno omejeno* učiteljeval jc preko šolskih mej; oblikoval je doraščajoče duše v šoli, oblik0" val cilje in hotenja izven šole. D®vfl^ mu je preraslo njegovo učiteljevanje oz' ke meje uradovanja, zato sc mu bo ou-slej, sproščen uradnih dolžnosti, P°sVJr' til še z večjo močjo, njegovo polje bo * širje in večje, obdelovanje njegovih'U1 vse globlje, setev In zato tudi žetev lepša in obilne ja; in tako je prav za jesen življenja . . . Stoično gledanje ravna črta življenja z blago zavesti storjenih dolžnosti mu bo bogato P* čilo za vse lepo in blago v življenju s jeno. Kot cvetlice na oknih v pomiaaa skeni solnctt pa se bo vedno bon ^ hvaležnost njegovih učencev, *ia vdana hvaležnost učenca Pavia- ffUtoiUeske in /Miške mg»\m Pri belem dnevu izropana trafika Včeraj opoldne med pol 1. in 1. uro je doslej še neznani vlomilec izvršil drzen vlom v trafiko Roze Znidaričeve, ki ima svoj lokal v najprometnejši mariborski ulici in sicer na Aleksandrovi cesti št. 19. Ko se je Žnidaričeva kakor običajno vrnila od opoldanskega odmora zopet v trafiko, je opazila, da so vrata odprta. Nič hudega sluteč je pristopila k prodajalni mizi ter ugotovila, da je v njeni odsotnosti nekdo prebrskal vso trafiko, ker so nekateri predmeti ležali po tleli. Naj-Preje je pogledala v predal, kjer je shranila koleke, davčne markice in znamke ier morala ugotoviti, da jih ni več. Prav tako ni bilo več nobenega sledu za denarjem, ki ga je imela v istem predalu. O vlomni tatvini je takoj obvestila policijo Ui je prišla na kraj vloma policija, ki je takoj pričela s poizvedbami. Kakor so ugotovili, je nekaj minut po pol 13. uri neki moški s pomočjo ponarejenega ključa odprl zunanja vrata trafike ter nato prebrskal vse predale in omaro v lokalu. Ko je bil ravno pri »delu« sta prišla v trafiko dva fanta, da bi kupila cigarcte, pa jih je dotični moški nagnal, češ da sedaj »nima časa«. Fantka sta odšla, medtem pa je moški opravil to svoje in s plenom pobegnil po Cvetlični ulici proti Dravi. Vlomilec je odnesel za 4790 Din kolekov, za 1355 Din davčnih larkic, za 2020 Din znamk in za okoli 1200 Din gotovine, tako da znaša skupna škoda, ki jo trpi trafikantkinja Žnidaričeva ^okoli Din 10.000. Za vlomilci sedaj intenzivno poizveduje policija. iadkje telefonu*# vvsU Bilanca štiridnevnih borb: 3000 mrtvih Himen! V zadnjem času so sc v Mari-| boru poročili: Mir, Feliks, delavec, Studenci, in Biidefeld Barbara, delavka, Studenci. — Fabjan Milan, tkalec, Pobrežje, in Kraner Jožefa, delavka, Pobrežje. — Pahernik Štefan, delavec. Grajska ulica 2, in Novak Leopolda, sukarica, Betnav-ska 78. — Urek Ferdinand, davčni dnev-ničar, Rajčeva 10. in Mlakar Štefanija, tovarn, skladiščnica, Rajčeva 13. — Pušnik Karl, tovarniški ključavničar. Koroška 31, in FSrster Olga, tkalka, Studenci. — Močnik Jožef, mesarski mojster, Koseskega 57. in PflanzI Hilda, gospodinja, Delavska 9. — Zakrajšek Jožef, predilec, Studenci, in Krasna Marija, predilka, Stu denci. — Bizjak Oskar, telm. pisar, Bet-navska 18. in Žlegel Otilija, učit. abitur., Pobrežje. — Soukup Gustav, ključ, mojster, Ruška 7, in Balant Terezija, kuharica, Ruška 7. Bilo srečno! Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je umrl v 67. letu starosti delavec drž. žel. Jurij Kaiser. V 58. letu svoje dobe je preminil vpok. davčni nadupravitelj Viljem Karol Doleček, stanujoč v Koroščevi ul. 8. Žalujočim naše toplo sočutje! Za revne učence... Društvo za podporo revnih učencev v Mariboru >3 imelo svoj občni zbor, ki je nudil vsem dobrotnikom in prijateljem revniJi otrok Vpogled v delovanje preteklega društvenega leta. Obdarovanih je bilo 819 otrok in sicer 387 dečkov in 432 deklic. Razdelili so: 370 oblek, 464 kom. perila, 305 Parov čevljev, 264 žepnih robcev, 3 svi-jrc, 3 čepice, 27 parov nogavic in 241 m blaga za obleke in perilo, kar so si same sešile v šoli. Dohodkov je društvo imelo 66.967.25 Din. Največjo podporo je društvo dobilo od mestne občine v Maribo-ru- ki je z zneskom 50 500 Din omogočila {•spelo božično obdarovanje. V odbor so bili izvoljeni: Gg. Stupca, Scheligo, Skušek, Pfrimer, Jesih, Rode, Wogerer, Ha-'trman, Pinter Braudtner. Pregledoval-e;i računov gg. Juvančič in Špsrl. Uprava mariborskega pododbora Udru ^•»la rezervnih oficirjev in bojevnikov abi svoje Člane na XI. redni letni občni bor, ki se vrši danes 12. t. m. ob 20. ,** v dvorani restavracije »Novi svet« “ °vodnik) Maribor, Jurčičeva ulica. — bčnega zbora se udeleži tudi predsed-Jk osrednje uprave iz Beograda gosp. 'jfodije Bogdanovič. Društvo »Jadran«. Danes ob 20. uri v vru*tvenih prostorih prva redna odboroma. Vabljeni stari in novi odborniki. Nove srečke za I. razred 34. kola so 'spele! Ker je število srečk omejeno, jPozarjamo interesente, da si jih čimpre-i inabavijo v upravi »Jutra« in »Večerji«. Maribor. Gosposka ul. 11. Kiharsko društvo v Mariboru ima svoj l0’ !! zbor 17• ma.rca t-1. v hotelu »Orel« ska soba, z običajnim dnevnim redom. Otn oR,°,nan K,asinc- Taras Poljanec in j 3a}de, ki so našemu občinstvu zelo tinih znaui ,M) svojil' solističnih koncer- - 11 »»stopili, tvorijo mariborski klavir Svor?0, Na koncertu v vehki'kazinski slejSf ,v dne 17. t. izvajajo 1 ~e!r! spored: Beethoven: Trio III. op *aw .lubert: Sona,a (,P- 137 št. II. Dvo-. • l)utnky trio op. 90. 'Vib- . ,c*fan,lšl<(> službo ima danes ^a''";eva in Konigova lekarna. 'beif-u 1,0 7 vr©w®n°m- Dunajska vre-W napoved za danes pravi: Obla-‘ ,lložnost padavin, južni vettovi. Cercle francais. Redni občni zbor francoskega krožka v Mariboru bo v čeirtek 18. t. m.^ ob 18.30 v društveni čitalnici, Gregorčičeva ul. 4, z običajnim sporedom. Ako se ob določeni uri ne zbere zadostno število članov, se vrši, pol ure pozneje drugi občni zbor z istem dnevnim redom, ki je sklepčen ne glede na število navzočih. Vsi Člani se vljudno vabijo. Vozne olajšave. Niš: Od 14. do 21. marca — sejem. Polovična vožnja od 10. do 25. marca na podlagi železniške legitimacije a Din 2.—. Beograd: 14. mar ca. Skupščina čebelarjev, polovična vožnja za čebelarje od 11. do 18. marca na podlagi železniške legitimacije in članske izkaznice. — Praški in Dunajski velesejem do 14. marca znižana vožnja in prost avstrijski vizum na podlagi sejmske legitimacije. Nemčija 60% popusta na nemških železnicah pri vseli vožnjah tja in nazaj po 7 dnevnem bivanju. Domačija v ogniu. V Radvanju št. 10 je danes ponoči zgorelo gospodarsko poslopje posestnika in gostilničarja Konrada Pukla. Domači gasilci so preprečili večjo požarno nevarnost. Novi iprospekt »Putnikovih« avtokar-skih izletov in pavšalnih potovanj na Jadran je izšel ter je interesentom na razpolaga pri Putniku in vseh njegovih ekspoziturah. Niz skrbno sestavljenih izletov in potovanj bo nedvomno zadovoljil vsakogar, ker nudi ogromno izbiro in izredno ugodne cene. Predno potujete na odmor, dopust ali zabavno potovanje, se posvetujte s Putnikom. Kako je na vrhovih?... Putnikovo vremensko poročilo z dne 12. t. m. pravi: Pesek: — 4,10 cm pršiča na podlagi 65 cm. Senjorjev dom — 4,10 cm pršiča na podlagi 70 cm. Klopni vrh -h 2,30 cm snega. Jožefovo in Veliko noč preživite lahko v Grazu, ob priliki »Putnikovih« avto-karskih izletov 19. marca iii 28. do 39. marca. Cena le din 100 oziroma 110 vklju Čno vizum. Čimprejšnje prijave pri Putniku. Gori! Pri Devici Mariji v Brezju je izbruhnil danes ponoči ogenj v stanovanjskem poslopju posestnika Bavdaža Rudolfa. Vrli gasilci so s takojšnjo intervencijo preprečili požarno 'katastrofo in pogasili ogenj še pravočasno, lastnik Bavdaž trpi 5000 Din škode, ki je pa krita z zavarovalnino. Pomlad na Jadranu! Za Veliko noč prireja »Putnik« dvoje pavšalnih potovanj v prekrasne kraje našega Jadrana: od 17. do 31. inarca v Kaštel Stari pri Splitu za Din 1.450— in na otok Korčula za Din 1.660.-—. Prijave pri Putniku Maribor in Celje. Interesenti za prvo potovanje z novim modrim luksuznim ekspresnim avtoka-rotn, ki bo za Veliko noč od 25. marca do 3. aprila v Rim z obiskom večjih naj-interesantnejših mest Italije se opozarjajo, da pošljejo svoje prijave najkasneje do petka, dne 15. tm. radi formalnosti združenih z nabavo ital. kolektivnega potnega lista. »Putnik« Maribor in Celje. Kaj izgubljajo Mariborčani. Seznam v mesecu februarju pri predstojništvu tukajšnje mestne policije oddanih >n prijavljenih najdenih predmetov vsebuje sledeče: 1 zlat prstan. 1 denarnica / 62 Diit, l ženski predpasnik, 11 Din, 1 poročni prstan, 10 Din, l psica MADRID, 12. marca. Po včerajšnjih pehotnih spopadih pri Guadalajari so francovci prešli v napad proti republikanskim položajem. Napad je podprlo 32 tankov, tako da so frankovci prispeli tik do republikanskih periferijskih postojank. Republikanci so prešli v protinapad in so hoji trajali vso noč. Doslej je ostalo na bojišču 3000 mrtvecev kot bilanca štiridnevnih borb. PARIZ, 12. marca. Francovci so nadaljevali prodiranje proti Guadalajari (včerajšnje poročilo o zavzetju Guadalajare so iz Pariza preuranjeno sporočili v svet) s tempom 20 km na dan, in sicer vzdolž reke Henares. Francove čete so prodrle do Val Fermose, Arcliansi-lasa in Hueta do strateško važne točke Torrihosa. Republikanci so. na več točkah nudili odpor, niso pa mogli preprečiti, da bi se bili francovci približali Madridu. Po zadnjih vesteh se nahajajo Francove čete 5 km pred Guadalajaro, skozi katero vodi za transporte muni- Nova finska vlada HELSINSKI, 12. marca. V zvezi z nedavno izvršeno izvolitvijo državnega prezidenta se je sedaj izvršila tudi pre-osnova finskega kabineta. Predsedstvo vlade je prevzel prof. Cajander (napred-niak), zunanji minister Holsti ostane na svojem mestu. V novi vladi je pet agrar-cev in pet socialistov. Italija pripravljena jamčiti za belgijsko nevtralnost BRUSELJ, 12. marca. Italijanska vlada je odgovorila v zadevi jamstva za belgijsko nevtralnost v okviru zapadnega cije in drugih potrebščin uporabna cesta iz Madrida v ostale po republikancih zasedene predele. Ostale manjše poli niso skoro za te svrho uporabne. Z zavzetjem Guadalajare bi se odprtina proti Madridu precej zmanjšala. Po zadnjih vesteh so republikanci pričeli z evakuacijo naselbin zapadno Guadara-me, kar spravljajo v zvezo z izpraznitvijo Madrida. Branilci Madrida upajo, da bodo lahko na gotovem mestu prebili obroč francovcev okoli Madrida. VALENCIJA, 12. marca. Vlada se je sestala včeraj ob 16. uri k seji, ki je trajala do 23. ure. Po seji je izšel sledeči komunike: Vlada je proučila položaj pri Guadalajari ter je ugotovila, da se v tem prostoru bori več enot redne italijanske vojsko. Zunanje ministrstvo španske vlade bo z ozirom na to, ker ni ta okolnost v skladu z določbami ne-vmešavanja, obvestila o tem londonski nevmeševalni odbor, Društvo narodov ter ves svet. pakta, da je pripravljena pristati na nev-tralnostno jamstvo, če ga prevzamejo isto tudi Francija, Nemčija in Anglija, in sicer pod pogojem, da ne prevzame Belgija nikakšnih jamstev glede imenovanih sil. Francoske vojne ladje že izvajajo kontrolo PARIZ, 12. marca. Kakor službeno spo ročajo so za špansko morsko kon/trolo določene francoske mornariške edinice še pred dejanskim pričetkom kontrole pričele na visokem morju s preiskavo vseh v Španijo plujočih ter odhajajočih parnikov. Kino Union. Danes film prekrasnega petja »Cvetje iz Nice«. Erna Sack, ženski Carusso. črne barve. I dežna plahta, 1 damska srebrna zapestnica, 1 ročna torbica, 1 par naočnikov, 1 ruj. ženska ročna torbica, 1 nalivno pero, 1 pes jazbečar, 1 pes ovčarske pasme, 3 m moškega suk-na, 1 par očal, 1 ženska ročna torbica, 1 j vojaška nožnica. Hišo železniškega kontrolorja so izpraznili. Železniški kontrolor Ivan Trstenjak iz Zagreba ima v Veličanah pri Ivanjkovcih hišo, v kateri stanuje za časa dopusta. V omenjeno hišo pa so vdrli zlikovci ter odnesli prav vse, kar ni bilo pritrjenega in pribitega. Tako so odnesli vso posteljnino, kuhinjski pribor, posode itd. in znaša škoda okoli 2000 dinarjev. V zvezi z vlomom so orožniki aretirali 38-letnega delavca Matevža V. In 50-letnega viničarja Franca K., ki sta bila pripeljana v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Mestno poglavarstvo razglaša: Opozarjamo vse voj. obveznike na navedbo mestnega poglavarstva v Mariboru, ki je izvešena na uradni deski mestnega poglavarstva in glasom katere bodo vsi prekrški te naredbe (opustitev prijave in odjave bivališča voj. obveznikov pri mestnem vojaškem oddelku; neodziva-nje v urad; neprijavljanje sprememb pri prodaji oziroma nakupu konj, vozil itd.) najstrožje kaznovani z denarno kaznijo od 10—500 Din odnosno ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku z zaporom od 1. do 10 dni. HotedM gtaUt&iste pogledu Lebarjevo romantično opereto »Dežela smehljaja«, ki radi glasbe in ekso iičnega ambijerlta (godi se po večini na Kitajskem) splošno ugaja. Znižane cene. Zvečer ponove po daljšem presledku Kal manovo opereto »Ciganski primaš«, delo zelo temperamentne glasbe, ki je ob začetku sezone doseglo velik uspeli. Globoko znižane cene. Krstna predstava operete »Rdeči nageljni«. Clan mariborskega gledališča in skladatelj Pavel Rasberger je uglasbil novo opereto z naslovom »Rdeči nageljni«, ki se godi njena vsebina med Slovenci in Hrvati okoli leta 1838 ter nosi v muzikalnem oziru pred vsem pečat slovenske narodne glasbe. Po lepem uspehu Rasbergerjeve prve operete »Pre brisani Amor« bo ta nova opereta, ki je muzikalno še mnogo čvrstejša, gotovo v središču zanimanja. Režijo vodi A. Harastovič. Drevi baletni večer Maksa Fromana in ljubljanskega baleta! Sloves Maksa Froman je v Mariboru dobro znan, vendar je tega odličnega baletnega mojstra zagrebške opere le redko videti na našem odru. Kato ne zamudite drevi obiska M gledališče! Znižane operne cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Petek, 12. marca ob 20. uri »Baletni večer Maksa Fromana in ljubljanskega baleta«. Sobota, 13. marca ob 20. uri: »Visokost I pleše«. Globoko znižane cene. Zadnjič, 'edella, 14. marca ob 15. uri: »Dežela smehljaja«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Ciganski primaš«. Globoko znižane cene. Ne zamudite poslednje uprizoritve Ascherjevc melodične operete »Visokost pleše«, ki bo jutri, v soboto po globoko znižanih cenah. V nedeljo dve operetni predstavi. Popoldne ob 15. uri ponove v muzikalnem V nedeljo je bil občni zbor občinskega odbora RK ob 50% udeležbi članstva, ki jc od lanskega leta nekoliko naraslo. Odbor je bil v preteklem letu zelo marljiv. Imel je 6 odborovih sej in več sestankov, v prvi vrsti za pripravljanje velikopotezne dobrodelne akcije, k: je odlično uspela. Na praznik Ujedinjenja je bilo obdarovanih z obleko, obutvijo 111 perilom 125 siromašnih šolarjev. Tekom leta je bilo več zdravstvenih in drugih predavanj. Delno se je obnesel tudi cvetlični dan. —- Pri volitvah je bil ponovno izvoljen stari odbor s predsednikom dr. Hronovskym na čelu. Tajnica je učiteljica gdč. Hinterlechnerjeva, blagajničarka pa poštna ur. gdč. Krašovic Anica. Zbor je čestital predsedniku k odlikovanju. Pri urarju. Kmet (pomoli urarju nihalo stenske ure): »Prosim, da bi mi popravili to-le da bo šlo.« Urar; »Prinesti mi morate uro, da vam jo popravim. Kmet: »Saj ura je dobra, samo ta le noče iti.« It Itudjesivu žene Smd kajtepše (Umske Zdi se, kakor da bi se bili v zadnjem času vsi bogovi razljutili na filmske zvezdnice. One, ki so stale še pred nedavnim na višku svoje slave, so nenadno na ta ali drug način tragično končale svojo življenjsko pot. Za nje se je utrgal filmski trak, na filmskem nebu se je utrnil meteor, svetlikajoč svetlobni trak je šinil po nebesnem svodu. Še nekaj časa se bodo vrteli njihovi zadnji filmi pred očmi kinogledališčnih obiskovalcev in vse bo tonilo v pozabljenje. Po tragični smrti, ki je zadela slavno špansko filmsko divo Rosito Diaz, prihaja iz Hollywooda nova vest o žalostnem koncu nič manj slavne Marije Pre-vost. Zgodovina Hollywooda še ne beleži tako žalostnega konca katerekoli igralke, kakor je bil baš konec Prevo-stove. Lepa Marija je bila filmska igralka nepopisljive lepote. Njeno stasito, lepo oblikovano telo je veljalo kot uaj-lepši model ženske lepote. Njena slava je šla iz Hollywooda po vsem svetu. In vendar je pred dnevi umrla v svoji sobici, obubožana in pozabljena ... Pri sprejemu filmskih igralk igrajo največjo vlogo takozvani paragrafi vit- kosti. Če igralka ne more zadostiti vsem strogim predpisom v pogledu vitke linije, je takoj na licu mesta odpuščena. Igralka mora imeti tedaj vedno enako težo in ne sme te teže pod nobenim pogojem prekoračiti. In baš teža je bila vzrok nesrečne tragedije, ki jo je doživela Prevostova. Slavna igralka je bila dolga leta zvezdnica in nositeljica glavnih vlog pod takratnim režiserjem Ce-cilom B. Millejem. Tragedija nadebudne krasotice se je začela v onem trenutku, ko se je začela debeliti. Zvezdnica, katere slike niso manjkale v nobenem ma-gacinu ali reviji, je prekoračila stroge paragrafe lepotnih predpisov. Ko je Marija to opazila, si je na vsq načine prizadevala, da bi ustavila dviganje svoje teže. Poskušala je z gladovno kuro, toda vse zaman. Dočakala je svoj odpust in ni mogla dobiti nikjer več službe kljub vsej prejšnji slavi in kljub temu, da so kinogledališčni podjetniki zaslužili z njenimi filmi težke milijone. Kljub usodi, ki jo je zadela, še ni obupala in je do zadnjega trenotka upala, da bo pre.i ali slej zopet dobila svojo prejšnjo vitko linijo. Težke denarje je izmetala iz svoje bla- gajne za zdravnike in zdravila. Vse zaman. Vitkost se ni hotela vrniti. Prišla ie ob vse svoje prihranke in je bilo njeno zadnje bivališče skromna hišica v Hollywoodu, kjer je imela pri sebi še edinega zvestega prijatelja — svojega psička. Filmsko podjetje ji je obljubilo, da jo sprejme zopet v službo, če doseže vsaj približno prejšnjo težo. Poskušala je nato še zadnjikrat preprečiti svojo »nesrečo«. Začela je radikalno stradalno kuro, 'ki ji pa ni bila več kos. Izčrpana je preživela svoje poslednje ure ob črni kavi, ki je bila še edina njena hrana. Nikdo bi ne bil opazil, da je filmska zvezdnica že mrtva, če bi ne bil opozoril na smrt njen psiček, ki je po smrti svoje gospodarice pričel neznansko cviliti. Udrli so s silo v njeno skromno bivališče, kjer so jo našli mrtvo. Umrla je od lakote ob skodelici črne kave. Na mizi so našli listek, kjer je bila zapisana njena poslednja volja, napisana v zadnjih vzdihih, polnih ironije in sarkazma. V svoji oporoki zapušča še poslednje svoje tri dolarje, ki jih je imela pod svojo streho, »najvitkejši filmski igralki« v Holly-woodu Joani Cta\vfordovi. Adaptacijska dela na gornjeradgon-skem gradu, ki ga je kupila banovina za bodočo sirotišnico, se zopet nadaljujejo in takisto tudi regulacijska dela na Muri. hovieeist^tdoMtske ekotii# tskelteteike 16 novih banovinskih trošarin. V posebnem amandmanu v finančnem zakonu je predvideno razširjenje skupnih banovinskih trošarin na naslednje predmete: 1. trošarina na kavo se poveča od 2 ua 4 Din za kg. 2. Na limone, pomaranče in mandarine se uvaja nova skupna banovinska trošarina v višini 1 Din za kg. 3. Na ananas, pinjole, datelje, ameriške orehe, kokosove orehe in druge eksotične jedilne orehe se uvaja trošarina 2 Din od kg. 4. Na vaniljo m zetran se uvaja trošarina 30 Din od kg. 5. Na cimet, muškatni cvet in muškatni oreh se uvaja trošarina 5 Din od kg. 6. Na vse ostale začimbe (poper, majo ran, anis itd.) pa se uvaja trošarina 3 Din od kg. 7, Na ribjo mast in ribje olje, spermacet iti spermacetovo olje se uvaja trošarina 1.50 Din od kg. 8. Na kalatonijo sc uvaja trošarina i Din od kg. 9. Na delavske čevlje (bakandže) se pri tvornicah pobira trošarina 1 Din od para. 10 Na obutev od gume. platna, klobučevine in tkiva, ki ne prepušča vode, na sandale in copate se v tvorfticah pobira trošarina 2 Din od para. 11. Na usnjene čevlje se pobira v tvornicah trošarina 5 Din od para. 13. Na čevlje iz finega usnja se v tvornicah pobira trošarina 13 Din od pa ta. 13. No tvorniško obleko m plašče iz bombažne, lanene in platnene tkanine sc plača trošarina 5 Din od obleke, odnosno mknje. 14. Na tvoruiške obleke in suknje iz polvolnenega materiala, ki ne pro- pušča vode, se plača trošarina 10 Din. 15. Na tvorniške obleke in suknje iz volnenega materiala in usnja se plača trošarina 30 Din. (Pri oblekah, ki so opre-ljene s krznom, se trošarina poviša ‘za 100°/«). 16. Na papir in karton se pobira v tvornicah 15 Din od kg. Kolikor se no- vi trošarinski predmeti uvažajo iz inozemstva, se bo trošarina pobirala na carinarnicah Ce pa se proizvaja doma, se bo pobirala v tvornicah,* Predvideno je, da bodo na dan uveljavljanja finančnega zakona (1. aprila) finančni organi popisali vse obstoječe zaloge novih trošarin-skih predmetov in pobrali novo trošarino. mu mojstru Puhlinu Ivanu 15 letni Klemenčič Franc iz Paričnjaka pri Radencih. Izkazalo se je, da gre izdelek znanega ponarejevalca Alojzija Raušl iz Ručmancev pri Ptuju, ki je sedaj neznanega bivališča. Spomenik. Pri Sv. Juriju ob Ščavnici bodo postavili spomenik kralju Aleksandru. Odkrili ga bodo 30. maja in bo imel tudi ploščo, posvečeno padlim vojakom-Občni zbor naših lovcev. V hotelu Seršen v Ljutomeru se je vršil v nedeljo, 7. marca občni zbor našega Lovskega društva v Ljutomeru, ki obsega ljutomerski srez. Udeležba članstva je bila lepa. Zbor je vodil marljivi in dolgoletni predsednik društva g. dr. Marko Stanj-ko iz Ljutomera, ki je pozdravil Zvezi« iKga zastopnika prof. Adolfa Š a u p a iz Maribora. — Predsednikovo poročilo je bilo z velikim odobravanjem sprejeto. Sledilo je poročilo tajnika, ki ga je podal g. Ciril Rajh. Omenja prejetih 160 dopisov, potrebo organiziranja lovskih čuvajev, ki so duše naših lovišč, potrebo predavanj in nekaj predlogov, ki so se obravnavali ' pri slučajnostih. Blagajniško poročilo je podal g. Franc Seršen. Stanje blagajne je 6400 Dim Sledilo je gospodarjevo poročilo_ Vsa poročila so bila z odobravanjem vzeta na znanje in se je odboru predlagala razrežnica. Pri volitvah so se izvolili soglasno isti trije odborniki, ki so bili izžrebani, kar dokazuje veliko soglasnost v lovskih vrstah. '»»saka sIomm Hiš« ss ' f » ’» Prodam Sobo odda K°košji strah ped ključem. V Apački kotlini je bilo v mesecih januarju in februarju t. 1. izvršenih več tatvin kokoši. Strah kokoši se je nato, ko je v teh krajih že iztrebil kokošje zaloge, preselil v kraje na področju sodnega okraja Sv Lenart v Slov. goricah, kjer je svoj posel nadaljeval, dokler ga ni te dni orož-ništvo aretiralo ter oddalo v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Izkazalo sc je, da gre za avstrijskega državljana Bernharda Rudolfa. Ukradene kokoši je navadno zaklal ter jih pozno zvečer prinesel k nekemu najemniku v Hercegov-ščaku, jih tamkaj očistil, nato pa odpeljal v Maribor in jih tamkaj razpečaval. Ponarejen dvajsetdinarsk novec je ho* tel nedavno zamenjati pri tuk. pekovske- POZOR! TRAJNI KODRI! Najnovejš; aparat in tajbolj- ■ ši kemični preparat ic pri-; spe. v salon Maly v hiši zo- j bozdravnika dr. Kaca, Ale- ; ksandrova 22. vhod amo i skozi vežo. 1202 BRZOJAVI Danes pojedina rib: Asia. san piero. sardelice, male "ibicc. Jasnina Vicel. Rotovški 8. ‘___________12P)___________ POMARANČE. Oglejte si bogato zalogo pivo vrstnih pomaranč od Din 10 naprej angro cena. Bračko, Slovenska 20. 1198 DAME, GOSPODJE! Kaj neki premišljujete, kam bi! dali v delo vaše kostume,1 plašče, moške obleke 'td. Po i najnovejši angleški fazani garantirano vam ustreže kro, •uški salon Avberšek, Mari-t bor. Državna c. 24. 11841 STAVBENI LES prvovrsten, impregniran, primeren za manjše zgradbe, lope, garaže itd. takoj ceneno na prodaj. Uprava hiš Pokojninskega zavoda za nameščence v Mariboru. 1197 JAJCA 3 komadi Din 1.— naprej, orehova jedrca Din 20 — kg; čisti cvetlični med D,n Id.—, dostavljam vsako kolltiiio na dom. Se priporoča Franc Leskovar, tretja stojnica pri rotovžu. 1195 KOSTANJEVE stebre za brajde in ograjo kakor vse druge potrebščine, kolje late itd. kupite poceni v lesni trgovini Albin Ceh, Maribor. Betnavska c. -1, 1183 Kuošm DOBER RADIO-APARaT kupim- Naslov v upravi. 1203 MUH 6?u!?w-tc