Štev. 165
V Ljubljani, v petek, 21. Inllla 1911,
= Velja po pošti: ==
Za oelo leto napre] . K J8-— za pol leta „ . „13-— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meaeo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto napre] .	K 24'—
za pol leta „ .	„ 12'—
za četrt leta „ .	„ 6'—
za en meaeo „ .	„ 2'—
V	opravi prejemin nesefino K 1*90
Leto XXXIX.
11 Inseratl: i-i
Enostolpna petltrrsta (72 mm): , za enkrat . . . . po 19 T za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna peHtvrsta (72 nun) 30 vinarjev.
vsak dan, lzvzemli nedelje ln praznike, ob B. ari popoldne.
its- Uredništvo Je t Kopitarjevi nliol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =		Političen list za slovenski naro	d	■	Upravni!tvo je v Kopitarjevi nliol štev. B. -sen Avstr. poštne hran. račnn št 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511.— Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 stranL
En smrček je živel...
Mi smo včeraj jasno razložili razloge, ki so primorske poslance nujno privedli do tega, da so z našimi in pra-vaškimi poslanci stopili v skupno parlamentarno organizacijo. Če jih zdaj liberalci zato napadajo, je to zadosti žalostno, za liberalce namreč, ki s tem kažejo le svojo skrajno politično omejenost in kampanilsko strankarstvo. Kdo bi si pa mislil, da je na svetu človek, ki jc še za par procentov neum-nejši, kakor so naši liberalci? In vendar je tak človek, piše sc pa Masaryk.
Liberalni žurnalisti so šli Masa-ryka glede skupnega hrvaško-sloven-skega kluba intervievat in Masaryk je dejal, da se nad tem klubom zgraža, da je skupen jugoslovanski klub pač potreben, da pa bi le-t,a moral stati programatično »na principu svobode, zlasti v cerkvenih naboženskih ozirih« in da je njega, Masaryka, sram, da se jc sploh kdaj brigal za Jugoslovane!
Človek bi rekel, da je to nesramno in da ni verjetno, da bi mogel Čeh tako netaktno sc v naše zadeve vmešavati. »Narodni Listy« 20. t. m. se zavzemajo za to, da se še dalmatinski poslanci Ivčevičeve grupe pridružijo našim in primorskim in s tem kažejo, da Čehi umevajo, da se v današnji politični konstelaciji gre v prvi vrsti za to, da se čim več Jugoslovanov združi v parlamentarno enoto, Masaryk pa se smeši z izjavami, ki ne pristojajo spodobnemu človeku. Toda Masaryk je Masaryk. Nekdaj jc užival nekaj zaslužene hvale, zdaj pa se stara in njegov intelekt očividno čedalje bolj peša. Že njegov kulturnobojni govor v oni debati, ko sta ga dr. Krek in dr. Dre-xel potolkla, da je bilo veselje, je bil znamenje velike intelektualne praznote (mož je pobijal katoliško cerkev z odločbami kongregacijc zoper kra-niotomijo!). Potem se jc mož zagnal v Friedjungovo afero, potoval v Bclgrad, si pustil prirejati bankete, pisaril gostobesedne članke po vseli listih in bo-bnal po celi Evropi, da »rešuje Jugoslovane«. Jugoslovani so pa danes ravno tam, kjer so bili, preden se je otročji Masaryk zanje »zanimal«. V sedanjo zbornico je prišel le, ker mu milostno niso postavili nobenega močnega protikandidata in ker so ga volili sodrugi, ki ga pri antiklerikalnih paradah rabijo za štafažo. Čehi so ga pa do grla
LISTEK.
Josip Vandot:
Vil«.
Pripovedka iz davnih dni.
(Dalje.)
A kmetje niso čakali večera. Pometali so motike, kose in srpe na tla, pa so hiteli v vas. V trumah so prihajali pred Breznikovo hišo. In tam je že stal Breznik, pa jim jc pripovedoval vse. Rušica je imela zaprto Elzo. Bog ve, zakaj? Morda se je hotelu maščevati nad grajščakom s tem, da mu jc ugrabila edino hčerko. Morda — ali pa iz kakega drugega vzroka? Kdo ve? — No, Jelica jo jc našla v koči, pa jo jc osvobodila in jo pripeljala k materi. Oj, da bi videli, kako je pretresel ubo-po gospo pogled na hčerko, o kateri je mislila, da že davno spava v tihem probu. Vsem se jc zdelo, da umre od nenadne sreče. Toda gospa je menda trdne narave. Kmalu sc je zavedla. Zdaj pa gleda neprenehoma svojo hčerko, in hčerka joka od samega srčnega veselja in sc stiska k svoji zlati mamici. In gospej se vidno vrača zdravje. Sreča jc prišla k nji, pa ji je prinesla novih moči.
siti in bi ga kmalu niti v enotni Češki klub ne prejeli.
Tak je mož, ki se v naše zadeve vtika. On bi rad, da bi Jugoslovani stail »programatično na proticerkve-nem stališču«! V tem vidi on rešitev jugoslovanskega problema. Jugoslovani pa temu možičku rečemo, da ne bomo hodili k njemu za svet, na kakšno podlago bomo svoj narodni program postavili, kar pa sc tega tiče, da je Ma-saryka sram, da se je ploh kdaj za Jugoslovane brigal, bi bila ogromna večina slovenskega in hrvaškega katoliškega in patriotičnega ljudstva iskreno vesela, če ne bi bil Masaryk nikoli svojega nosu v jugoslovanske zadeve vtaknil, ker jc Jugoslovane povsod le kompromitiral. Slovenci in Hrvati energično odklanjamo vsako pomoč od strani kakega Masaryka. On lahko za-govai'ja Hilsnerja in češke jude, jugoslovanske politične zadeve so pa pre-resne, da bi z njimi preobračal svoje kozolce senilni Masaryk. Capito?
Državni zbor.
D u n a j , 20. julija.
Slovensko - hrvatski klub.
V današnji seji je sklenil Slovensko - hrvatski klub, da bode jutri glasoval za dr. S y 1 v e s t r a kol predsednika zbornice. Dr. SyJvesler je zmeren nemški naprednjak, ki si jc pri raznih strankah pridobil precej simpatij. Češki radikalci so sicer sprožili misel, naj bi bil predsednik slovanski poslanec. Ker pa so sc Poljaki že odločili za Sylvcstra, bi slovanski kandidat težko dobil večino glasov.
Za podpredsednika jc klub soglasno določil poslanca Pogač n i k a. Poljaki predlagajo iz svoje srede za podpredsednika dr. Germana, Italijani dr. C o n c i j a , Rusini H o m a n c z u -k a , soc. demokrati P c r u e r s t o r -f e r j a , kršč. socialci .1 ii k c 1 a. V skupnem češkem klubu pa je bila živahna razprava o kandidaturi. Predlagani so bili trije kandidat je: Diiric-h, Stanek in Zdarski. Konečno je bil proglašen za kandidata v predsedstvo zbornice Z d a r s k y. .
Dalje predlaga Slovensko-hrvatski klub za zapisnikarja dr. Bcnkovi-ča, za reditelja dr. Sesardiča. Daljša razprava jc bila v klubu o bančni predlogi, ki jo prestolni govor navaja kot najnujnejšo. Proti tej predlogi pa so razni stvarni pomisleki, osobito pa dejstvo, da ima Avstrijsko - ogrska
Stali so kmetje in so poslušali tiho. Ko jc Breznik končal, se jc oglasilo kroginkrog mrmranje: »Čudno, čudno .. . Pač čudna so božja pota, a vselej peljejo k sreči. Kdo bi si bil mislil vse to pred nekaj tedni, kdo?«
In govoreč med sabo in ugibajoč, so odhajali kmetje nazaj na polje. Solnce sc je smejalo nad njimi, kakor sc je smejala sreča v Breznikovi hiši. V vsa. srca sc je bila naselila in mir, zlati mir je plaval nad zagorsko vasico ....
Takrat, ko so se zbirali kmetje pred Breznikovo hišo, je stopila iz gozda kraj Peči stara Rušica. Danes se je bila namenila stopit i pred grajščaka. Rešiti je hotela Breznika in njegovo ženo. Vrniti mu jo hotela zato njegovo hčerko. Vedela jo Rušica, da bo boj težak. Slutila je, da jo vrže v joCo, samo, da mu pove, kje ima skrito Elzo. A naj jo vrže, naj jo muči! Nikoli mu ne pove za skrivališče, ako ne izpusti Breznikovili.
Težko slutnje so navdajale Rušico. Neki skrivni glas v duši ji je pravil, da. jo sreča kmalu smrt, da so ure njenega življenja žo štete. A lil so ustrašila toga. Razveselila se je teh slutenj. Moj Bog. tarejo jo žo težka lotu, da So sama prosi belo poslanko, naj jo reši in jo popelje k njenemu Lojzetu. Kaj
banka jako neznaten clol svojih bogatih zalog na razpolago za avstrijsko hipoteke in zadružništvo. V klubu prevladuje mnenje, naj so sedaj pač voli bančni odsek, toda razprava naj se vrši šele na jesen. V ožji odbor, ki naj v tem oziru sestavi konkretne predloge, so bili izvoljeni dr. Dulibic, tir. Krek in dr. Laginja.
Odsekovi člani so pripravili »razne predloge in interpelacije, ki jih- vlože v prihodnjih sejah. Vso te predloge objavimo v celoti.
Maroko.
Že jutri vlože dr. Š u s t c r š i č in tovariši naslednjo interpelacijo na min. predsednika:
»V zadnjem času so Francija, Španija in Nemčija v Maroku ustvarilo razmere, ki dejansko razveljavljajo dogovor v Algccirasu. Obenem se vrše med Nemčijo, Francijo in Anglijo jako resna diplomatska pogajanja z izrecnim namenom, da med seboj rešijo maroško vprašanje.
Algeoirska pogodba je bila svojČas sklenjena, z juku aktivnim sodelovanjem našo države in Avstrija, 'no moro mirno gledati, ko so razveljavlja ta dogovor. Avstrija mora v Maroku varovati jako važno trgovske koristi, pri katerih so posebno naše južne dežele zainteresovano. To koristi so v omenjeni pogoditi par zadostno zavarovano, toda vsled posebnega dogovora imenovanih velesil, utegnejo trpeti nenadomestljivo škodo.
Nove razmero v Maroku, ki ,«to naša le vsled raznih dogodkov, in pa namera imenovanih držav, da med seboj rešijo maroško vprašanje brez drugih držav, ki so podpisale algecirsko pogodbo. so bistveno tičejo nelo ugleda našo države, ampak še posebno koristi, ki jih zasleduje avstrijska prekomor-ska trgovina.
Ker pa moro ministrski predsednik v zinislu ustave vplivati na vodstvo zunanjih zadev državo in jc sedaj nemogočo razpravljati to vprašanje v delegaciji, vprašajo podpisani g. ministrskega predsednika:
1.	Katero stališče zavzema naša država nasproti situaciji v Maroku?
2.	Kaj hoče vlada ukreniti, da v vsakem slučaju varuje avstrijske koristi v Maroku ter posebno še prepreči škodljivi »prejudic«, ki ga utegnejo ustvariti pogajanja med Nemčijo, Francijo in Anglijo.«
Tako interpelacija, ki jo jako umestno in stvarno utemeljena. Leta 1909 jo bila s pomočjo naše države sklenjena pogodba med Francijo in Neni-
naj počne še na svetu? Sama, zapuščena in nadležna? — Samo še Bvezniko-va dva mora rešiti iz bridke ječe, samo še nedolžno grajsko hčerko mm«, vrniti očetu in materi, potom pa. so rada napoti nad zvezde, kjer vlada večni mir in sreča.
Na gozdnem parobu so je naslonila starka na kljukasto palico. Trudno je strmela doli v dolino, kjer so se igrali zlati solnčni žarki. V srcu ji jo bilo tako nekam čudno, in zlo slutnje so jo navdajalo. Oči so ji begale semtertja od bele vasice do zelenega polja, nazadnje pa so obvisele na strmih Počeli. In tedaj se je dvignila starka. Palica ji jo zdrknila na tla in od začudenja je odprla široko oči.
Ali jo res? Ali jo moti samo solnce? - Kje jo ponosni grad, ki sc je dvigal na strmih Pečeh? ... In starka je gledala in gledala. Z rokami .le zasenčila oči; a zaman. Ponosnega gradu ni zagledala nikjer.
»Kaj se jo zgodilo? Moj Bog, kaj so jc zgodilo?« je povpraševala sama sobe. A ugibala jc zaman, in zaman je strmela na strmo PeCi. »Vprašat grem v vas,« se je domislila naposled.
Pobrala je svojo kljukasto palico, pa jo stopala navzdol. Prišla je v dolinico in že oddaleč jo videla grozne razvaline na Pečeh. Vedno bolj se jim jc i
čijo glede Maroka. Ta pogodba zagen tavlja neodvisnost Maroka in neodvis-i nost maroškega sultana ter odprta vrata za evropski izvoz. Izključuje torej; vsako politiko okupacije ali celo anek-i sije maroških pokrajin. Toda okspan-* zivna politika raznih držav in grabež-ljivost zemlje lačnih kapitalistov ja uničila že mnogo dogovorov ter zanetil la krvave vojske, katerih škodljive po-sledice so morali čutiti milijone in mi-: lijone nedolžnih žrtev. Komaj se jc posušilo črnilo na algecirski pogodbi, žei so razni trgovci silili od vseli strani v maroško državo, kjer so še bogati naravni zakladi. Kos dežele so zasedli Španci, mesto Fez Francozi in začetkom t. m. so Nemci poslali vojno ladja v agadirsko pristanišče. Ti in oni na-glašajo, da morajo varovati ogroženo koristi svojih domačih trgovcev, s tem pa so dejansko že raztrgali algecirski dogovor in ustvarili jako nevarno situacijo.
Naša država pa mirno gloda, kako si druge velesile osvajajo maroški trg za svoje izdelke. Političnih koristi ne moremo iskati v Maroku, pač pa gospodarsko, ker naša država jc na četrtem mestu med onimi, ki izvažajo v Maroko. Zato pa jc naša vlada dolžna, da brani algecirski dogovor, ki zagotavlja trgovini odprta vrata. Na Balkanu in v Mali Aziji so žo izpodrinili našo trgovino francoski, nemški, italijanski in drugi trgovci, ker naša diplomacija ni bila kos svoji nalogi. Nazadovala je trgovina, oškodovani sla bili industrija in obrt, slabe posledice pasivno trgovsko bilanco bridko čuti vsa država. Naj omenimo samo trgovino z lesom in slamnatimi izdelki, katero je izpodrinila. tuja konkurenca. In sedaj naj mirno držimo roko v naročju, ko si isti tekmeci mod seboj dele trge v maroškem sultanatu! Vvstrijsko vlado so doslej odklanjalo odgovor na interpelacije, ličoče se vnanje politike. Ker pa jc mali ško vprašanje sedaj poreče, ko je razgovor v delegaciji nemogoč, in je ogrski min. predsednik odgovarjal na interpelaciji glede Maroka in Albanijo, smemo torej pričakovati, da sc tudi avstrijska vlada posluži v državni ustavi za-, jamčone ii pravice.
SEJA KLUBOVIH NAČELNIKOV.
V zbornici jo danes zelo živahno. Klubi .se posvetujejo in izdajajo svojo izjavo. Zborovali so tudi načelniki strank, da določijo delovni red. Načelniki so sicer niso popolnoma sporazumeli, n nasprotovali niso, da reši zbornica, bančno predlogo, Jugoslovani in c lo 11 i so glede na bančno predlogo
bližala. Kraj debelih skal, ki so ležale pod hribom, jo obstala. Godala je gori na Peči, kjer so ležale divje razvaline. Smrtnotiho je bilo kroginkrog; le tu-intain so je skotalil kamen po strmem obronku. Groza jo navdala staro Rušico. Pobožno so jo pokrižala, potem pa je hitela čez Savo na zeleno polje. Samoten kmet je delal tam na njivi, in Rušica ga jo spoznala takoj. Bil je stari Koroščev Martin. Tiho jo stopila starka k njemu in Martin sc jo zdrznil, ko je pogledal nazaj, pa je videl za sabo Rušico.
»Kaj hočeš? Kaj hočeš od mene?« jo jo vprašal začudeno.
»Povej mi, Martin, hitro mi povej, kaj se jo zgodilo z gradom,« jo govorila Rušica, težko sopeč. »Hotela sem h grajščaku a gradu ne najdem več.«
»Kaj? Ti no veš, kaj se jo zgodilo z gradom?« so jo začudil stari Martin. Roke je sklonil, pa jo nadaljeval: »No, vidi so, da si samotarka, pa sc ne upaš iz svojega gozda. Bog ve, kaj ti Je padlo v glavo, da si zbežala od nas? Hej, Špela, kaj so bojiš nas? Ali ti je že kdo storil kaj zaloga?«
Starka jc zamahnila z roko. »Pusti to, Martin,« jc dejala mirno. »Samo io mi povej, kaj so jo zgodilo z gradom. Samo to te prosim, Martin!«
(Dalje.)
Izjavili, da njih klubi o stališču, ki ga zavzemajo nasproti bančni predlogi, šc niso sklepali. Sodijo, tla zbornica reši v poletnem zasedanju bančno predlogo, o nujnih predlogih pa prične zgolj razpravo, da ugodi želji čeških agrarcev, ki žele, naj se poletno zasedanje glede na žetev koncem bodočega tedna odgodi.
Odseki.
Oficielni seji klubovih načelnikov je sledila seja načelnikov, pri kateri so bili navzoči tudi podnačelniki klubov. Sklenili so, da naj imajo večji udseki po 51, manjši pa po 26 članov. Vzelo se je na znanje, da so sc tisti poslanci, ki ne pripadajo nobenemu klubu, med njimi Heilinger in Pollauf, taktično združili z ukrajinsko zvezo, da bodo zastopani v odsekih. Hock, Ku-randa in Ofner se niso pridružili Ukrajincem pač pa drugi dunajski svobodomiselni poslanci in vsenemški poslanci. Z ozirom na to so tudi pomnožili število članov večjih odsekov na 51. Če bi se divjaki glede na zastopstvo v odsekih sami ne sporazumeli, odločijo načelniki. Bilinski se je zavzel za bančno predlogo. Tudi Gross želi, naj bi zbornica rešila bančno predlogo. Gautsch izjavi, da je pripravljen obrazložiti svoje stališče glede na uvoz argentinskega mesa in glede na di-aglnjo, ko se bo razpravljalo o tozadevnih nujnih predlogih. Želi, da naj se reši bančna predloga. Dr. Fiedler izjavi, da njegov klub glede na bančno predlogo še ni zavzel stališča. Dr. Susteršič želi, da naj se delovni program omeji. Stein-wender prosi soc. demokrate, naj pre-puste prednost bančni predlogi, dasi sam dvomi, da bi se že zdaj popolnoma rešila. Končno so sklenili prepustiti novemu predsedniku, da sestavi dnevni red drugi zbornični seji.
Hospltantt nemške soc. demokracije.
Italijanski soc. demokrati Pittoni, Oliva in Battisti ter rusinski soc. demokrat Wytek so pristopili kot hospi-tanti k nemškim soc. demokratom.
Bol za perzijski prestol.
BOJ ZA PERZIJSKI PRESTOL.
V Perziji se pripravljajo velike stvari. Mohamed Ali se je, kakor smo že včeraj poročali, vrnil v Perzijo, da pribori vladarski prestol, s katerega ga je strmoglavila prekucija. Za Mohameda Alija so zavzete osobito severne perzijske pokrajine. Rusi se tudi za Mohameda Alija zelo potegujejo, ker je bil kot vladar Rusiji zelo naklonjen. Splošno se sodi, da so Rusi dajali pogum Mohamedu Aliju in da zopet vz-plamti spor med Angleži in Rusi zaradi Perzije, ker so svojčas Angleži zelo nasprotovali Mohamedu Aliju.
MOHAMED ALI MIRZA.
Mohamed Ali prodira proli Teheranu.
Mohamed Ali, prejšnji perzijski vladar, si hoče zopet s silo priboriti perzijski prestol. Došel jc žc v Osnilša-li, kjer se mu pokloni odposlaništvo mesta Astrabad. Pristaši Mohamed Alija se zbirajo, da napadejo Teheran, glavno mesto Perzije, kjer ni nič vojakov, razven perzijskih kazakov, ki pa slede poveljem, ki jim jih da Rusija.
Odpor proti Mohamedu Aliju.
Več poslancev iz bahtiarskih kanov je izjavilo, da nastopijo proti Mohamedu Aliju. Pozvalis o brzojavno v Teheran vojake. V strahu precl Mohamedom Alijem se je hitro sestavilo novo perzijsko ministrstvo. Ministrski predsednik je Sipaahar. vojni minister Semsan es Sultaneh, notranji minister Vosuk ed Dauleh, poštni in brzojavni minister Mušir ed Dauleh, naučni minister Hakhim el Mul k, zunanji minister Močem es Sultaneh, finančni minister pa Mbaven ed Dauleh. Z navdušenjem je državni zbor pozdravil novo vlado in jo pooblastil, da sme proglasiti najstrožje vojno stanje. Proti Mohamedu Aliju so odposlali nekaj nad 1000 mož, kar pa ne bo zadostovalo.
ker razpolaga po došlih poročilih Mohamed Ali že zdaj z 10.000 jezdeci.
Mohamed Alljeve priprave.
Berolinski »Tageblatt« poroča o Mohamed Alijevih pripravah. V ru skem zunanjem ministrstvu se delajo popolnoma nevedne o Mohamed Alijevih popotovanjih po Rusiji, kakor so tudi prezrli dejstvo, da so sc že več mesecev pošiljale čez Baku puške v Perzijo. V Odesi, kjer je bilo »uradno« Mohamed Alijevo bivališče, ni radi sedanji hdogodkov nihče presenečen, ker šah sam ni niti prikrival Odeščanoin, da udere ob ugodnem trenutku v Perzijo. Natančno je bil poučen o vseh dogodkih v Perziji. Popolnoma zvesti so mu bojaželjui Kurdi in Turkmeni. Jezdecev ima zdaj že nad 10.0001 To število popolnoma zadošča, da se polasti glavnega mesta Teherana. Prezreti se ne sme, da so tudi Teherančani večinoma Mohamed Alijevi pristaši. V Pe-terburgu zelo dvomijo, če bodo mogli vladni vojaki ustaviti Mohamed Alijevo prodiranje. Poleg navedenih 10.000 jezdecev so pa zbrali perzijski veljaki za Mohamed Alija še druge vojake in osvojili mesti Sebevar in Ilarmud, ki ležita med Asterabadom in Teheranom. Mohamed Alijev brat prodira iz Urmije proti Asterabadu, da se združi z Mohamed Alijem. Diplomati trde, da Rusija odločno podpira Mohamed Alija.
POLITIČEN DVOBOJ V BUDIMPEŠTI.
Dne 20. t. m. sta se dvobojevala poslanec Desy in glavni urednik »Bu-dapesti Napla« dr. Edvard Palai. Ob 11. uri dopoldne je bil dvoboj s samokresi. Ranjen ni bil nihče. Ob 12. uri je sledil dvoboj s sabljami. Desy je bil pri drugem spopadu nevarno ranjen na glavi, kljub ugovoru sekundantov in zdravnikov sta se na, Desy,jevo zahtevo še enkrat spopadla in je Palai Desyju malone odbil levo uho. Dvoboj se ie nato končal.
POŽAR NA BALKANU.
Boji v Albaniji.
»Kolnische Ztg.« poroča, da so obkolili vstaši mesto Valono od vseh strani in da vsak čas pričakujejo napada. Neka turška vojna ladja ima ukaz, da prične takoj streljati na mesto, kakor hitro napadejo vstaši posadko. Tudi v Peči še vedno divja vstaja. Turki nameravajo proglasiti vojno stanje v Djakovaru. Vstaja se širi tudi na Kosovo. Turki odpokličejo zaradi neuspehov z vstaši janinskega valija Mu-stafo Silmi pašo. Sledil mu bo Kjasim beg, zaupnik mladoturškega odbora. V San Giovanni di Medua sta odrinila 2 bataljona.
Odkrita staroturška zarota.
Ruski listi poročajo iz Carigrada: Vlada jc odkrila zelo obširno zaroto. Središče staroturške zarote jc v Albaniji, Carigradu in v Siriji. Zaprli so 7 staroturških voditeljev zarote v Carigradu in v Odrinu. Z ozirom na staro-turško zaroto so mobilizirali armado. V Carigradu so poostrili oblegovalno stanje.
Neuspeh sultanovega popotovanja v Albanijo.
Sultan je zaradi neuspehov svojega albanskega popotovanja zelo pobit in se noče udeležiti slavlja ob obletnici, ko je postal sultan in odkritja spomenika svobode.
Z ALBANSKEGA BOJIŠČA.
Cetinje, 19. julija. Skadrski nadškof in primas Albanije je šc v Črni gori in upa doseči povoijen razul-tat. V velikih časteh živi pri črnogorski vladi in kraljevi rodbini. Kralj mu je poslal v Podgorieo na razpolago svoj dvorni avtomobil. Pri oficielnem slavnostnem obedu je nadškof napil kralju, nakar se mu je kralj v daljšem govoru toplo zahvalil. Po obcclu se je jako živahno razpravljalo v francoskem in srbskem jeziku. Dne 18. junija zvečer je nadškof zopet sklical vse albanske poglavarje, jim prebral koncesije turške vlade in zopet prišel do negativnega rezultata. Nadškof ostane v Črni gori še en teden.
C a r i g r a d, 20. j u lija. Ministrski svet je dovolil več prog z albanskih obali v notranje dežele. Ena teh prog, in sicer Monastir-Janina do obale se prične takoj delati, ker je velike važnosti za premikanje turških vojaških čet.
HIGIJENIČNA RAZSTAVA SE PREMESTI IZ DRAŽDAN V RIM.
D r a ž d a n e, 20. julija. Pogajanja radi premeščenja higijenične razstave iz Draždan v Rim in slavnostnega otvorjenja v novembru se, kakor :<e ("nje. bližajo ugodnemn zaključku. Razstave sc udeležita tudi Francoska in Španska.
ANARHISTI V ITALIJI.
<
R i m, 19. julija. Nad 60 anarhistov, ki so hoteli na stopnjišču milanskega doma zborovati, je aretiranih. Med njimi je prijela policija 14 dolgoiskanih zločincev.
DELAVSKE STAVKE.
Iz Londona se poroča, da so sklenili tudi pristaniški delavci pridružiti se stavki mornarjev.
V Oportu stavkajo uslužbenci električnih železnic, Delajo na to, da se vprizori splošna stavka. S policijo se je stavkujoče delavstvo že večkrat spopadlo. Dne 19. t. m. je posredovalo vojaštvo, na katero so stavkujoči metali kamne in streljali iz "revolverjev. Vnel se je boj, v katerem so morali bežati delavci. Ranjenih je zelo veliko ljudi.
VOLITVE V ČRNI GORI.
Volitve za črnogorsko skupščino so razpisane 14. septembra, skupščina se skliče 18. oktobra. Ob zadnjih volitvah so bili izvoljeni zgolj vladni kandidati, ker je bila proglašena nagla sodba. Zdaj bo voliven boj hujši, ker hoče priboriti opozicija nekaj mandatov, kar se ji pa najbrže ne bo posrečilo, ker je izpremenila skupščina tajno volivno pravico v javno.
NOVI POVELJNIK ČRNOGORSKE
OBMEJNE ARMADE.
General Martinovič je imenovan za poveljnika črnogorske obmejne armade, ker je obolel dosedanji poveljnik general Boskovič.
PO SLOVANSKEM ČASNIKARSKEM SHODU.
Bulgarski listi se pečajo s slovanskim časnikarskim shodom v Belgradu in izjavljajo, da so jih v Belgradu neprijazno sprejeli. Več bolgarskih časopisov piše, da ni dosegel shod ne praktično in ne idealno svojega namena. Rusom očitajo, da so delali nalašč nemir po naročilu ruske vlade.
NEMŠČINA V SRBIJI.
»Novosti« poročajo, da uvedejo po višjih šolskih zavodih nemščino kot obvezen predmet.
BOJI MED REPUBLIČANI IN MONARHISTI V GIUMARALU.
Med prebivalci Giumarala in vojaki je bilo že več bojev. Ob neki veliki ljudski slavnosti so klicali monarhisti živio cerkvi, veri in monarhiji. Pričel sc je boj z 1'epubličani. Posredovalo je tudi vojaštvo. Ranjenih je bilo več oseb.
FRANCOZI IN NEMCI.
»Eclio de Pariš« poroča, da je francoski zunanji minister de Selves izjavil nemškemu poslaniku, da ni misliti na odškodnino Nemcem v Francoskem Kongu, ker čc bi morali Francozi od-škodovati vse algeciraške .velevlasti, bi za to ne zadoščale vse francoske naselbine.
Kolero v Trstu.
Kolera, zajema vedno večje dimenzije v Trstu.
Oni deček Viktor Mariani. kojega so prepeljali v bolnišnico, se nahaja še vedno v nespremenjenem slabem stanju. Uradno se je konstatiralo, da je deček obolel na azijatski koleri.
Po mestu kroži govorica, da so odpeljali v opazovalnico več oseb, med njimi nekega uradnika.
Na koleri obolelemu dečku Viktorju Mariani se obrača na bolje. V izo-laČni bolnišnici je 42 oseb, ki so občevale z obolelim dečkom. Bakteriologič-no so dognali, da je dečkova sestra Ida Mariani prenašalka kolernih vi-brionov. Poleg te so dobili še dva pre-našalca kolernih bacilov, služkinjo Olgo Ansich in njeno šestletno hčerko Ido Ansich. Oblasti so ukazale najob-širnejše odredbe, da se kolera ne razširi.
Kakor smo včeraj poročali, je bil vsled suma kolere prepeljan v bolnišnico natakar Dufech, ki je bil uslužben na ladji' xSemiramis«. Dokazalo sc je, da ni obolel na koleri, ampak na navadnem bruhanju. Zdravstvena komisija jc v tej fiksiji izolirala osem dru-gih ladjinih natakarjev. Vsled tega izvida so bili danes vsi iz bolnišnice odpuščeni.
Parnik »Aust.ro - Američane«, ki prihaja iz Argentini je z mesom in je sedaj na visokem morju, ne bo smel izkrcati mesa, izven, ako bo stroga zdravstvena preiskava to dovolila, kar pa je skoro izključeno.
Kolera namreč ne straši samo v Trstu, temveč tudi v Ameriki. V Ne\v Yorku umre po več oseb na dan v bolnišnicah, katere secirajo potem vpričo bolnikov, s katerimi sc tudi sicer jako brutalno ravna.
Tstotako jc umrl v Carigradu za azijatsko kolero nejs grški mizar. Ko so
podvzeli desinfekcijo, so našli v stanovanju Grka štiri sveže školjke, katere so preiskali in našli v njih kolernc vi-brijone. Turška oblast je radi tega prepovedala vživanjc školjk (ostrig) ter rib.
Kolera na Francoskem.
V	Marseillu so umrle na koleri štiri osebe.
Kolera v Carigradu.
V	Carigradu .je obolelo 19. t. m. na koleri pet oseb.
Američani nameravajo radi kolere prepovedati naseljevanje.
Iver so med 600 izseljenci dobili zdravniki pet raznašalcev kolernih bacilov, jc ne\v-yorški občinski svet sklenil resolucijo, ki zahteva, da naj se radi nevarnosti, ki gi-ozi po koleri Ameriki, prepove sploh naseljevanje v Ame, riki, dokler ne bo minula nevarnost.
Kolera v Italiji.
V	Messini je obolelo na koleri minuli teden 21, v Palermu pa 17 oseb. 8 obolelih je umrlo.
Dnevne novice.
+ Kruto nasilje v Kočevju. Iz Ko
čevja smo dobili danes dopoldne brzojavko, da je odbor dijaškega podpornega društva sklenil, dijakom, ki so člani Marijine kongregacije, odpovedati vsako podporo.
4- »Jutrovske« fantazije. »Jutro« si izmišlja telegrame, češ, kako da so napredni čpški poslanci ogorčeni, ker so se primorski slovenski poslanci združili s poslanci S. L. S. in pravaši v en klub. Ogorčeni so pa samo »Jutrov-ci«. Češki listi objavljajo danes čisto objektivna poročila o osnutku »Rrva-ško-slovenskega kluba«. Čisto gotovo je, da bo ta »Hrvaško-slovenki klub« z 29 Člani pri Čehih in sploh pri vseh strankah več štel, kakor 1 dr. Ravni-har ali 5 Ivčevičijancev. Čehi dobro vedo, kje so pravi možje skupaj. Čehi tudi niso tako netaktni, da bi se vmešavali v naše strankarskopolitične razmere in jim je dr. Ravnihar tudi sicer popolnoma tuj. »Jutrove« klobas&rije so torej zelo neokusne. Kar sc pa Trža-čanov in Istranov tiče, naj si »Jutro« ne ubija glave namesto njih. Bodo že sami povedali, kaj mislijo. Saj tudi v Trstu ni šc vse pojutreno.
4- Za prestop v pravoslavno cerkev podpira »Jutrovo« neslano agitacijo v prvi vrsti z inserati »Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico«!
-j- Za župnika pri Sv. Ivanu pri Trstu je imenovan dosedanji mnogoletni tukajšnji župe-upravitelj brane Sila. Magistratu se ni posrečilo prodreti s svojim kandidatom. Čestitamo novemu župniku kakor tudi Svetoivančanom, da ni prišel na tako važno mesto — Lah — magistratov kandidat.
—	Vrhniško okrožje Orlov priredi v nedeljo dne 23. julija okrožni zlet v Ligojno pri Vrhniki. Ob tej priliki ima skupno telovadno vajo, ki naj sc je udeleže polnoštevilno v kroju vsi v okrožje spadajoči odseki! Na zdar!
—	Tuji znanstveniki v Dubrovni« ku. Nad 100 profesorjev botaničarjeV t. raznih nemških vseučilišč je te dni na svojem znanstvenem potovanju obiskalo Dubrovnik.	.
—	Lovska nesreča. Na dalmatinskem otoku Šolta je bil na lovu od svojega tovariša po nesreči ustreljen 14-letni sin voj. mornariškega kapitana Mihoviloviča.
—	Iredenta na vodi. V Piranu je društvo »Vita nouva« (Novo življenje) kupilo čoln, kateremu je dalo ime »Ir-redenta«. Društvo »Vita nuova« so radi tega, razpustili.
—	Promoviral bo jutri doktorjem prava na dunajski univerzi Ivan Grašic iz Kranja. Najiskrcnejše čestitamo.
Ameriški Slovenci prirede izlet v Ljubljano. Kakor smo že poročali, priredi parobrodna družba „Austro-Amerikana'< za Slovence s svojim znanim, najhitrejšim par-nikom „Martlia \Vashington" dne 29. julija izlet v Trst v tretji kabini t^ne v medkrovju) in od tam s posebnim vlakom v Ljubljano. Parnik odpluje 29. julija iz Ne\v-Yorka, se ustavi 4. avgusta na Azorskih otokih in 7. avgusta v Oibraltaru. Iz Gibraltara vozi parnik v Neapelj 10. avgusta in bo 11. avgusta v Patrasu na Grškem. V Jadranskem morju se bo brod ustavil v Gružu, Kotoru ali pa v Visu ter se vsidra 13. avgusta v Trstu. Izletniki bodo imeli velike ugodnosti, dobivali bodo posebno hrano, imeli udobne kabine in spremljal jih bo uradnik paro-brodne družbe — Slovenec, ki bo skrbel, da dobe rojaki vse obljubljeno in da bo vozil iz Trsta v Ljubljano poseben vlak. Cene za izlet bodo jako zmerne. — Cena vožnji s preskrbo vred v Ljubljano in nazaj v Nc\v York bo stala samo 77 78 dolarjev za one, ki niso ameriški državljani. Za te pa samo 73 78 dolarjev. Vozni listki
ŠPANCI IN FRANCOZI V MAROKU.
Razmerje med Španci in Francozi zaradi pogumnega postopanja španskih vojakov v severnem Maroku so vedno bolj napete. Položaj je pa še poostrilo postopanje španske vojaške straže v Elksaru. Ko se jc povrnil francoski konzularni agent Boissct s potovanja iz Gare v mesto, ga je ustavila španska straža in zahtevala, da naj izroči puško. Boisset se jo branil. Španci so nato obkolili Boissct a in ga odvedli v vojašnico. Medtem ko so gnali Bois-seta skozi mesto, se jc zbralo veliko ljudi, ki so sc norčevali iz Boisseta. Španski častnik je Boisseta takoj iz-
j pustil, češ, da so se vojaki zmotili, a j opravičil sc ni. nič. Francoski ministrici svet jo sklenil zahtevati pojasnilo i od španske vlade in zadoščenje. Francozi so zelo razburjeni, ker je užaljen i njih naroden ponos. Francosko časopisje ostro napada Špance. V zemljevidu, ki ga danes objavljamo, jc označeno, kako da so razdeljeno francoske m španske vojne sile. V desnem zgornjem kotu pa kaže pregledni zemljevid lego Agadirja, ki je bil zadnje čase toli-krat omenjen, odkar so poslali Nemci svojo vojno ladjo v agadirsko pristanišče.
ta povratek so veljavni eno leto. — Naši »merikanski rojaki se za izlet jako zanimajo.
—	Stari trg pri Ložu. — Požar. Dne
19. t. m. zvečer je upepelil požar v Ko-cariščah dvoje gospodarskih poslopij josestniku Mihu Baragu p. d. Anžicu in ;iišo njegove sosede lile. Oba sklednja ita bila polna krme, zgorelo je tudi jaje dva vagona desk. Uletova hiša je 5gorela popolnoma. Sreča je bila, da ai bilo sape, da je bilo mogoče ne-unornim gasilcem omejiti požar na nnenjena tri poslopja. Gasilci iz Loža, Starega trga, Pudoba, Šneperkca in od Irugod so bili hitro na licu mesta. Baraga je ob vso krmo, sosedi Ule jc po ;imi umrl mož in ji pustil več nedo-rastlih otrok. Hitra pomoč je potrebna. Kako jc nastal ogenj ni gotovo, najbrž 3o zažgali otroci.
—	Ukradena prstana. V noči od 19. na 20. julij sta bila iz okna ukradena neki gospej iz Ljubljane, ki je la letovišču na Černivcu dva zlata po-cočna prstana, vredna 40 kron. Na zno-tranji strani je na enem prstanu gravirano: M. J. 7/VII. 1896, na drugem pa: V. J. 7/VII. 1896. Komurkoli bi se ta :lva prstana ponujala na prodaj, se prosi, da bi dotičnega človeka izročil policiji ali najbližji orožniški postaji in da bi o tem obvestil gospo Ano Kral, hišno posestnico na Černivcu, pošta Radovljica.
—	Roparski napad v Zagrebu. Pešec 70. pešpolka Iiinko Grasser in nek Robert Budja v Zagrebu sta 17. t. m. zjutraj ob treh na ulici zavratno napadla krošnjarja S. Pulielo in ga oropala ure in denarja. Prvi je že zaprt, drugega roparja pa še niso našli.
—	Domačim slikarjem umetnikom. Za nov stranski oltar v cerkvi na Brezjah na Gorenjskem se bo naročila slika Srca Jezusovega v velikosti 2-33><l-20 m. Domači slikarji umetniki se vabijo, da napravijo skice, ki naj se do 1. oktobra t. 1. vpošljcjo kn.-šk. ordinarijatu v Ljubljani. Pri vsaki skici je naznaniti ceno za sliko. Škice, katerih ne bo mogoče sprejeti, se ne bodo hono-rirale.
—	Španski goljuf je se zopet oglašajo. Čitateljem je način sleparjev že znan. Torej pozor!
Telefonsko žico so prerezali neznani zlikovci ob progi državne železnice na Opčinah.
Nepreviden kolesar je povozil v Trstu lOletno Marijo Schillan. Kolesar jo je odkuril, ponesrečenko so pa prepeljali v bolnico.
—	Imenovanje v finančni službi. Finančni komisar dr. Oskar Held je imenovan za finančnega tajnika v Trstu.
—	Na umu je obolela 44letna Eugenia Cardassi iz Bari v Italiji V Hxcelsior Palače Hotel v Trstuje začela razgrajati. Prepeljali jo v soopazovalnico.
—	Nesreča. 51ietna kuharica Ana Kolan-je v Trstu ul. Beccheric št. 9 padla tako nesrečno po stopnicah, da je zadobila težke poškodbe. Prepeljali so jo v bolnico.
—	Tatvina kave. Pri izhodu proste lukevTrstu je bil aretiran že večkrat pred-kaznovani in iz Trsta izgnani Janez Sever iz Kozane pri Sežani, ker je ukradel 11 kg kave. Dve vreči kave pa je imel še skrite v skladišču.
—	Iz Medvod. Počitnice in poletna vročina sta privabila mnogo letoviščarjev v Medvode. Zakaj ne? Tukaj je nenavadno zdrav zrak. — Kolodvor, pošta in mesnica blizo; samo to je napačno, ker je meso tako drago. Živina je ceneja.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Zgornji Šiški priredi v nedeljo dne 23. julija (v slučaju slabega vremena prihodnjo nedeljo) v gostilni „pri Zajcu" vrtno veselico 7. raznovrstnim sporedom. — Začetek ob 4. uri popoldne. —• Vstopnina prosta.
—	Hud kuhar. Iz Trsta poročajo: Virgilj Zennaro, kuhar na parniku »Gardcnia«, je dobil od kapitana Oskarja Brayer po nekem natakarju ukaz, da gre na dom kapitana, na trg Cornelia Romana št. 2 z naročilom, naj
. družina kapitana pripravi večerjo. Ker se Zennaro za ta ukaz ni brigal, ga je kapitan Braycr osebno pozval, nakar jo Zennaro izjavil, da se prej ne pokori, dokler ne dobi kakega predujema. Ker je parnik last tvrdke Premuda iz Koši n j a. in ta tvrdka izplačuje uslužbence sama, mu kapitan ni mogel drugače pomagati, kot z nasvetom, naj so obrne na tvrdko Premuda. Kuhar pa ni bil s tem zadovoljen in jc v jezi pograbil nož in zagrozil kapitanu, da ga zakolje. Nasilnega kuharja jo moštvo ladje pograbilo in zaklenilo v neko kabino, mod tem pa. so poslali po redarje. Zennaro se je aretaciji z vso silo upiral in grozil redarjem s silo. Oddali so ga deželnemu sodišču.
—	Aviatični teden v Trstu. Prvi aeroplan jo dospel včeraj v Trst. Aero-plan jo last Laha Manissero. Ostali do-spo v toku današnjega dno.
Za žrtve viharja v Trstu 15. junija t. 1. sc je do sedaj nabralo 73.00i K.
—	Hitra snut. 8,31et.m B. Dougan v Trstu je že dalj časa bolehal na srcu, vendar pa se jc dan za dnevom vseeno sprehajal. Včeraj pa ga. jc zadela srčna kap in starček sc je zgrudil mrtev.
—	Promoviral bo na Dunaju v ponedeljek za doktorja zdravilstva gosp. Mirko Č e r n i č.
—	Semenj bo v Domžalah 20. t. m., na dan sv. Ane. Semenj bo tudi za živino.
—	Zopet novi ponarejeni 20kronski bankovci krožijo v Trstu in okolici. Bankovci so posnetek emisije iz leta 11)07. Posebni znaki so: na nemško tiskani strani jc pisano »ehken« mesto »ihren«. »Generalral« mesto »General-rat«; spodaj: »dvacei« mesto »dvacet«. Na ogrsko pisani strani spodaj: »banklegyek« mesto »bankjegyek«, »husz« mesto »husz«.
—	Smrt dečka na cesti. Mart. Uk-mar je bil v Trstu povožen in obležal mrtev na tleh.
Velik pozor m Koroškem.
80 hiš pogorelo!
Včeraj ob pol 11. uri ponoči jc v Ukvah na Koroškem nastal strahovit požar, ki je od 116 hiš vpepelil 80 hiš s skednji vred, tako, da je vseh poslopij pogorelo 102. Domače ljudstvo jc bilo večinoma v planinskih senožetih. Ljudem je vse zgorelo. Silno žalosten je pogled na pogorišče. Cerkev jo ostala, istotako župnišče, šola in nekaj hiš v bližini kolodvora, škode je pol milijona kron. Pogorele so vso vojaško barake, pošta, orožniška vojašnica, gozdarska hiša, hiša župana Ehrlicha. Živina je večinoma rešena, ker je bila na planinah, zgorela pa jc ona krava in mnogo prašičev in koz. Ogenj je izbruhnil v neki hišici za gostilno Ohmann v gorenji vasi ter se jo širil s silno hitrostjo. Pravijo, da jo nekdo zažgal. Prebivalstvo je že silno trpelo ob velikanski katastrofalni povodnji Jota 1903, 1907 in 1909, sedaj jo pa včerajšnji požar spravil prebivalstvo na rob gospodarskega propada.
Merske novice.
š Občinske volitve v celjski okoliški občini se bodo vršile v drugi polovici meseca septembra. Borba bo sicer huda, a zmaga je slovenski stranki za-sigurana, če so lin dovoli živahna agitacija razvila o pravem času.
š Is: sodne službe. Kancolijski ofi-cijant Ludovik Kurnik pri mariborski okrožni sodni ji je imenovan za asistenta. pri okrožni sodni ji v Celovcu.
š Orožništvo in holrat Ploj. Kot odsev ožjih volitev v ptujsko-ormo-škem okraju se vrše sedaj številne sodno obravnave proti somišljenikom Slovensko kmečko zveze radi razširjanja, letakov za Brenčiča. Vso obravnave so. nanašajo na ovadbe žandarjov in njih
obširne poizvedbe. Veliko kolajno si v tem oziru zasluži slavno orožništvo pri Sv. Tomažu blizu Ormoža, ki jc poslalo kar cele zavoje »dbtežilnega materiala« sodniji in glavarstvu o naših somišljenikih. Žandarji pri Sv. Tomažu so ubogali znanega ».specialista za čitalnične račune« (a la Ptuj) modrega dr. Lažiča in so si iskali slavo s, temi ovadbami, ki pa imajo uspeh, kakorš-nega. je bilo pričakovati. Plolj kljub tej pomoči žandarjev ni mogel zlesti v parlament.
š Novo veteransko društvo. Pri Sv.
Ani na Krembergu v Slov. Goricah .sc je ustanovilo veteransko društvo, čegar zastava sc bo prihodnjo nedeljo blagoslovila.
š Dve novi veliki elektrarni hoče slaviti neka nemška akcijska družba na Dravi, ono nad Mariborom, drugo pod Ptujem, kjer so sc žc izvršila vsa preddela. Obe napravi bi služili edino lc nemštvu, minirana bi bila pa najlepša slovenska posestva in cele kmetije na ptujskem polju. Zategadelj se ljudstvo s pomočjo poslanccv in voditeljev svojih brani nakani nasprotnikov. O zadevi še spregovorimo o priliki obširneje.
š Toča v Halozah. V ponedeljek, jc pobila toča tudi po Halozah. Padala jc do dvajset minut, deloma debela kot golobinje jajce. Po Varcji, Leskovcu in Pristovi je povzročila velikansko škodo. Potolka jo vse vinograde in jo bila tem strašnejša, ker jo je spremljal silen vihar, ki jo ruval celo stara drevesa. To je hud udarec za ie vinorodne kraje. Tudi po nekod na Gornjem in Srednjem Štajerskem sc jo omenjenega dne usula toča. Hudo loto imamo tokrat.
š Prva razstava južnoštajerskega hmelja se vrši od dne 17. do dne 24. septembra v Žalcu v risalni dvorani tamošnje nadaljevalno šole.
š V konkuvzu jc trgovci* Edvard Mayer na Pragerskom.
š V millstadtskem jezeru je utonil graški notar dr. Franc Klimesch, ki so jc mudil na počitnicah na Koroškem.
š Mlad defraudant. Šele 18 let stari pekovski učenec Franc Peršuli iz Cirkovec je ukradel svojemu mojstru Bregarju v Peklu pri Poličanah nekoliko denarja, nekoliko ga je pa utajil, da ga ni pobral pri strankah. Na to si je še izposodil od pomočnika lepo novo kolo in tako opremljen je odrinil po svetu. Usoda mu ie pa bila za petami in ga je doletela žc v Mariboru. Peršuha so oddali sodišču.
š Iz sodne službe. Pravni praktikant Vojteh Hočevar v Celju je bil imenovan auskultantom.
š Podlo maščevanje. V l.ipi pri Celju je požagal nekdo posestniku Zupancu 15 raznih sadnih dreves, ki so bila nenavadno bogato obrodila. Zupane ima znatno škodo, a za pravega storilca ne ve.
š Drava ga je vzela. V torek popoldne se je kopalo več dečkov na desni
strani Drave v Mariboru. Med temi je bil tudi mali 11 letni sinček ključarskega mojstra Škerleca iz Studencev, ki ni znal plavati. Razposajeni dečko pa je vkljub temu skočil v vodo, kjer pa je takoj izginil. Zagrnili so ga valovi in do danes ga še niso mogli najti.
KONEC ZIDARSKE STAVKE V PARIZU.
Pariz, 19. julija. Pozno v noč se jo zbralo včeraj do 15.000 delavcev-zi-darjev. Pogajanja so se vršila z jako živahno debato. Dne 19. t. m. so jc po-t vsod pričelo z delom.
Ljubljanske novice.
lj Ljubljančanka doktorica modro-slovja. Jutri v soboto dne 22. julija bo na češkem vseučilišču v Pragi promo-virana za doktorico modroslovja gdč. Anica Jenko, hči tukajšnjega zdravnika g. dr. Ljudevita Jenka.
lj Promoviral bo jutri na graški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Franc Primšar. Naše iskrene če-! stitke!
I j Toča na ljubljanskem barji. Preteklo sredo opoludne je napravila toča po polju in travnikih na Ilovici, Karolinški zemlii in Ilavptmanci mnogo in znatne škode. Večina poljskih pridela kov je uničena in kvišku mole le prazna stebla, tako pri fižolu, krompirju iii drugih poljskih pridelkih.
lj Stare stolne orgije so pričeli prve dni loga tedna razdirati in odnašati s kora stolne cerkve. V manjši sestavi bodo služile zanaprej v župni cerkvi sv. Antona Padov. na Viču. V ljubljanski stolni cerkvi pa postavijo meseca oktobra nove moderne veliko orgljo najnovejše konstrukcije, ki jo je izumila tehnika, in mojster g. Milavec ima' to častno nalogo, da pokaže svetu kaj: zmore clomač talent. Do jeseni pa bo pri službi božji nadomeščal orgije, kakor čujemo, velik harmonij.
Prezidava ljubljanske predilnice. V ljubljanski predilnici so bo obrat popolnoma izpremenil. Mesto sedanjega parnega obrata se uvede električni obrat. Uvede se tudi električna razsvetljava. Sploh se ccl obrat modernizira. Tvor-nica sama se tudi zdatno razširi in se uvede poleg že obstoječih delovržb tudi barvarnica in „Bleicherei". Stari parni stroj, ki se je vporabljal v tvornici 40 let, se proda, ko se izvede električni obrat. Takoj, ko dežela zgradi električno centralo, nabavi ljubljanska j)i*cdilnica tok pri deželi.
— Kolera v Benetkah. Na vseh prostorih mesta in na deželi naznanjajo velikanski modri plakati, ki jih je pustil. nalepiti župan beneški, Grof Gri-mani in njegov tovariš Vivante, da vlada v Benetkah najboljše zdravstveno stanje in da ni zaznamovati nikakega slučaja kolere. Temu nasprotuje brzojavka iz Trsta 13. t. m.: Kakor privatne vesti iz Benetk javljajo, se kolera tam močno širi. Vsak dan je 10 novih slučajev. Loyd namerava zvezo „Tr,st-Benetke ustaviti". Napram pomirjujočim plakatom je treba velike opreznosti. Benečanom jc bolj na srcu dobiček, ki ga. puščajo tujci leto za letom v Benetkah, kakor pa njih zdravstveno stanje. Ali ni laliko-mišljeno postopala oblast, ko je dala grofu Grimani in Vivante dovoljenje za plakatiranje.
lj Dober tovariš. Dno 17. t. m. jc nek čevljar kupil od svojega .tovariša 371ct-nega čevljarskega pomočnika Vida ilercegonje iz Pregrade na. Hrvatskem žepno uro in jo spravil v sobi. Nato je čevljar poslal Ilercegonjo v svoje prejšnje stanovanje po neko omarico, da mu jo prinese. Ta je res omarico vzel, katere pa ni prinesel tovarišu, marveč jo šel z njo k starinarju ter jo tam prodal. Ko je prišel domu, jc ukradel še preje omenjeno uro, potoni pa popustil delo in delavsko knjižico in pobegnil v Zagreb.
lj Ciganska nadloga. Pri posestni-oi Jcri K. na Havptmanici je pred osmimi dnevi nek cigan izvohal lepo 300 kron vredno kobilo, katero jc hotil toliko časa ogledoval in »tadlat«, da sc je L. začela z njim pogajati za kup. Ko jo cigan imel žo premoteno, ji jo dal neko mršavo kljuse, ki ni za nobeno rabo in pridal 80 kron in vzel kobilo, katero je potem prodal nekje na Po-savju. Seveda jo opeharjena posesUlica šole potem opazila, da je prišla ciganu v zanjko. ko je ta s konjem že odšel. K. jc cigan oškodoval za 220 K. To naj bodo v svarilo, da sc s cigani ni varno spuščati v kupčijo.
l j Stroj za drva žagati je bil včeraj ukraden pri trnovskem mostu dr-varju Matiji Benčini.
lj Aretovan jo bil zaradi postopanja leta 1893. na Slapu rojeni in v Vipavo pristojni brezposelni delavec Viktor Cehovin. Ko so mu natančneje preiskali obisti, so prišli tudi na to, cla jc
Čeliovin že od lanskega leta preganjan v policijski tiralici zaradi prestopka tatvine.
lj Saje so se vnele včeraj popoldne v dimniku Deglienghijcve hiše v Šelen-burgovi ulici. Na lice mesta došli oddelek reševalnega in gasilnega društva je takoj spravil goreče saje iz dimnika. Ogenj ni povzročil nobene škode.
lj Pobegnil je dne 11. t. m. liletni Jožef Sever. Dečko jo je popihal golo-glav, je za svojo starost dovolj močan, ima črne lase, rujave oči, oblečen je pa v rujavkasto temno obleko, ima čevlje na zadrgo in je nekoliko gluh.
lj Strokovni učitelj je postal dosedanji delovodja ljubljanske obrtne šole Adolf D o 1 a k.
lj Usodna šala. Ko je včeraj v šolskem drevoredu mesarski vajenec lv. Leni tam stoječemu 46 letnemu žga-niarju v šali potisnil klobuk na čelo, je ta zgrabil za mesarski nož in vajencu z njim prebodel desno roko. Lenija takoj za silo obvezali in odvedli v bolnišnico. Zabjcka pa je policija are-tovala in izročila sodišču.
lj Tatica iz navade. Kakor smo že poročali, je bil v Študentovski ulici ukraden neki monterjevi ženi 20 kron vreden otroški vožiček. Policijske poizvedbe so dognale, da je storilka 541et-na delavčeva žena Jera Johann, rodom iz Železnikov ter pristojna v Ljubljano, katera je huda pijanka in je bila zaradi tatvine že 23 krat kaznovana. Voziček je navedenka prodala neki bra-njevki na sv. Petra cesti za 4 K, kakor tudi posteljno odejo in neko omelo za 3 K. Oddali so jo kot tatico iz navade deželnemu sodišču.
lj Umrli so v Ljubljani: Milena Kra-Šovic, hči modelnega mizarja, 1 leto. — Valentin Gabrič, posestnikov sin, 5 let in pol. — Alojzij MarinčiC, bivši natakar, 44 let. — Franc Bizjak, delavec, 46 let. — Mihael Kocmur, postrešček, 66 let.
lj Zaradi prepovedanega povratka sta bila aretovana slaboglasni tujemu imetju nevarni Jakob Kopač roj. 1886vSlapah ter pristojen v Medvode in leta 1851 v Mozelju rojena ter v Kočevje pristojna Neža Gliebe. Obadva so oddali pristojnemu sodišču.
lj Tudi avtomobilisti so postali z vožnjo po mestu zelo drzni. Nekateri ne gledajo prav nič, da lahko kako nesrečo povzročijo s takimi neprevidnimi vožnjami. In še celo ženske fun-girajo kot šoferke in ker tega posla niso izučene, je to vse nepostavno. Isto-tako je nezakonito, da imajo nekateri avtomobili hupe z visoko donečimi glasovi, ki so pravzaprav dovoljene le za motorje, avtomobilistom so pa predpisane le nizko doneče. Vsi tozadevni krivci se bodo pozvali na odgovor.
JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA.
O protestnih shodih proti napadu velekapitalistov na delavsko starostno zavarovanje so došla nadaljna poročila:
Gradec. Slov. kat. izobraž. društvo »Kres« jc priredilo dobro obiskan shod v soboto, 15. t. m. Poročal jc g. jurist Kovač.
Kamna gorica. Na protestnem delavskem shodu je poročal o protestu tov. Mikelj. župnik S. Ažman pa o razvoju liberalizma.
Kropa. Na protestnem shodu v soboto se je navdušeno sprejela resolucija proti napadu velikih bogatašev na delavsko starostno zavarovanje.
Rakek. Na sestanku Slov. kat. izobraževalnega društva 16. t. m. sc jc z velikim navdušenjem sprejela protestna resolucija proti napadu velikega kapitala na. delavske pravice.
Skedenj. Slov. katol. izobraževalno društvo v Skednju je imelo protestno zborovanje dne 16. t. m. Poročala sta č. g. kaplan Glavič in delavec Iv. Tavčar. Resolucija z velikanskim navdušenjem sprejeta.
Trst. Tu sta bila v nedeljo dva shoda glede na napad velekapitala na delavske pravice. Zborovala je »Marijina družba«, po tem zborovanju v »Marijinem domu« pa plačilnica J. S. Z. Trst.
Prva akcija glede na to velevažno delavsko zadevo je končana. Načelstvo J. S. Z. posveti tudi nadalje tej zadevi največjo pozornost!
NAŠE PLANINE. Obisk planinskih koč S. P. D. v
Kamniških planinah izkazujejo nastopne koče dosedaj sledeče: Turist, koča (restavracija) v Kamniški Bistrici 514 turistov. Kamniška koča na Kamniškem sedlu 67 turistov. Koča na Veliki Planini nad Kamnikom 91 turistov. Za turistsko kočo v Kamniški Bistrici se je javilo tudi že več družin za daljše bivanje v njej.
Kamniška koča S. P. D. na Kamniškem sedlu. V pomirjenjc onih turistov, ki so se lani nekako uplašili vsled »esti, da so vetrovi poškodovali in »raz-
trgali« streho omenjene koče in imajo vsled tega tudi morda letos še pomisleke glede, obiska kamniške koče, bodi povedano, da je streha do dobra popravljena ter se nahaja v popolnoma dobrem stanju, odkar je krita z eter-nitom.
Obiskovalcem planinskih koč S.
P. D.I Ker sc pojavljajo z večih strani pritožbe čez turiste, ki prihajajo ponoči v koče —• osobito v turist, kočo v Kamniški Bistrici —-, sc uljudno prosi vse turiste: naj v nočnem času v vsaki koči, kjer niso sami, blagovolijo opustiti vse različne načine »preglasnega doprinaševanja« dokaza resnice, da so prispeli v kočo. Torej nekoliko več obzirnosti !
Begunjšica. Podružnica S. P. D. v Radovljici opozarja gospode turiste na začetek flore na Begunjšici. Ker jc pot jako lahko dostopna iz Begunj kakor iz Poljč in ker nudi Begunjšica razen flore tudi krasen razgled, se priporoča podružnica za mnogobrojni obisk ter tem potom gospode turiste vabi, da sc poslužujejo podružnične koče (Vilfanove koče), ki je letos izborilo oskrbovana. Gg. turisti se še prosijo, da ne rujejo planink s koreninami, ter da kolikor mogoče varujejo planinsko floro.
Razne stvari.
Velika nesreča ob vojaških vajah.
Velika nesreča se je pripetila pri vajah 7. dragonskega poika. Do 20 dragoncev je padlo na tla, ostali so jezdili čez nje. Več vojakov so odvedli v bolnišnico, ker so bili nevarno ranjeni.
Velikanske goljufije pri zavarovalnih družbah. V Filadelfiji so zaprli ravnatelje Belatti, Weinburg in Mal-schik, ker so ogoljufali svoje zavarovalne banke za 25,000. 000 mark.
Benetke brez vode. V Benetkah so brez vode, ker se jc pokvaril vodovod in sc jc v pitno zmešala slana morska voda. Včeraj so celi dan in ponoči delali, da najdejo, kje da je počila vodovodna cev. Vodo' dovažajo po morju. Hoteli in veliki zavodi pošiljajo sami po vodo. Bati se je, da se radi tega kolera v Benetkah še razširi. Danes se o tem poroča: Našli so pokvarjeno vodovodno cev. Upajo, da bo do sobote vodovod zopet posloval. Vodo dovažajo celo iz Verone in Milana. Cene mineralnih voda so se podvojile.
Tri promocije sub auspiciis impe-ratorls. Na dunajskem vseučilišču so bili promovirani 19. t. m. sub auspiciis imperatoris teolog Peter Hasz; sodni adjunkt jurist Karol Schnabel in ro-manist Jan Wedkiewiez.
Velik primanjkljaj bratovske skladnice. V bratovski skladniei Mon-tanske družbe v Tešlnu so zasledili primankljaj 6,411.388 K. Zdaj zahtevajo, naj bi za. pokritje prispeval vsak član delavec 686 K. Rudarji se pa branijo pokriti primanjkljaj in groze s stavko, pri kateri bi stavkalo 9344 rudarjev.
Veljavnost študij na hrvaški gozdarski akademiji za službo v Bosni in Hercegovini ugotavlja naredba skupnega finančnega ministrstva. Doslej so se v teh dveh deželah sprejemali le gojenci z ogrsko - mažarskega zavoda.
Nov most čez Donavo. Občinski svet v Novem Sadu je sklenil, namesto sedanjega nezadostnega mostu na čolnih postaviti čez Donavo nov most. Za gmotno podporo sc je obrnil tudi na hrvaške občine, ki bodo imele korist od novega mostu, zlasti Petrovara-din in pa na hrvaško deželno vlado.
Izvedba kmečkega odkupa v Bosni. Pri bosenski deželni banki v Sarajevu se je minole dni vršilo posvetovanje, kje in kako dobiti denarnih sredstev, oziroma kako uredili odkup kmetov. Sklepalo sc je le načelno, in sicer v tem smislu, da se ustanovi bančni sindikat, ki bi dal na razpolago denarna sredstva, oziroma izvrši odkup. Zastopniki avstro-ogrske, Union-, agrarne in komercialne in deželne banke, ki so se posvetovanja udeležili, izdajo okrožnico na vse denarne zavode, da pristopijo sindikatu. Sindikat bo potem od obeh vlad prevzel obligacije in izpeljal emisijo ter otvoril za vlado potrebni predkredit kontorent-nim potoni. Sindikat bo sam določil banko, ki bo prevzela poslovno vodstvo.
Ker se je dvnbojeval in je ustrelil slikarja Gaffrona, je obsodilo vojno sodišče v Berolinu barona Richthofen v dveletni trdnjavski zapor.
Velikanski izgredi v Careiffu. Ker se je moral neki voditelj stavkujočih rudarjev zagovarjati pred sodiščem, so povzročili rudarji po mestu izgrede. Ko je v nekem skladišču nastal požar, niso rudarji pustili gasiti. N« policijo so metali kamne.
Obdačenje mož-samcev v Lyonn.
Iz Pariza sc poroča: Državni koleg v Lyonu je izprosil od vlade in kainorc dovoljenja, da obdači vsakega samca z 10 franki. Računa sc na dobiček 300 tisoč frankov, ki se nakaže rodbinam z velikim otročjim blagoslovom.
»Srbsko - češka tovarna sladkorja in rafinerija« sc bo imenovala nova velika sladkorna tovarna v Srbiji. Delniška glavnica znaša 5,000.000 K.
NEMIRI V MEHIKI.
Ob zadnjih nemirih v Mehiki je bilo usmrčenih več Nemcev. Mehikanska vlada je sicer obljubila popolno zadoščenje, a položaj za Nemce je še vedno nevaren. Osobito v Puebli je položaj za Nemce nevaren.
Telefonska in brzojavna poročila.
POSLANSKA ZBORNICA.
Dunaj, 21. julija. Danes sc je v poslanski zbornici vršila volitev predsednika in podpredsednikov. Za predsednika je bil izvoljen član nemškona-cionanlne Zveze dr. S y 1 v c s t c r, ki je dobil 387 glasov od 429 oddanih, torej ogromno večino. Dr. Sylvester je izjavil, da predsedstvo sprejme in ga je takoj prevzel. V svojem nagovoru je poudarjal, da bo strogo objektiven in je prosil podpore vseh strank. Za svojo samoposebi umevno dolžnost smatra popolno nepristranost. Zbornico, je Izjavil dalje, čakajo velike naloge. Poslanska zbornica sc bo prizadevala, da bo enakovreden faktor zraven drugih ustavnih oblasti. V poslanski zbornici ima svoje domovanje demokratični duh, da se v njej udejstvuje. Kličem zbornici: Pojdimo brez odloga na pio-dovito delo! — Nato so bili izvoljeni za podpredsednike: Pcrnerstorfer, socialni demokrat; Pogačnik, Jugoslovan; Conci, Italijan; German, Poljak; Zdarsky, Čeh; Juckel, krščanski soci-alec; Romančuk, Rusin. — Zdaj se vrši konferenca načelnikov.
BANČNA PREDLOGA.
Dunaj, 21. julija. V vladnih in parlamentarnih krogih se z vso silo dela na to, da se bančna predloga še v poletni seziji reši.
»TAKTIČNA ZVEZA.«
Dunaj, 21. julija. Dunajski svobodomiselni kulturnobojni poslanci, katerih ni sprejela nemška nacionalna Zveza, krščansko socialna separatista Neunteufel in dr. lleilinger, Sclioneri-janci in Rusini so sklenili taktično zvezo v to svrlio, da si zasigurajo mesta v odsekih.
»NARODNI KLTJB« V DRŽ. ZBORU.
Dunaj, 21. julija. Klub petih primorskih poslancev a* poslanski zbornici se je odrekel prvotnemu nazivanju »Primorski klub« s čemer je omogočen vstop tudi neprimorcem.
BOJI V ALBANIJI.
Carigrad, 21. julija. Razven Torgut Šefket paše sta. bila odstavljena še dva divizijska poveljnika.
Carigrad, 21. julija. »Communique Orientale« poroča, da se jc bil v okolici Peči boj med vstaši in Turki. Vstaši, 300 mož. so sc po triurnem boju umaknili. Izgubili so 40 mož. Turki so izgubili dva častnika in osem mož. Turki zasledujejo tudi druge 40 do 60 mož močne albanske vstaške čete.
Belgrad, 21. julija. Iz Podgorice sc poroča, da sc med tamošujimi številnimi albanskimi ranjenci širi tifus. Občinska uprava jc prosila za pomoč vlado.
Rim, 21. julija. Sem je prišel poslanik albanskega revolucijskega komiteja profesor Gurakugi, da sc pogaja z ministrom zunanjih zadev o albanskem vprašanju.
Cetinje, 21. julija. Skaderski nadškof se z albanskimi vstaši dalje pogaja. Nadškof je Albancem naznanil, da bo turška vlada imenovala večje število krščanskih uradnikov.
Skader, 21. julija. Cerkvena oblast poroča, da so turški vojaki v Ivalmati
razdrli cerkev, jo oskrunili ter pokra* dli vse cerkvene dragocenosti.
18 OSEB RADI ZAROTE OBSOJENIH NA SMRT.
Tokio, 21. julija. Radi neke zarote proti življenju japonskega podkralja Teranchi na Koreji, jc bilo obsojenih 18 oseb na smrt.
BOJ ZA PERZIJSKI PRESTOL.
Peterburg, 21. julija. Pred nekaj dnevi sta hotela priporočiti poslanika ruske in angleške vlade na Dunaju Mohamedu Aliju v Marijinih Varili, da naj se ne izpostavlja glede na Perzijo, a bivšega šaha že ni bilo več v Karlovih Varili.
Peterburg, 21. julija. Rusko zunanje ministrstvo izjavlja, da se ne bo vmešavalo v perzijske notranje zadeve razven če bodo obgrožene koristi v Perziji naseljenih Rusov.
VSTAŠI NA HAJTIJU ZMAGALI.
Kap Hajtijen, 21. julija. Vstaši so osvojili mesto in plenijo. Generali, ki so se upirali vstaji, so pobegnili v konzulate. Francoski konzul je bil lahko ranjen, ko je ščitil krajne oblasti.
TURŠKI VOJAKI NOČEJO V ARABIJO.
Solun, 21. julija. V beyrutskem vilajetu so priredili rezervisti več protestnih shodov, na katerih so izjavili, da ne bodo delali vojaške službe in da nočejo, da jih odpošljejo v Arabijo.
TAJNA KORESPONDENCA MED
PORTUGALSKO KRALJEVO RODBINO IN ANGLEŠKO.
London, 21. julija. Vlada naznanja: V kraljevi palači so našli mal kovčeg, ki je vseboval tajno korespondenco portug. kraljeve rodbine z angleško vlado. In kakor ta pisma poročajo, je portugalska kralj, rodbina že vnaprej vedela za revolucijo in skušala intervenirati v slučaju njenega izbruha pri Angliji v korist monarhije. Kot kompenzacijo ji je ponudila dežele v Afriki. Angleška je vse to odklonila. To poročilo vzbuja velikansko senzacijo.
PODRAŽENJE SLADKORJA.
Praga, 21. julija. Včeraj je zopet poskočila cena sladkorju za celo krono. Po poročilih iz Magdeburga je poskočil sladkor 5 do 10 fenigov.
POVODNJI V BUKOVINI.
Dunaj, 21. julija. Povodnji v Bu« kovini so napravile velikansko škodo. Vsi bukovinski poslanci so sklenili, da vlože glede na povzročeno škodo nujni predlog. Samo v rusinskih krajih je napravila povodenj 6,000.000 K škode.
VIHARJI NA JAPONSKEM.
Tokio, 21. julija. Viharji na Japonskih otokih divjajo dalje. Več sto ljudi je izgubilo življenje. Ob otoku llokkaido se je potopilo več sibirskih flotil.
VELIK POŽAR NA RAZSTAVI.
Bruselj, 21. julija. Velikanski požar je izbruhnil danes zjutraj na razstavi v Chaleroi, pri katerem je bilo 20 pa-vilijonov popolnoma uničenih. Škoda znaša 230.000 frankov.
KOLERA V ITALIJI.
Turin, 21. julija. »Stampa« prinaša iz londonske »Times« ponatisnjeno ofi-cijelno statistiko iz Italije, glasom katere je bilo 15. julija v južni Italiji tekom osmih dni 246 slučajev kolere, med temi 74 smrtnih.
STRELA ZADELA TRI OSEBE.
Toplice, 21. julija. Tu je udarila
strela v tri osebe. Dve sta bili takoj mrtvi.
GRAD POGOREL.
Gradec, 21. julija. Danes ponoči je pogorel grad Brcmstatten, last člana ogrske magnatske zbornice grofa Ehrenfelsa. Škoda znaša 200.000 K.
EKSPLOZIJA.
Berlin, 21. julija. Tu je v neki tovarni za gumi eksplodiral bencin, pri čemer jc bil 1 delavec ubit, 3 pa nevarno ranjeni.
NESREČA V GORAH.
Inomost, 21. julija. V tukajšnjih gorah so je zvalil v brezdno 26 let stari Edvard Stanley iz Londona,. Turist jc bil takoj mrtev.
AMEBIŠKI TRGOVCI NA POTOVANJU.
Berolin, 21. julija. Večja skupina ameriških trgovcev, ki so si te dni ogledali Berolin, ie odpotovala v Draž-dane, odkoder potuje v Prago, Mona-kovo, Dunaj, Reko, Trst, Benetke, Zc-novo, Pariz.
KORUPCIJA V RUSIJI.
Peterburg, 21. julija. V Kijevu je revizija za napravo državnega telefona, izkazala mnogo novih nepravilnosti. vsled katerih je bil odstavljen ravnatelj centrale Weber. Kompromi-
tiranih je radi podkupljenja veliko število mestnih uradnikov. Poleg tega sc je pri nekem vojaškem procesu dognalo, da jc izmed neke pošiljatve 750.000 parov čevljev 80f/< nerabnih.
NAPADALEC NA PRINCA SOCIAL-DEMOKATIČNI OBČINSKI SVETNIK.
Bruselj, 21. julija. Soc. demokrati hočejo vriniti v prihodnjih občinskih volitvah v mestni svet nekega gotovega Sippido. Omenjeni jc napadel 1. 1901. princa VValcškega.
GROF ZEPPELIN S SVOJIM ZRAKOPLOVOM V AVSTRIJI.
Inomost, 21. julija. Grof Zeppelin jc včeraj s svojim novim zrakoplovom »Schvvaben« poletel iz Friedrichshafc-na in v sijajni vožnji obkrožil celo bo-densko jezero. Poletel jc tudi na Pred-arlsko ter obkrožil kraja Dornbirn in Gotris. Prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo grofa, ki je to pot prvič letel nad avstrijskim ozemljem.
* Krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom razpošilja Kat. bukvama pravkar cenovnikc šolskih tiskovin, učil in knjig. Cenovniku je priložen zaznamek Maierjevih učil za po-nazorovanje mer in uteži, ploščin in telesnin. Ta učila je odobril in priporočil c. kr. dež. šol. sv. z dne 23. marca 1911, št. 1899. Slavna šolska vodstva in krajne šolske svete opozarjamo še posebe na bogato zalogo raznih učil za vse predmete ljud. in mešč. šol. Neka-
tera šolska vodstva pomotoma naročajo pod obr. 06 b zaznamek šolskih zamud. To tiskovine ne določa izvršilni predpis in ni torej strogo uradna. Obrazec 66 b je šolsko naznanilo za ponavljalne šole. Toliko v vednost, da ne bo neljubih pomot.
V cenovnik smo vzeli tudi zaznamek priporočljivih znanstvenih knjig za učiteljske knjižnice. Zaloga vsebuje bogato izber najnovejših pedagogičnih in didaktičnih knjig. Vsak učitelj, ki stremi po nadaljni izobrazbi, bo našel za vsak predmet priporočljive knjige. Zagotovljen naj bo vsak, da bomo postregli točno in pomožno nizkih ccnah.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 ni, sred. zračni tlak 736-0 mm
1	C«! opazovanja	Stanje barometra » mm	Tempe-1 Vetrovi po Celziju ,	Nebo	lig > 3 S Cfi > — >
20	9. zveC.	745 3	18 3 I sl. jvzh.	^oblačno	
21	7. zjutr.	7418	10-1 sl.jug	megla	20
	2. pop.	741 4	28 3 sr. vzjvzh.	jasno	
Srednja včerajšnja temp, 19 4' norm. 19-9>.
Dobro vpeljano
Mna
OUrrava/lo},
železnato J{ina-Yino
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom it zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbornl okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
c. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Barkovlje. m
na deželi i mešanim blagom se takoj V najem zaradi družinskih razmer. Pojasnita pod „Trgovina" pri upravi lista. 2193
T.KZHfJK: CENE,
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 20. julija.
Pšenica za oktober 1911 . . . .	1106
Rž za oktober 1911......9 01
Oves za oktober 1911.....8'02
Koruza za avgust 1911.....7 55
Koruza za maj 1912......619
Ljudsko štetje na Primorskem
po obratnem jeziku, izvršeno 1. 1910.
Okraji	Pričujoče prebivalstvo	Pričujoče j domače prebivalstvo ;	Obratni jezik pričujočega domačega prebivalstva					Od vsakih 1000 navzočih domačinov se , poslužuje				
								nemškega	italijanskega	slovenskega	srbsko-hrvatskega	druzega
			nemški	italijanski	slovenski	srbsko-Iirvatski	drugi					
								občevalnega jezika				
Trst z okolico...... 4 Gorica—Gradiška..... Istra..........	230.704 260.269 403.550	190.900 249.502 386.473	9.689 4.488 11.725	142.113 93.143 147.429	37.063 151.167 57.576	1.422 180 166.756	613 524 2987	50-8 18-0 30-3	744-4 373-3 381-6	194-1 605-9 148-9	7-5 0-7 431-5	3-2 2-1 7-7
Primorsko........	894.523	826.875	25.902	382.685	245.8C6 j 168.358 4124			31-3	462-8	297-2	203-8	4-9
					I 1							
Kurzi efektov in menjic.
dne 20. julija 1911.
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........	92-25	•
Skupna 4% konv. renta, januvar —julij..........	92-20	
Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust........	95-90	
Skupna 4-2% srebrna renta, april		
—oktober.........	95'95	
Avstrijska zlata renta ...	116-20	
Avstrijska kronska renta 4°/0 . .	92-15	
Avstrijska investic. renta 3'/2% •	80-60	
Ogrska zlata renta 4% ....	111-60	
Ogrska kronska renta 4°/0 . . .	91-10	
Ogrska investicijska renta 3 «/2%	80--	
Delnice avstrijsko-ogrske banke	19-56	
Kreditne delnice.......	658-50	
London vista........	240-021/2	
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117-40	
20 mark..........	23-48	
20 frankov.........	19-01	
Italijanski bankovci......	94-55	
R ubij i...........	2-531/2	
mi m
Več se poizve pri tvorničarju sodavice in pokalic na Vrhniki.	2126
z uporabo kuhinje se takoj odda. Več pove uprava.
2183 2
Trgovina
Pri nizki ceni „ŽARGI"
se nahaja od 22. t. m. dalje nasproti sedajne trgovine.	2189 3—1
Rudarje
(6) Ifte premojoKop „Adrla" Brftof pM Divači.
Prostori z> skladišče m delavnice se takoi od-daio. Prešernova ui. 7
IS nepremično zadnji dani
Hdolf
Strassburger

V soboto in v nedeljo ob 4. Kri
popoldne in ob 8'/.t uri zvečer
Danes v petoK, dne 21. lili, oim« uri ztt
I. Higblife Iming
največja večerna specialiteta cirkusa Strassburger. Ne zamudite sl ogledati ta \ečer. — Gala oprava, gala oprema, gala rekvisite. — i Rendesvous des Jeuness Dorra v LJubljani, j
Pri popoldanskih predstavah plačajo otroci do 12. leta in vojaki polovico, zvečer pa popolno vstopnino.
Predprodaja vstopnic v trafiki hotela »Union« in pri blagajni cirkusa. Vsaki <Ian od 10. ure dopoldan javne vaje in ogledovanie hlevov.
Ravnateljstvo.
St. 25.716
i ms
dne 20. julija 1911.
Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko
PUCH 1911
17
pn Fr. Cudnu tima ¥ Ljubljani
Prešernova ulica, samo nasproti frančiškanske cerkvc.
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev: Singer. Rinosciiifl. Pouk za strojno vezenje gratis. Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki zastonj, poštnine prosto. <Ceniki zastonj, poštnino prosto.

Lokal stanovanje
vini istotam.
z 2 prostoroma se odda na Kongresnem trgu št. 13.
Odda se tudi
z 2 sobama in kuhinjo. Vprašati je v trgo-2224
z majhnim vrtom in zemljiščem se takoj proda.
Več pove lastnik
Matevž Tihelj,
Kleče 31, p. Pol pri Ljubljani. 220O
sprejme
v trgovino z mešanim blagom v mesta.
Ponudbe pod »Učenec 89« na uprav« ništvo tega lista do 31. t. m. 2213
Dobro ohranjeno
2217
se poživljajo vsi živinorejci ljubljanski, da nemudoma dajo cepit prašiče.
Tako cepljenje je edino sredstvo zoper rdečico. Cepljenje se bo vršilo prve dni prihodnjega meseca. Kdor hoče imeti svoje prašiče cepljene, naj to priglasi ustno ali po dopisnici (svoj natančni naslov iti število prašičev) podpisanemu mestnemu magistratu ali pa mestnemu živinozdravniku v klavnici vsaj dlD	20. J. STK.
2218
motorno Rolo
3 HP »Puch« se ceno proda.
Na ogled pri K. Čamerniku, Dunajska cesta 9.
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
592
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
Sodna ulica 2
vpisuje celi julij vsak dan od 12. do 3. ure popoldne. — Sprejmeta se dve revni gojenki brezplačno; dotične prošnje jc vložiti pri vodstvu najpozneje do 15. julija 1911.	1977 4-1
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim iti
TZa/bol/. kosm. zobo-
čistll. sred-
0 — Izdelovatelj G. o%ydl
Ljubljana, Stritarjeva nlica 1
stvo
Vsled nukupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 3(5 ur idočo precizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za samo K 2-20, ter 31ot-nim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K S-—, 5 kos. K 9—. PoSilja proti povzetju
prusko - šlezijska izvozna tvrdka
i€e«akow 340.
Za neugajajoče denar nazaj.
•JI'JU
10
se ceno proda s 6 sobami, 4 kuhinjami in lepim vrtom. Rožna dolina štev. 227 pri Ljubljani nasproti StanoVnika.
Kdor hoče kupiti izvrstno
iiein vino
in po nizki ceni, naj se obrne na tale naslov:
Zaloga vina 2158 a Josip Pertot, Barkovlje -Trst 522.
Učenca
sprejme v tpgovino z mnogovrstnim blagom 2200 3—1
Ferd. Hlebš \/ pranju.
Darovi.
ZA POGORELOE V GABERJU.
Nadalje so darovali:
Lesjak, župnik, župnija in Posojilnica Št. Jernej, 200. Dolinar, župnik in župljani, Cerklje, Gorenjsko, 73 K. — Dr. Marinko, profesor v p., Mavčiče, 20 K. — Borštner, župnik in župljani, Raka, 80 K 27 v. - Horvat, župnik in župljani. Studenec, 25 K. — Dobnikar, župnik in župljani, Janče, 10 K. Ka-stelic, župnik in župljani, Dol, 37 K. — Remec, ravnatelj in dr. Debec, profesor, 15 K. — Razboršek, ekspozit, Sv. Jošt nad Kranjem, 12 K. — Ana Teran, Ljubljana, 10 K. — Zupan, župnik in župljani, Hrenovice, 30 K. — Gašper Porenta, 10 K. — Brešar, župnik in župljani, Velesovo, 50 K. — P. Režek, župnik v p., Litija, 10 K. — Nemanjič, župnik in župljani, št. Janž, 20 K. — Župnija Štanga in duhovni svetnik Mih. Saje, 17 K 90 v. - Neimenovan, Dunaj, Johannesgassc 18, 5 K. — Žni-daršič, župnik in župljani, Belacerkev, 22 K. — Zore, župnik, Mirnapcč, 20 K.
Berlan, župnik, župljani in Hranilnica, Zagradci, 50 K. Rozman, župnik in župnija Kovor potom ordinari-jata, 30 K. — Martin Poč, duh. svetnik, Kamnik, 21 K. - S. Zupan, župnik, Jezica, 10 K. Regen, župnik in župljani, l'nec, 107 K. - M. Jereb, župnik, Prim-skovo, 12 K. — Dr. Josip Lesar, Ljubljana, 20 K. - Krek, župnik in župljani, Vranjapeč, 20 K. — Skalicky, vinarski nadzornik, Kandija, 5 K. — Zupančič Franc, posestnik, Mirnapeč-ko-lodvor, 20 K. — Slavni deželni odbor, 3000 K. — Peterlin, monsignor in župljani, Šmihel, 70 K. — Češenj, župnik in župljani, Podgrad, 18 K. — Dr. V. Šarabon, profesor, 5 K. — Sever, profesor, 1 K. — Prosen, profesor, 1 K. —-Kovačič, c. kr. orožniški stražmojster v Ribnici, 1 K. — Dr. M. Opeka, profesor, Ljubljana, 10 K. Stelc in Kotar, potoni uprave »Slovenca«, 17 K. — Piber, župnik in deželni poslance in župljani, Gorje, 106 K 46 v. — Župljani Mirna-peč, 61 K 91 v. - Mršolj, župnik in župljani, Reteče, 28 K. — Lavtižar, župnik in župljani, Rateče, 30 K. — M. Koželj, župnik v p., 10 K. — Kalčič, oskrbnik, čisti donesek salonskega koncerta pri Tučku v Novem mestu, 159 K 32 v. — Dr. Leopold Piciges, župnik, 20 K. Traven, župnik in župnija Sodražica, 50 K. — Povše, župnik in župljani, Čatež pod Zaplazom, 90 K. — Ramoveš, župnik in župljani, Dobrepo-Ije, 118 K. — Križaj, župnik, Ovsiše, 10 K. — Gospa in gospod Anton Klun, Ljubljana, 10 K. — Žega Ivan, župnik, Ricmanje, 3 K. - Sajovic, stolni prošt, Ljubljana, 20 K. — Župni urad Planina pri Rakeku, 16 K. Kuratni urad Ustje pri Ajdovščini. 4 K. — Rakoše, posestnik, Straža—Novo mesto, 20 K. — Poljak, župnik in župljani, Ajdovec, 16 K. —- Trpin, župnik in župljani, Mošnje, 35 K. — Pokorn, župnik in župljani, Besnica—Kranj, 15 K. — Biščak, Šmihel—Nadanjeselo, 10 K. —- Koblar, župnik in župljani, Sava, 20 K. — Jos. Simonič, posestnik. Mladica—Semič, 10 K. — Nagode, dekan in župljani, Trebnje, 67 K 4 v. — Pater gvarelijan v Novem mestu, krompirja in tri peke kruha. — M. Ivesslar, Ljubljana, zavoj obleke. — J. Drnec, trgovec, Artiče— Brežice. 30 metrov blaga. — Fr. Len-ger, Ziri, tri zavitke obleke. — Franc Cesar, Stob—Domžale, zavoj obleke. — Franc Lebar, Brdo, zavoj obleke. — Tu-rin Kati, Borovnica, zavoj obleke. — M. Poč, župnik, Kamnik, zavoj obleke.
—	Uredništvo »Slovenca«, zavoj obleke. — Ažman Marija, trgovka, Naklo, zavoj obleke. — Jcrala in J. in M. Pavlin, Naklo, vrečo ajde za seme. — Neimenovana v Ljubljani, zavoj obleke.
—	Borštnar, župnik, nabral pri farma-nih na Raki voz obleke. — V imenu vseh revežev se iskreno zahvalim vsem milim dobrotnikom. Bog Vam stotero vse povrni in obvaruj enake nesreče, v kakršno so moji Gabrci padli. Tudi nadalje si drznem trkati na blaga srca za ponesrečence, da jih obvarujemo največje bede.
Prodi se
pod zelo ugodnimi pogoji
lepe posestno
v Drnovci blizu Vač, železniška postaja Zagorje ob Savi, obsegajoče 63 oralov njiv, travnikov, vrtov, gozda, z dvema hišama, obširnimi gospodarskimi poslopji; redi se lahko do 200 glav živine, ovac in prešičev; komaj nekaj minut od posestva nahaja se mlekarna.
Pojasnila daje pisarna dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30.	2154 10
UČENCA
poštenih starišev pod ugodnimi pogoji sprejme v trgovino z mešanim blagom IVAN VAHČIČ, Cerklje pri Krškem.
2191 4
S L avgustom se Odda v najem dobroidoča
z vso opravo. Naslov se izve pri upravi lista pod šifro .pekarna".	2192 3
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni pbrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, iz-borna noša. Posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo. ::
Vzorci so vsakemu na razpoB&go.
1787 (1)
Termalno in močvirno kopališče
1525
Termalni vrelci 53° C topi. in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganja, revmatizmu, išiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatam, nervoznosti, kožn. boleznim, ter tudi za rekonvalescente. Najboljša vporaba studenčn. blata, podobno frankovar-skemn močvirju. Kopališki zdravnik. — Zdravil, godba.
Postaja Zabok in ::: postajališče::: Zagorske železnice ,Stoike Toplice*.
Sezona traja : od 1. maja : do 30. oktobra.
Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša :: brezkonkurenčna prav :: dobra prehrana in bivališče.
Zdravllenie s sviMo.
Sobe od K l — nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka nprava v Stubič-kih Toplicah, Hrvaško. Pošta Zabok, brzoj. post. Stubica. Internrbanska telef. postaja
Vsa £jubljana govori o tem, da je
ova
pražena kava
TMIM11 — III ■■ ■ I— II— Ui—I WLlltllMH—J—
najboljša ! ! ! !
■ u SelenbnrgoDD
je preselili svojo pisarno zo mesti
ulico iteu.
m sa
L Vecchlet
zlatar v LJUBLJANI, nasproti glavne pošte
♦f priporoča svojo trgovino vsakovrstne
™ zlatnine ^
ter precizijskih žepnih ur. Lastna delavnica
Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. — Solidna in re-elna postrežba. Popravila točno.
2714
Veletrgovina s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki
Glavna zaloga: Kraška c. 22, Podružnica,.Narodni dom"
Prazen jc izgovor, c'a sc mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača ■/.■■('.'■ i imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom talio, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gosp. trgovcev in prosim za mnogo-brojni obisk o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najinanišim poizkusom.
Velečastitim gg. duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
V zalogi imam vsakovrstna vrtna semena zanesljive kakovosti, ter opozarjani slav. občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga, ter deželnih in drugih pridelkov.
Ia Zabukovski premog ponudim po K 2'10 za 100 kg pri odjemu celega voza prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor žita, fižola, orehovi, t. d., i. t. d. ter rabljene solnate in druge vreče, petrolejske in oljnate posode.
Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. 2899

Slavnemu občinstvu, gg. gostilničarjem in si. društvom uljudno naznanjam, da bom uodši »saasjfEj
pod lastnim imenom, kakor je bila do-
sedaj v hiši
»»
pri Anžoku", Spodnje Slika.
Imel bom v zalogi pristna štajerska, dolenjska in istrska vina po nizki ceni.
Spoštovanjem	2159
gostilničar.
Ivan Kacin
Novi Vodmat 131 pr! Ljubljani.
Izdelovalnica harmonijev po najnovejšem ameriškem sistemu. Izdelujejo se harmoniji za cerkve, šole, pevska društva i. t. d.
Sprejemajo se popravila vseh vrst harmonijev, tudi na dom. Na zahtevo se dobijo klavijature za harmonije, orgije ln klavirje, potem jeziki za harmonije, piščalke za orgije in strune za klavirje itd.
fc^S" Cenik gratis in franko. IfcJl
Za slabokrvne tn me bolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4-50
ER. NOVAKOVIC, Ljubljana.
,KIIC
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliško Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan šteie.