Št S.	Ljubljana, v četrtek, dne 28 febrnarla 1924.	Leto H.
Izhaja vsak četrtek.
Namenim •	ZK ce*° *e^°* •	50‘—	mesečno ....	Din	5’—
fifll uLIlillti.	za pol leta. .	„	25—	za inozemstvo	„	80 —
Uredništvo in upravništvo:	Ljubljana, Sodna Ulica Št, S.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Oglasi se računajo po tarifu. — Poštno-čekovni račun št. 13.236.
Korupcija.
Pretekli teden je stal Belgrad v znamenju korupcije. Proti bivšemu ministru dr. Lazi Markoviču je dvignila vesoljna opozicija v narodni skupščini obtožbo, da je v svoji lastnosti kot minister pravde postopal v mnogih slučajih nezakonito in koruptivno.
Skupščina pa je z veliko večino zavrnila to obtožnico ,ki je poromala v tiste shrambe skupščinskih aktov, iz katerih ne zagleda nič več luč sveta.
Mi seveda ne vemo in tudi ne moremo vedeti, je-li bila obtožba opravičena ali ne, to pa iz enostavnega razloga, ker ne pripadamo ne k opoziciji in ne k vladni stranki. Kaj takega pa zamore vedeti le tisti, ki spada v eni ali drugi družbi. Če spadaš k opozicijonalnemu bloku, potem veš, da je Laza Markovič kriv; ako pa spadaš k vladajoči stranki, veš ravno tako natančno, da je nedolžen. Mi nepristranski smo res reveži — v dobi demokracije!
Še v glavo nam ne pride v takih razmerah pisati o krivdi ali nekrivdi gospoda Laze Markoviča. Opravičeno bi se nam od obeh strani zabrusilo v obraz, da nič ne vemo. Zabeležiti hočemo le prav ponižno, kakor se spodobi za nestrankarskega človeka v Jugoslaviji, nekaj naših opazk o parlamentarni korupcijski aferi.
Priznati moramo, da so se nam nekatere stvari prav čudne zdele. Predvsem je bila čudna stvar, da so se nekateri opozicijonalci naravnost branili, podpisati obtožnico proti Markoviču. Med temi opozicijonalci so se nahajali celo taki, ki se po spričevalu »Slovenca« bojujejo z uprav tigersko divjostjo zoper vse, kar diši po vladi, na pr. gospoda poslanca dr. Korošec in Sušnik! Člana, tigersko divja člana opozicije, sta torej trdno prepričana o težki krivdi gospoda dr. Laze Markoviča — in vendar nista hotela podpisati obtožnice. Poleg n ju pa še izdatno število hudih, četudi ne vedno tigersko divjih opozicijonalcev. Nam se dozdeva, da, kdor je prepričan o krivdi in je narodni poslanec, je bil dolžan podpisati obtožnico. Pošten zastopnik ljudstva vendar ne sme
trpeti sence korupcije na vodilnih mestih države, zlasti pa ne, če je, kakor dr. Korošec, že sam bil opetovano minister ali če, kakor prof. Sušnik, misli sam postati minister. Vsak bi moral jasno manifestirati s svojim podpisom, da je njegova lastna čistost vzvišena nad vsakim dvomom.
Res čudno se nam zdi, da niso vsi opozicijonalci podpisali obtožnice.
Ravno tako čudno se nam zdi, da je pri glasovanju manjkal velik del obtožujoče opozicije, tako da je bila res ogromna večina zbornice zoper obtožbo in tedaj za nedolžnost Obtoženega bivšega ministra. Kako naj tolmačimo ta beg opozicijonalcev pred svojo lastno obtožbo? Da so prepričani o krivdi bivšega ministra Markoviča, to nam je vendar oznanjevalo in nam še oznanjuje njihovo časopisje. Tudi so vsi govorniki opozicije to obširno in temeljito dokazovali. Človek bi mislil, da je v takem slučaju neobhodna, da ne rečemo prokleta dolžnost, biti navzoč pri glasovanju, obsoditi s svojim glasom spoznano korupcijo. Ali pa znabiti ta ali oni vendarle ni prepričan o tem, kar trobijo njegova glasila? Potem se nam pa zopet čudno zdi, zakaj — molči. Z eno besedo, stvar je zagonetna na več strani. Glede na te okolnosti zadobiva cela velika protikorupcijoni-stična akcija skoraj nekoliko komedijantskega obeležja.
Ravno to bi pa ne smelo biti. Ni je k tnal o stvari, katere bi se bilo lotiti z večjo resnostjo, nego je vprašanje čistosti najvišje uprave v državi. Če se pa vodi stvar na način kot se je zljubilo znatnemu delu takozvane opozicije, potem je vsak nepristranski človek opravičen misliti, da stvar ni resna in da gre le za navaden parlamentaren manever. To pa ni način, po katerem se korupcija ugotavlja ali pobija.
To je naše ponižno mnenje in skoraj gotovo mnenje večine ljudstva, ki moramo vsi priznati, da sedaj vemo ravno toliko kakor popred.
Samo eno nam je po tej skušnji jasno: Če je korupcija, bo šla naprej; če je pa ni, lahko še pride.
In če je ali pride, kdo jo bo pobijal in pregnal ?
Opozicijonalni blok.
Ta stvar že postaja skrajno dolgočasna. Vsak teden se napoveduje z vso gotovostjo opozicijonalni blok. koncem tedna se pa vselej razblini. Seveda so nekateri „opozicijonalci11 prav čudni. Poslanci SLS se n. pr. še vedno čutijo v sprejemnicah radikalnih ministrov ravnotako ali še bolj domače kot v posvetovalnicah opozicije. Zvedeli smo celo, da se ne pogajajo samo z opozicijo, ternuč tudi z radikalno vlado — za opozicijonalni blok. Ker ima gospod Korošec od Izvršilnega odbora svoje stranke popolnoma „proste roke“ za ta pogajanja, je stvar v redu. On vodi pogajanja za opozicijski blok po
svoji starodavni navadi naprej, odkrito in lojalno, kot je njegova navada. Kaj in kdaj bo iz teh pogajanj izišlo, to je druga stvar, ki pa za nas nima pomena.
„Obzor“ je te dni povedal, da je izključeno, da bi radičevski poslanci šli pred prihodnjimi volitvami v skupščino. Če je res tako, potem res ne verno, kako misli blok strmoglavih radikalno vlado, ki ima večino baš toliko časa, dokler ni radičev-cev v skupščini! Dejansko sc glasijo izjave Radičeve stranke dokaj pitič-11 ° v tem odločilnem vprašanju.
fežkoče pri snovanju opozicijo-nalnega bloka se nam sicer zdijo
popolnoma naravne. Prehuda so na-sprotstva med raznimi opozicijonal-nimi strankami. Loči jih nebroj načelnih vprašanj. In kaj jih druži? Niti nasprotovanje radikalnemu režimu, pod katerim se v resnici gospodje
Korošec in tovariši niti ne počutijo tako slabo.
Razmišljanje znabiti nadaljujemo drugi teden,.— če se bo sploh še izplačalo.
Zakaj se slovenski interesi zapostavljajo?
(DopiB.)
Kmalu bo leto dni odkar je Slovenija z ogromno večino izvolila v narodno skupščino zastopnike SLS. Obljube, ki jih je dajala SLS v volilnem boju so bile tako zapeljive, da ni bilo čudno, ako so zapeljale preprostega človeka, da je oddal svoj glas za SLS.
-Kdo bi ne dal svojega glasu možem, ki pravijo, da bodo preskrbeli ljudstvu avtonomijo, odpravili davki1 in vojašnice, uredili vse finance, zboljšali narodno gospodarstvo in storili sploh vse, kar si le more želeti preprosta in nedolžna slovenska duša.
Vsakdo bi glasoval za take poslance! Le eno je obžalovati, da so se volilci v toliko zmotili, ker so mislili, da imajo pred seboj može. Zakaj, le tistemu dam svoj glas in mu zaupam, ki je mož-beseda. Pri nas Slovencih je mož-beseda velika čast in ž njo označujemo vse tiste ljudi, o katerih vemo, da so pošteni, odkritosrčni in da se nanje lahko zanesemo.
Mož-beseda je pri nas človek, ki dano besedo tudi drži, ki izpolni to, kar je obljubil, ki stoji krepko za tem, kar pravi, in se ne umika pred nobenim strašilom.
Poslanci SLS se niso izkazali kot mož-beseda, kajti vse, kar so nam obijubovali, so nam ostali na dolgu. O avtonomiji ni ne duha ne sluha, vojaščina je ostala, kakor je bila, davki so se znatno povečali, in nasprotno, zgodilo se je marsikaj, kar nam ni všeč in česar najmanje nismo pričakovali. Poslanci SLS svojih obljub niso izpolnili in tudi nalaganja novih bremen slovenskemu ljudstvu niso mogli zabraniti. Ako pa se je zgodilo kaj dobrega in pametnega v našem življenju, se je zgodilo brez njihovega sodelovanja.
Kako je to mogoče? »Ljudski tednik« je že nekoč zapisal, da je to mogoče samo zato, ker manjka tem voditeljem čuta odgovornosti napram ljudstvu, ki ga smatrajo samo za svoje orodje.
Ako bi poslušali glas ljudstva, bi ne menjavali svoje politike z vsakim dnem, kakor jim to narekuje slučajni strankarski in osebni interes.
Ali so to mož-besede, ki so enkrat republikanci, drugič monarhisti, ki sprva ubijajo vsako avtonomno pravico slovenskega ljudstva, potem pa kriče po avtonomiji, ki so danes centralisti, drug dan pa decentrali-sti, ki se danes vežejo z radikali, drug dan pa z demokrati, dasi vpi-
jejo v svojem časopisju proti vsem, navidezno, da bi nasuli ljudstvu peska v oči.
Te mož-besede so drugi že spoznali in ker jim nihče ne zaupa, zato tudi nimajo nobenih uspehov. Odtod vsa polomija slovenske politike!
Takrat, ko so zmagali pri volitvah lani v marcu mesecu, so jih radikali vprašali: Kaj hočete? In povedali so, kaj hočejo. Napisali so Markov protokol in rekli, da hočejo imeti svojega pokrajinskega namestnika v Ljubljani. Nič niso tedaj govorili o avtonomiji, ničesar o slovenskih pravicah, zahtevali so samo svojega pokrajinskega namestnika v Ljubljani, ki naj bi bil menda zopet — dr. Brejc.
Radikali so se začudili v Bel-gradu in so rekli: »Hej, tako poceni sp! S temi se bomo že lahko pomenili, kadar se nam bo zdelo prav!« In so jim pokazali figo in slovenski .poslanci so bili še veseli, da jim niso pokazali tudi batine, ki so je zaslužili.
Kljub temu, da so pokazali z Markovim protokolom vso svojo neodkritost, vso svojo načelnost kot samo navadilo frazerstvo, ki se da pomiriti z par mastnimi službami, so ostali to, kar so, samo mož-beseda niso postali.
Kakor so se zaleteli v en ekstrem, so se pozneje zaleteli v drug ekstrem h demokratom in se pričeli ž njimi pogajati, dasi še danes vpijejo, da so to največji brezverci in največja nesreča za naše ljudstvo. Svoje nravi niso jzpremenili. Ko so se pogajali z demokrati, so obenem trkali na radikalna vladna vrata, kar nam najbolje dokazuje slučaj Kmetijske družbe.
Tudi demokrati niso verovali v njihovo iskrenost in uspeh je bil ta, da tudi z njihovo pomočjo niso mogli in znali ničesar izvojevati, ker jim pač nihče zaupal ni. Mi vemo, da močno opozicijo vsaka vlada upošteva, toda vemo tudi, da vsaka neodločnost, vsako kolebanje in neiskrenost jemlje samo ugled in zbuja nezaupanje.
Slovenski poslanci niso ostali mož - beseda napram slovenskemu ljudstvu, ker niso mogli ostati radi svoje kolebavosti, s katero so zbujali nezaupanje pri vseh drugih strankah, s pomočjo katerih bi lahko kaj dosegli.
To je tudi krivo, da nimajo pokazati nobenega uspeha v delu za ljudstvo!
Poravnajte naročnino!
Avtonomisti
Časopisje SLS je nedavno ljuto začelo napadati odkrito in prikrito ljubljanske avtonomiste, ki se zbirajo okoli svojega glasila „Avtonomi-sta“. Voditelji SLS so namreč spoznali, da se jim gibljejo tla pod nogami, ker svojih avtonomističnih obljub doslej niti najmanje niso izpolnili in ker s svojo kolebavo politiko izgubljajo zaupanje tudi pri onih, ki so se zanje izpostavili z vsemi silami, verujoč v njihove obljube.
Odkar pa je začel vabiti „Avtonomist" pristaše v posebno organizacijo takozvano , Združenje slovenskih avtonomistov", se je vodit. SLS zavihal nos, ker so menda zaslutili za to firmo postanek nove stranke, ki bi mogla pri prihodnjih volitvah omajati vrste SLS. Mi smo že poi očali, da je „Domoljub" očital „Avtonomistu" farizejsko pisavo.
„Avtonomist" je raznim napadom časopisja SLS posvetil celo zad. jo številko, v kateri pravi tudi med drugim: „Opažamo, da so se začeli napadi na nas ponavljati in to sistematično. To pa ne v centralističnih listih, kar bi bilo naravno, ampak v listih, ki stoje pod neposrednim vplivom vodstva Slovenske ljudske stranke, ki se tudi imenujejo avtonomistično. Zato si ponovnih napadov na nas od te strani ne mo emo razlagati drugače, kakor da domnevamo, da so ti napadi na nas naročeni od vodstva imenovane politične stranke."
Zakaj so bili naročeni od vodstva SLS, sklepa „Avtonomist" najbrž po pisavi mariborskega „Slov. gospodarja", ki je nedavno napisal: „Avtonomist" hoče v Sloveniji organizirati posebno republikansko „Udruženje slov. avtonomistov" in v ta namen svojim naročnikom že pred precej časa razposlal pristopne izjave. Vsak pameten človek se pri tem vpraša: Ako imamo mi v Sloveniji že avtonomistično stranko to je Slovensko ljudsko stranko, ki ne samo piše ampak tudi dela za slovensko avtonomijo — ali je potem še treba nove politične organizacije — zato, da se slovenske moči cepijo? Sloveniji nove avtonomistične stranke res ni treba, a potreboval bi jo Radič, da spravi Slovence pod svoj vpliv! Tajna zveza „Avtonomista" s hrvatskim! radičevci je postala zadnji čas vedno bolj očitna. Pred enim tednom pa jo je Radičev „Slobodni dom" sam očito razkril, ko grozi, da pridejo ob volitvah republikanci na pomoč slovenskim republikancem (to je „Združenje slovenskih avtonomistov") p oti — Slovenski ljudski stranki! Slovenski republikanci se
med seboj.
torej čutijo že močne dovolj, da dajo po Radičevem „Slobodnem domu" Slovenski ljudski stranki na znanje, da bodo ob volitvah nastopili odkrito proti njej. Mi vzamemo to bojno napoved na znanje in naši somišljeniki bodo že znali zavzeti svoje stališče napram zahrbtnemu „Avtonomistu". Naj „Avtonomist" in njegov Radič ve: Mi se nočemo posrbiti, a tudi ne pohrvatiti! Mi nočemo srbske nadvlade nad Slovenci; ravno tako odločno pa Slovenci odklanjamo hrvatsko nadvlado, zlasti Radičevo, pod katero bi naš rad spravil „Avtonomist". — „Avtonomist je nato takole odgovoril: „Kedar bomo mi sklepali z Radičem kakšno javno ali tajno politično zvezo — če jo bomo —, bomo ravno tako vprašali uredništvo , Slov. Gospodarja" za dovoljenje, kakor so vprašali nas za svet tisti, ki vsak teden enkrat sede v Zagrebu pri eni in isti mizi skupaj z „Radičevci“. Kar je eae.mu pravo, je drugemu zdravo! Mi imamo iste državljanske pravice kakor člani vodstva SLS ali pa uredništvo „Slov. Gospodarja".
Na račun dr. Korošca pa je zapisal „Avtonomist" tole: „Drugi naj pa delajo, kar hočejo. Če hočejo biti danes republikanci in jutri zopet monarhisti, danes Slovenci, jutri „Jugoslaveni" in potem zopet Slovenci in potem zopet kaj drugega, to nam nič mar. Eni slede osebam in vidijo v osebah svoj blagor in spas, mi pa v neomajnih načelih in principih ki smo jih spoznali za prave in dobre."
Na isti naslov je tudi zapisal V. Š. v zadnji številki „Avtonomista":	Slovenske politike so se po-
lastili ljudje, ki so mislili, da morajo ostati na političnem krmilu za vsako ceno. Mislili so, da so oni v to poklicani, da drže delovni narod za vrat. In zgodilo se je, da je tedanji predsednik Narodne vlade in nositelj slovenske samostojnosti po preteku kratkega časa pohitel v Bej-grad, da se združi s tamošnjo gospodo in tako s pomočjo srbskih bajonetov zavladal nad slovenskim narodom."
Omenjamo še, da je „Avtonomist" z zadnjo številko izpremenil tudi svoje odgovorno uredništvo.
Kakor kaže, postaja avtonomistična kaša, ki jo je skuhal dr. Korošec, zelo vroča. Kdo jo bo pihal?
„Slovenec" jo še ne, ker molči in tišči usta skupaj. Je res težko človeku ki vsak dan menja suknjo in navsezadnje ne ve, v katero šta-cuno bi stopil po drugo.
G. Keller:
Obleka naredi človeka.
(Konec.)
Vedno nekoliko koketna mati narava se je tu poslužila ene svojih skrivnosti, da bi privedla težavni za-pletljaj do konca.
Po kratkem molku je Lizika vstala, prsi so se ji burno dvigale, stopila je okoli mize možu nasproti ter mu padla okoli vratu z besedami: „Nikdar te ne bom zapustila! Ti si moj in s teboj grem kljub vsemu svetu!"
In tako je praznovala šele sedaj svojo zaroko s trdno odločeno dušo da p- evzame usodo sama v svoje roke in da ostane zvesta.
Nikakor pa ni bila tako neumna, da bi ne hotela te usode sama nekoliko uravnavati. Nasprotno, hitro in drzno se je odločila k novim sklepom. Dobremu Vaclavu, ki je v novi s-eči zamišljeno sanjal, je namreč rekla:
„Sedaj pa greva naravnost v Drenovo, da pokažemo tamošnjim ljudem, ki so naju hoteli uničiti, da so naju še bolj združili in napravili srečna!"
Hrabremu Vaclavu vse ni popolnoma ugajalo. Želel je, da bi odšla v neznano tujino, kjer bi živel v skrivnostno romantični sreči, kakor je dejal.
Toda Lizika je zaklicala: „Nobenih romanov več! Takega, kakršen si, ubogi popotnik, te hočem priznati in doma hočem postati tvoja žena kljub vsem ošabnežem in zabavljačem. Šla bova v Drenovo, kjer bova napravila s svojo delavnostjo in pametjo ljudi, ki so naju zasmehovali, odvisne od naju!"
In kakor rečeno, tako tudi storjeno! Ko sta priklicala kmetico, ki jo je Vaclav v svojem novem položaju bogato obdaril, sta se odpeljala po svoji poti dalje. Sedaj je imel Vaclav povodce v rokah in Lizika se je nanj naslaniala tako zadovoljno, kakor da bi bil steber v cerkvi. Zakaj volja človeka je njegovo nebeško kraljestvo in Lizika je ravno pred tremi dnevi postala polnoletna ter je zato mogla slediti svoji volji.
V Drenovem sta se ustavila pred gostilno „Pri mavrici", kjer je sedelo še nekaj izletnikov pri kozarcih. Ko je stopila dvojica v gostilno, so se vsi naenkrat začeli spogledovati in šepetali med seboj: „Sedaj pa imamo, odpeljal jo je; lepo stvar smo napravili."
Vaclav pa je šel s svojo nevesto mimo njih. ne da bi jih pogledal. Preskrbel je Liziki sobo, nato pa odšel v drugo gostilno „Pri divjem možu" kjer je ponosno odšel mimo tamošnjih drenovskih gostov v sobo, katero je zahteval zase. Drenovčani
D. M. P.:
Kdo je kriv korupcije?
Pretekli teden se je vršila v narodni skupščini razprava o predlogu opozicijonalnih strank, naj se postavi pred sodišče bivši minister za pravosodje dr. Laza Markovič radi zlorabe svojega službenega položaja.
Razprava se je vršila zelo viharno in se je končala s tem, da je večina odklonila predlog opozicije. Razprava ni pokazala zaželjenega uspeha, ker se je razvila v politično debato, ki ni mogla imeti za posledico nič drugega kakor samo merjenje moči med opozicijo in večino.
Ne spuščamo se v vprašanje, ali je dr. Markovič kriv ali pa ne, ker niti enega niti drugega razprava v narodni skupščini ni brezdvomr.o dokazala. Opozicija se je že iz vsega početka postavila na stališče, da je dr. Markovič kriv, večina pa, da ni kriv. Cela zadeva se je razp.avljala samo s strankarskega stališča.
Tekom debate pa se je izreklo toliko sumničenj z obeh strani, ki so seveda tudi ostala nedokazana, da more biti splošen vtis samo ta, da ni stranke, ki bi bila popolnoma čista. Še bolj žalostno pa je dejstvo da vse govori o korupciji, da jo tudi čutimo, da pa nimamo uspešnega sredstva za njeno pobijanje, ker navadno vpije največkrat tisti o korupciji, ki ima največ masla na glavi. To je stara taktika.
Res je, da je vojna razorala moralne temeljne družbe. S korupcijskimi aferami se nimamo baviti samo pri nas v Jugoslaviji, tudi drugod jih imajo. Ravno sedaj imajo opravka z velikimi korupcijskimi aferami na Češkoslovaškem in ne malo zgledov so nam nudile tudi že druge države.
Vprašanje pa je, ali občutimo korupcijo šele danes? Ali je nismo videli že takoj prve čase po prevratu 1. 1918, ko so pod krinko jugoslovanstva bogateli razni koristolovci in pustolovci, ko so se pulili za vladna korita, za mastne službe, za izvoznice, za dobave, za denarne podpore itd.? Vsa javnost je čutila, da pošteno delo nič ne velja, da samo tisti velja, ki laže in krade.
Vse naše tedaj obstoječe stranke so šle tem ljudem na roko več ali manj in sicer zato, ker so lovile pristaše in hotele ojačiti na ta način svojo strankarsko moč. Ni jim šlo za koristi splošnosti, ljudstva in države, ampak samo za strankarske koristi, za strankarsko premoč. Zato je bil vsak boj proti korupciji brezuspešen, ker je vsaka stranka videla korupt-nost samo pri političnih nasprotnikih, bruna v lastnem očesu pa ni videla in ga,ni hotela izdreti, ker so to bruno predstavljali njeni pristaši.
so začudeni stikali glave in tisti večer je marsikdo pil preko mere, da ga je naslednji dan bolela glava.
Tudi v Zlatem potoku se je istočasno raznesla vest, da je krojač odpeljal Liziko.
Navsezgodaj sta se že peljala v Drenovo razburjeni Banič in p’ese-nečeni Lizikin oče. Skoro bi se v naglici peljala skozi mesto, ne da bi se ustavila, ko sta še pravočasno zagledala pred gostilno sani Fortune. V svojo tolažbo sta domnevala, da tudi lepa konja ne moreta biti daleč. Pustila sta izpreči svoje sani, ko se je njujino domnevanje potrdilo in ko sta čula poročilo o Lizikinem priho-d” in njenem bivališču. Vstopila sta v gostilno „Pri mavrici".
Trajalo pa je precej časa, predno je pustila Lizika naprositi svojega očeta, naj nride k njej v sobo, kjer hoče govoriti ž njim samim. Govorili so, da je že pustila poklicati k sebi najboljšega mestnega odvetnika, ki bo tekom dopoldneva tudi prišel. Uradni svetnik je šel nekoliko težkega srca k hčeri, pri čemer je premišljeval, na kak način bi najbolje rešil upornega otroka iz zablode. Pripravljen je bil na obupne prizore.
Lizika je sprejela očeta mirno in z nežno odločnostjo. Zahvalila se je očetu ganljivo za vso izkazano ljubezen in dobroto ter potem odločno
- Posledica tega je bila, da je naša uprava propadala, da se le z največjo težavo zboljšuje, da so se pošteni ljudsko čuteči domoljubi umaknili v ozadje, ker so videli, da more njihov odpor uničiti le njih same. ne pa tistih, ki so krivi zla.
Kakor hitro je bilo kršeno načeio objektivnosti, so bila vrata na široko odprta korupciji. To se ne tiče samo ene panoge našega javnega življenja, ampak vseh in ne nazadnje naše javne uprave. Le vprašajte naše nameščence, kako so se nastavljali in odstavljali, imenovali in reducirali javni nameščenci, ne samo sedaj pod sedanjo vlado, ampak tudi prej, ko je bila ena ali druga sedanjih opozicijo-nalnih strank na površju. Ni odločevala strokovna usposobljenost in praktična izvežbanost, ampak strankarska pripadnost, prijateljstvo in rodbinske zveze, včasih pa tudi kaj drugega.
Lov za strankarskimi pristaši je tisti greh, ki je izvir vseh koruptno-sti. Toda ta greh se maščuje že tudi nad povzročitelji, ker so si posamezne stranke pridobile pač pristašev radi trenutnih urednosti, ki so jim jih nudile, niso si pa teh pristašev vzgojile. Zato jih ti pristaši tudi zapuščajo, kadar vidijo, da niso več odvisni od njihovega pritiska.
Ako je kdo kriv koruptnosti v našem javnem življenju, so krivi naši politični voditelji, ker jim je bilo več za to, da pridobe nekaj mandatov, kakor za to, da bi nosili v boj čist prapor načel za splošne koristi ljudstva.
Dokler ljudstvo ne bo pognalo takih političnih voditeljev v pokoj, tudi korupcije ne bo zmanjkalo, četudi vsi vpijejo, da jo pobijajo. Ne bo zmanjkalo ljudi, ki se bodo posluževali naklonjenosti teh voditeljev za svoje osebne namene.
Kar se pa tiče naše javne uprave, — mi govorimo splošno in ne o posameznih osebah ali pokrajinah — moramo samo reči, da bomo dobili dobro upravo samo takrat, kadar bomo imeli od strank neodvisno u radništvo, strokovno izobraženo in svojemu stanu primerno plačano. Le tako neodvisno uredništvo bo moglo služiti z vsemi svojimi močmi koristim splošnosti.
Ozdravljenje naših razmer je po dosedanjih izkušnjah mogoče le, ako bo ljudstvo, to je vsi oni, ki od svojega dela žive in trpe, vsHjo svojo volio svojim političnim voditeljem. Če tega ne morejo, naj jih zapuste. Druge rešitve ni za odpravo korupcije.
izjavila: Prvič, da noče z ozirom na to, kar se je zgodilo, nič več živeti v Zlatem potoku, vsaj naslednja leta re. Drugič, da želi prevzeti materino dedščino, ki jo je imel oče itak že več let pripravljeno za slučaj njene možitve. Tretjič, da hoče poročiti Vaclava Strapinskega, od česar ne mara niti najmanje odnehati. Četrtič, da se hoče ž njim nastaniti v Drenovem, kjer mu bo pomagala osnovati dobro trgovino, in petič, da bo vse še postalo dobro ker je prepričana, da je SPapinski dober človek in da bo srečna ž njim.
Uradni svetnik ji je odgovarjal, da Lizika dobro ve, kako je želel, da bi ji mogel njeno premoženje čim-prej izročiti v svrho ustanovitve prave sreče. Potem pa ji je slikal z vso skrbjo, ki ga je navdajala od prve vesti o grozni katast’ ofi, kako je nemogoče razmerje, v katerem hoče ostati, in končno ji je pokazal tudi najsposobnejše sredstvo, s katerim edino bi se mogel častno rešiti nesrečni zapletljaj. Gospod Mihael Banič da je prinravljen tak, kakor je. takoj rešiti vso zadevo ter zavarovati s svojim neomadeževanim imenom njeno čast pred svetom.
Toda beseda o časti je hčer zelo razburila. Vzkliknila je, da ravno čast zahteva, da se ne poroči z Baničem ker ji je zoprn, da ravno čast zahteva, da ostane zvesta ubogemu
Politični
Državna hipotekarna banka.
Preteklo sredo je narodna skupščina razpravljala o izpremembah in dopolnitvah zakona o Državni hipotekarni banki. Namestnik ministra trgovine, prometni minister dr. Kojič, je pojasnil utemeljenost izprememb in dopolnitev zakona o Hipotekarni banki, ki so potrebne, da more banka v današnji denarni krizi vršiti funkcije kot regulator kredita, dovoljevati trgovini, obrti, industriji in gospodarskim zadrugam cenejše kredite. Dopolnilni zakon je bil v načelu in v podrobnostih sprejet s 132 glasovi, proti 25, odnosno 140 : 25. Zakon je v toliko spremenjen, da morajo po paragrafu 117. a vsi dolžniki Uprave fondov zadostiti svojim obveznostim v gotovem roku. Država dolguje upravi fondov 630 milijonov dinarjev.
Konvencije s Češkoslovaško in Poljsko.
Narodna skupščina je odobrila konvencijo glede medsebojne pravne pomoči, sklenjene med Češkoslovaško republiko in kraljevino SHS. Po tem zakonu imajo uživati državljani obeh držav v drugi državi isto-pravno podporo in zaščito kakor v lastni državi. Konvencija je bila sprejeta soglasno s 164 glasovi. Skupščina je ravnotako soglasno sprejela konvencijo, sklenjeno s Poljsko republiko o zdravniški pomoči obojestranskim državljanom.
Obtožba proti dr. L. Markoviču.
Pretekli četrtek je narodna skupščina pričela razpravljati o zahtevi zemljoradnikov, naj se bivši minister za pravosodje dr. Laza Markovič izroči sodišču radi raznih korupcijskih afer. Razprava je trajala dva dni ter je bila mestoma zelo burna, ker so si poslanci vseh strank očitali ob tej priliki razne nečednosti. V svojem zagovoru je dr. Laza Markovič na-glašal glede tvorniške koncesije neki subotiški družbi, da je referent v njegovem ministrstvu izjavil sicer nasprotno mišljenje, na katero pa on kot šef ni bil vezan in je zato predložil stvar finančno-ekonomskemu ministrskemu komiteju, v katerem so bili takrat radikali in demokrati in tudi g. Pucelj. Komite je odobril njegov predlog in zato njega ne zadene nobena krivda. Glede ukinitve sekvestra nad nepremičninami Altruistične banke v Budimpešti, ki ima del svojega posestva v Jugoslaviji, je dr. Markovič izjavil, da je postopal strogo po odredbah zakona, katerega se je hotel držati tudi še tam, kjer je bil neugoden za našo državo. Dr. Markovič je navedel gotove predn^rroje, katere je morala izpolniti banka paralelno z ukinjenjem se-
tujcu, ki mu je dala besedo in ki ga ima tudi rada!
Brez uspeha sta se tako pregovarjala, dokler ni končno vztrajna Lizika vseeno izbruhnila s solzami na dan.
Skoro istočasno pa sta vstopila v sobo Vaclav in Strapinski, ki sta zadela že na stopnjicah skupaj. Pretila je nevarnost, da bo nastala velika zmešnjava, a medtem je tudi že došel odvetnik, ki je bil uradnemu svetniku dobro noznan mož, ki je najprej opomnil, naj ohranijo vsi mirno hladnokrvnost. Ko je po kratkih pojasnilih snoznal, zakaj gre, je najprej odredil, naj Vaclav odide k „Divjemu možu“, kjer naj ostane mirno v sobi, nadalje, da naj se tudi Banič ne vmešava v zadevo in da naj se odstrani, Lizika pa naj varuje do konca dostojno obliko družabnega občevanja, medtem ko se naj oče odreče vsaki sili, ker je osebna svoboda njegove hčere po zakonu nedvomna.
Tako je nastalo premirje in splošna ločitev za nekaj ur.
V mestu, kjer je izrazil odvetnik par besedi o velikem premoženju, ki ima priti v Drenovo po morebitni poroki, je nastal velik hrup. Razpoloženje Drenovčanov se je namah iz-premenilo v prid krojaču in njegovi nevesti, in sklenili so, da bodo varovali zaročenca z vsemi svojimi raz-
pregled.
kvestra. Tako je imelo istočasno z nacijonaliziranjem podjetja zemljišče ostati dosedanjim zakupnikom, dočim bi se imele ostale nem-emičnine razdeliti med dobrovoljce. Odredbe odgovarjajo zakonu, mirovnim pogodbam in principom privatnega lastništva in so bile sprejete 1. 1922. Kasneje je minister za agrarno reformo razveljavil ukinjenje sekvestra, ker banka ni izpolnila pogojev, ki jih je stavil dr. Markovič. Kar se tiče prodaje sladkorne tvornice na Cukarici, je Markovič izjavil, da tvornica sploh ni bila prodana. Tiskanje obligacij za vojno odškodnino je bilo vsled sklepa ministrskega sveta, ki je zahteval nujno izvedbo, v resnici drago. Radi razdelitve zemlje hercegovskim rodbinam, pri čemer so se dogajale nepravilnosti, je bila odrejena takoj preiskava in se je pokazalo, da so interesenti navedli več članov družine, kakor jih je bilo in s to goljufijo dosegli, da jim je bilo dodeljeno več zemlje.
Glasovanje o Markovičevi aferi se je vršilo v petek zvečer. Izid glasovanja je bil nastopen: 127 poslancev je glasovalo za prost prehod na dnevni red, 67 glasov je bilo za to, da se dr. L. Markovič izroči sodišču, 5 glasovnic je bilo praznih.
Zahteve trboveljskih rudarjdv.
Na sobotni seji je bila prečitana resolucija trboveljskih rudarjev, ki zahtevajo ureditev rudarskih mezd oziroma njih povišanje, obenem pa tudi, da se sprejmejo v službo vsi zaradi zadnje stavke odpuščeni rudarji in delavci Trboveljske premo-gokopne družbe. Resolucija se je odstopila odboru za prošnje in pritožbe.
Pretep med poslanci.
V soboto se je nadaljevala razprava o državnem proračunu. Radikalni poslanec Mihael Srečkovič je v svojem govoru očital opoziciji, da neracijonelno kritikuje proračun, ter je nato napadel posl. Agatonpviča in njegovo hčerko, nakar je nastal silen prepir, med katerim je pritekel Agatonovič na govorniško tribuno in udaril Srećkovića po vratu. Nastal je velik trušč, ministri so takoj zapustili dvorano, stenografi so pobegli in nastal je splošen pretep. Tudi predsedništvo se je umaknilo s svojega mesta. Poslanec Srečkovič je potegnil samokres, nakar so mu nekateri poslanci opozicije klicali, naj le strelja, če ima pogum. Agato-noviča pa so odstranili od njega in ga pomirili. Nato so se tisti, ki so mirili, začeli medsebojno ruvati. Splošno psovanje je trajalo celo uro. Poslanci so skakali po klopeh in rabili najgrše izraze. Galerija jim je
klicala, da je sramota, da imamo take poslance. — To je bila edina in glavna senzacija tega dneva.
Nemci proti proračunu.
Na torkovi seji je govoril vojvodinski radikalec Gjorgjevič za proračun. Za njim pa je dobil besedo radikalni poslanec Mihajlo Rankovič, ki je proračun kakor tudi celokupno politiko podvrgel ostri kritiki. Izjavil je, da bo glasoval proti proračunu. V imenu Nemcev je govoril poslanec dr. Moser, ki je izjavil, da bodo Nemci pri generalnem glasovanju o proračunu glasovali proti.
Proračun sprejet.
Včeraj v sredo je bil državni proračun za 1. 1924-25 v načelu sprejet. Za proračun je glasovalo 116 poslancev, proti pa 61.
*
Sporazum z Italijo. V Rimu so bile 22. t. m. v palači Chigi zamenjane ratifikacijske listine o sporazumu, sklenjenem med kraljevino Italijo in kraljevino SHS, ki so bile podpisane v Rimu dne 27. januarja teo"a leta.
Prevzem Baroša in Delte. V nedeljo 24. t. m. dopoldne je odšla s Sušaka vojaška godba z oddelkom naše pehote ter obšla, spremljana od mnogoštevilne množice. Delto in luko Baroš. Drugih svečanosti ni bilo. Svečanosti so odpadle iz enostavnega razloga, da ni prišlo do kakih incidentov in konfliktov med reški-mi fašisti in prebivalstvom na Sušaku. Na Sušaku so bile v proslavo izročitve Baroša in Delte na uraci-nih poslopjih razobešene zastave. Občinski svet mesta Sušaka je imel ob tej priliki svečano sejo, na kateri je pozdravil občinski svet predsednik jugoslov. razmejitvene delegacije general Ljuba Milič, za tem pa je imel načelnik občine Juraj Kučič daljši govor, v katerem je naglašal, da Sušak nikdar ne bo mogel pozabiti bolestne izgube Reke, neosvo-bojenih bratov na Reki, v Trstu, Istri in na Goriškem. Občinski svet je sklenil, da se ves kompleks, ki je pripadel pod suverenost kraljevine SHS imenuje pristanišče Sušak. Dosedanja baroška luka se nazivlja Kralja Aleksandra luka, Bankino: Karagjorgjeva luka, Delta ostane. — Mrtvi kanal se nazivlja sedaj Frana Šupila kanal.
Svečana aneksija Reke je radi bolezni italijanskega kralja, ki hoče osebno prisostvovati aneksiji Reke po Italiji, preložena na dan 16. marca. Italijanski uradni list je 23. t. m. objavil kraljevi dekret, ki odobrava sporazum, sklenjen med Italijo in Jugoslavijo. Dekret odloča, da reško mesto in Italiji odstopljeno njegovo ozemlje tvorita integralen del italijanskega kraljestva. Posebni kraljev-
ski dekret ustanavlja „Kvarnersko provinco11 z glavnim sedežem Reko. Ima dve okrožji: prvo obsega Reko in anektirano ozemlje, drugo sedanje okrožje Volovsko-Opatijo, iz-vzemši Podgrad in Materijo, ki pripadeta okrožju v Kopru.
Albanija. V soboto 23. t. m. ob 15. popoldne je bil izvršen atentat na predsednika albanske vlade Ahmed bega Zoco. Neki mladenič — dijak iz plemena Mati je oddal na njega dva revolverska strela, od katerih je eden predsednika zadel v nogo pod kolenom. Rana je lahke narave. Orožniki so takoj prijela atentatorja, ki je skušal pobegniti.
Bolgarija. Te dni so inozemski listi poročali, da je na Bolgarskem izbruhnila revolucija, da je kralj Boris pobegnil in da je bil ministrski predsednik Cankov z nekaterimi drugimi ministri ubit. Vse te vesti so se izkazale kot neresnične in kot navaden borzni manever.
Nemčija. Mednarodni strokovnjaki ki so preiskovali stanje Nemčije in njeno plačilno zmožnost, so zapustili Berlin in se vrnili v Pariz. Strokovnjaki so si menda ustvarili o Nemčiji sliko, ki se precej približuje stališču francoske vlade. Komisija se je prepričala, da so vodilni kapitalistični krogi Nemčije investirali po vojni velikanske kapitale v dragocena podjetja, na primer v izboljšanje in v izpopolnitev železniškega omrežja, v konstrukcije telefonskih in brzojavnih zvez, v izboljšanje pristaniških naprav, v gradnjo trgovinskega brodovja itd. Komisija je tudi ugotovila, da je Nemčija po premirju izdelala nič manj kakor 18.000 lokomotiv in 400.000 vagonov. Strokovnjaški odbor je ocenil celokupni znesek v inozemstvu naloženega nemškega kapitala na dve milijardi. V Nemčiji sami se nahajajoči kapital cenijo strokovnjaki na 640 milijonov nemških zlatih mark. Premoženje nemške državne banke ni vraču-n jen o.
Rusija in društvo narodov. Moskovska „Izvestija11, organ sovjetske vlade, pišejo, da sovjetska vlada ne bo reševala vprašanja vstopa Rusije v društvo narodov, ker je društvo narodov le orožje v rokah velesil za zatiranje malih narodov.
i3UBSHa< r—~	1 " i
>ŠCHSEl.lUDDEly
gSBilKitHii
VRAGE MARK I	~l
SaBBBBBBBGBBBB
položljivimi močmi ter ščitili v svojem mestu osebno svobodo in pravo. Ko se je torej raznesla vest, da hočejo lepotico iz Zlatega potoka s silo odvesti nazaj, so se zbrali skupaj ter postavili oborožene varnostne in častne straže pred „Mavrico11 in pred „Divjim možem11. Sploh so z vso vnetostjo nadaljevali svojo veliko pustolovščino, ki so jo vprizorili prejšnji dan.
Prestrašeni in razdraženi uradni svetnik je poslal svojega Baniča v Zlati potok po pomoč. Banič se je odneljal v diru tja in naslednjega dne se je pripeljalo večje število mož s primerno policijsko silo iz Zlatega potoka v Drenovo, da bi bili na razpolago uradnemu svetniku. Izgledalo je, kakor da bi imelo Drenovo postati nova Troja. Stranki sta si stali grozeče nasproti, mestni bobnar je že privijal vijake na svojem bobnu ter tudi za poizkušnjo parkrat udaril po njem z desnim tolkačem. Tedaj so se pojavili na pozorišču višji uradni gospodje, duhovni in posvetni, in Pri pogajanjih, ki so se vodila na vse strani, se je končno izkazalo, da vstraja Lizika na svojem stališču in da se Vaclav ne pusti ustrahovati. Strapinskemu so namreč vlili poguma tudi Drenovčani. Izkazalo se je, da se morajo, po predložitvi potrebnih listov dovoliti oklici in da se
mora počakati, kakšni zakoniti ugovori se bodo pojavili med tem časom in s kakšnim uspehom.
Taki ugovori bi se mogli dvigniti spričo polnoletnosti Lizike samo radi dvomljive osebe napačnega grofa Vaclava Strapinskega.
Toda odvetnik, ki je zastopal njegovo in Lizikino zadevo, je dognal, da nimajo mlademu tujcu ničesar slabega oporekati niti v njegovi domovini, niti drugod, kjer se je do tedaj mudil. Od povsod so prihajala samo dobra spričevala o njegovi osebi.
Glede dogodkov v Zlatem potoku je dokazal odvetnik, da se Vaclav pravzaprav sam nikoli ni izdajal za grofa, da so mu to čast le drugi vsilili. Dokazal je, da se je na vseh listinah in pismih podpisoval enostavno samo kot Vaclav Strapinski brez kakšnega pridevka, vsled česar da ni zagrešil nobenega prestopka. Vžival je le bedasto gostoljubnost, ki bi mu je Zlatopotočani ne izkazali, ako bi se ne pripeljal v onem vozu in ako Ri kočijaž ne napravil one slabe šale.
Tako se je končala vojna s svatbo, pri kateri so Drenovčani veliko streljali s svojimi možnarji na veliko jezo vseh Zlatonotočanov, ki so streljanje zelo dobro slišali, ker je takrat ravno vel veter od zahoda. Uradni svetnik je izročil Liziki vse njeno premoženje in Lizika je dejala,
da mora postati Vaclav velik modni krojač in trgovec z blagom.
To se je tudi zgodilo, toda na drug način, kakor so sanjali Drenovčani. Strapinski je bil skromen, varčen in marljiv v svoji trgovini, ki jo je znal zelo dobro razširiti. Delal jim je vijoličaste, bele ali modrokockaste baržunaste telovnike, plesne frake z zlatimi gumbi, rdeče obrobljene plašče, in vse mu je bilo dolžno, vendar pa nikoli za dolgo časa. Da so dobili nove in še lepše stvari, ki jih je naročil ali pa pustil izdelati, so mu morali poplačati prejšnje, tako da so že tožili med seboj, da jim preša kri iz^od nohtov.
Pri tem pa je postal Strapinski okrogel in postaven ter ni nikakor več izgledal sanjavo. Od leta do leta je postajal spretnejši in pretkanejši v trgovini. V zvezi s svojim tastom uradnim svetnikom, s katerim se je kmalu snrijaznil, je izvršil tako dobre špekulacije, da je svoje premoženje podvojil in da se je po desetih ali dvanajstih letih z ravnotoliko otroci, ki mu jih je medtem rodila njegova Lizika, preselil z vso družino v Zlati potok, kjer je užival velik ugled.
V Drenovem pa ni pustil niti vinarja. Ne vemo, ali je bila temu vzrok nehvaležnost ali maščevanje.
Politične vesti.
+ Kaj hočejo? Kdor čita »Slovenca« ali pa izjave poslancev SLS v narodni skupščini, nikdar ne more natančno doznati, kaj ti gospodje pravzaprav hočejo? Enkrat se izjavljajo za eno državo in tri narode, drugič za tri države in en narod, potem zopet za en narod in tri plemena, nazadnje pa pravijo, mi smo doslej Slovenci, to še vemo, vse drugo pa prepustimo profesorjem. To je sicer zelo enostavno stališče za onega, ki teh vprašanj nikoli ni ra,z-motrival ,za gospodo iz SLS, ki je iz teh vprašanj kovala svoj političen kapital, pa zavzemanje takega stališča ni ravno častno. To je žongliranje in nič drugega. »Slovenec« je zadnje čase vedno gonil eno pesem, ali smo Jugoslovani ali Slovenci, navsezadnje se mu je to zazdelo neumno in je prepustil rešitev tega vprašanja profesorjem. Zdi se, da hi »Slovenec« res še potreboval kakega profesorja, toda takega iz stare šole, ki je nosil za hrbtom — šibo.
H- Ali je SLS za Radiča ali proti Radiču? Časopisje iSLS vedno napada več ali manj prikrito Radiča, češ da je on kriv s svojo abstinenco neuspehov dr. Koroščeve politike. Mi pa vemo, da je dr. Korošec skoro vsak teden v Zagrebu, kjer išče navodila za svoje delo v parlamentu pri vodstvu Radičeve stranke, da je dr. Korošec z Radičem skupaj v federativnem bloku, ki vodi svojo politiko sporazumno z vodstvi svojih strank. Ali hoče časopisje SLS to utajiti? Kaj naj to pomeni? Pisava časopisja SLS izgleda ravnotako, kakor da bi se dr. Korošec pripravljal na izdajo Radiča ali pa SLS na izdajo dr. Korošca. To so zavezniki!
+ Katera državna oblika je najboljša? Po pisavi časopisja SLS je samo tista državna oblika dobra, v kateri bo SLS z dr. Korošcem na čelu zagotovljena absolutna premoč. Ali se naj ta ureditev države imenuje avtonomistična, federalistična ali konfederalistična, republikanska ali monarhistična, je postranskega pomena. Kdor sodi po delu poslancev in pisavi listov -SLS, ne bo prišel do drugega zaključka.
+ „Domoljub11 in „Avtonomist11. Zadnji „Domoljub" piše na naslov „Avtonomista": „Če pri nas kdo za Radičevo pogrešeno politiko agitira, bomo mi to pobijali, kakor smo doslej, pa naj bo- to Avtonomist ali kdorkoli. Če Avtonomist misli, da se bomo tudi mi ogrevali za tiste fraze, s katerimi Radič na debelo ovija sicer zdravo jedro federalističnega programa, potem se silno moti. Nam ni za visokoleteče fraze, s katerimi je v zadnjem času prav po Radičevem vzorcu začel na gosto obsipati Avtonomist sVoje bralce. — Avtonomist naj nikar ne misli, da nas bo — teroriziral niti da se bomo pustili brcati, kadar bo on naravnost ali nenaravnost napadal SLS." Nadalje je „Domoljub" zapisal tole: „Avtonomist si je nadel nalogo, da ruje zoper SLS, dasi je to edina avtonomistična stranka na Slovenskem. S tem sicer ne služi avtonomiji, pač pa Radiču. Prav po receptu, ki ga je zapisal Radičev „Slobodni dom": „Koliko to ne dospiju učiniti sami slovenski republikanci (da namreč pri volitvah vržejo SLS. Op. ur.), pomoči će im u torne republikanci Hrvati." Konečno pa daje „Domoljub" tale resni migljaj: „Gospodje pri „Avtonomistu", mi bomo pa začeli kmalu dvomiti o vaši poštenosti in časti-vrednosti." Iz vsega se vidi, da obstoja dvom o „poštenosti in časti-vrednosti" na obeh straneh. Nam se zdi samo-, da je boj med ljubljanskimi avtonomisti samo boj za medvedovo kožo.
+ Kdaj se ustanovi opozicijonalni blok? V ponedeljek 3. marca ima vodstvo SLS sejo v Ljubljani ter bo dr. Korošec ob tej priliki poročal o političnih razmerah in svojih pogajanjih z demokrati in Radičem. Na tej seji bo dobil dr. Korošec pooblastilo, da stopi v zvezo z demokrati. V torek, ki je po pratiki narodni praznik, ne bo nobenih važnejših političnih dogodkov. Pričakovati pa jih je na pepelnico. Pri nas je namreč ta na-
vada, da se vsak pomembnejši politični akt izvrši na dan, ki je v pratiki bolj debelo podčrtan. Tako smo dobili ustavo na dan sv. Vida, protokol med SLS in radikalno stranko je bil podpisan na dan sv. Marka in kakor vse kaže, bo sporazum med SLS in demokratsko stranko podpisan na pepelnično sredo, ker se bo do tedaj bržkone dr. Korošec že vrnil v Belgrad. Torej bomo dobili pepelnični sporazum. To bo zelo primerno ime, ki bo že na zunaj kazalo, da se je dr. Korošec spokoril in objel z demokrati. Bati se je samo, da pepelnični maček ne bo dalje časa trajal kakor običajno. Na vsak način pa nam je veselje nad tem sporazumom odvzeto za predpustni čas ter prihranjeno za resni postni čas.
+ Volitve v oblastne skupščine.
Notranji minister dr. Vujičič je izjavil, da je materijal za izvršitev oblastnih volitev popolnoma pripravljen, in da se bodo mogle oblastne volitve izvršiti že letos začetkom meseca aprila. Z volitvami bo prebivalstvo dobilo možnost, da v oblastih samo prevzame važne posle, ki so se doslej reševali centralistično v Belgradu.
+ Priklopitev Medjimurja mariborski oblasti. Po zakonu o razdelitvi države na oblasti pripade Medjimur-je pod mariborsko oblast. Zastopniki pridobitnih organizacij iz Čakovca so vložili v narodni skupščini protest proti pridelitvi Medjimurja mariborski oblasti.
+ Ukinjenje šolskega odseka pokrajinske uprave v Dalmaciji. Splitski „Službeni Glasnik" objavlja, da se ukinja šolski odsek pokrajinske uprave za Dalmacijo ter da prehaja njegova pristojnost na velika župana splitske in dubrovniške oblasti. Bokokotarski srez ostane pod dubrovniško oblastjo, otok Krk pa začasno pod pokrajinsko upravo za Hrvatsko. Razen šolskih ustanov preidejo pod oblast velikih županov tudi ostale prosvetne ustanove kot muzej, gledališče in arhivi.
+ Kaj je s Kmetijsko družbo? „Narodni dnevnik" je poročal 23. t. m. iz BeDrada naslednje:	„Poslanec
Pucelj je storil korake pri notranjem ministru Vujičiču v zadevi prepovedi občnega zbora Kmetijske družbe za Slovenijo in interveniral pri njem, da se odpravi storjena krivica, ker je ministrstvo izdalo prepoved na podlagi napačne, tendenciozne in strankarske predstave klerikalcev, češ, da so se v Kmetijski družbi pripetile neke afere in da se ni pravilno poslovalo. Minister Vujičič je uvidel svojo napako in je rekel g. Puclju, da bo pp-ravil krivico, tako da se občni zbor Kmetijske družbe lahko vrši v kratkem." — Torkovo „Jutro" pa poroča iz Belgrada: „Minister Vujičič je svoj čas obljubil, da bo ukinil prepoved občnega zbora Kmetijske družbe, ako se izkaže, da je obtožba klerikalcev zaradi zlorab neresnična. Akoravno pa uradne poizvedbe niso dognale niti sence suma proti bivšemu glavnemu odboru, se minister Vujičič izogiblje držati dano obljubo, kakor se zdi, zaradi nekih koncesij klerikalcem. Baje mora sedaj celokupna vlada odločiti, ali se naj prepoved občnega zbora dvigne! Jasno je, da gre za politično igro radikalov s to najvažnejšo kmetijsko stanovsko in gospodarsko organizacijo v državi." — „Slovenec" ne poroča ničesar. Že ve, zakaj ne.
+ Kaj je korupcija? Vlada je na zahtevo poslancev SLS odgodila občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Ta odgodite v se je zgodila SLS na ljulbo, ker so njeni poslanci natvezlii notranjemu ministru, da so se zgodile nerednosti. Teh nered-nosti še doslej nihče dokazal ni, poslancem SLS pa :se je le posrečilo preslepiti notranjega ministra, da je odgodil občni -zbor. SLS se je namreč zbala volitev v Kmetijsko družbo in zato je intrigirala proti občnemu zboru. Do danes pa ni dokazala nobenih nerednosti in seveda tudi ne bo hotela priznati, da diši njeno postopanje po čisti in goli korupciji.
+ Državna poljedelska banka.
Ministrski svet se je 26. t. m. bavil z ekspozejem ministra za kmetijstvo glede zakonskega načrta o zemljo-radniški banki. Po tem načrtu se predvideva ustanovitev zemljoradni-ške banke z glavnico 5 milijonov dinarjev, ki bi dajala poljedelcem kredite po 7 odstotkov. Glavnica bi bila deloma krita po razredni loteriji, deloma bi jo prevzela državna Hipotekarna banka. O zakonskem načrtu glede ustanovitve državne poljedelske banke smo že svoječas-no poročali.
+Bojkot JDS. Kakor znano, je načelstvo Narodno napredne stranke svoječasno sklenilo, da prekine vsako občevanje in vsak stik z načelstvom JDS, ker posl. Reisner ni odstopil svojega mandata dr. Ravniharju s 1. januarjem 1924, kakor je bilo pred volitvami dogovorno. Temu sklepu se je sedaj pridružila tudi slovenska radikalna stranka, ki je poslala načelstvu narodne napredne
'Sv. stolica proti vmešavanju duhovnikov v politiko. Rimski list „Popolo d'lta-lia“ je objavil pretekli teden okrožnico, ki jo je naslovil predsednik Sv. kongregacije kardinal Laurenti načelnikom verskih redov. Okrožnica priča, da je sklenila sveta stolica ohraniti popolno nevtralnost glede zadnjih volilnih polemik v Italiji. Okrožnica poudarja, da je znano, da je tekom zadnjih let sv. stolica ponovno opozarjala duhovništvo, naj se ne udeležuje strankarskih bojev in naj se ne vmešava v popolnoma politične zadeve. Sicer je res, da ima vsak duhovnik, najsibo dušni pastir ali ne, kot zaseben državljan pravico imeti lastno politično prepričanje, ki pa mora biti v skladu z vestjo in vero; toda ravno tako je neoporečno, da ne sme duhovnik radi svete službe, ki mu je poverjena, nikdar zavzeti stališča, ki bi na katerikoli način moglo oddaljiti vernike od ljubezni in spoštovanja do vere in ki bi moglo njega samega zavleči v vrtinec strasti in popolnoma začasnih interesov. Sv. stolica je že velikokrat (Leon XIII. v pismu češkim škofom, Benedikt XV. v pismu belgijskim in poljskim škofom) opozorila duhovnike na to. Kljub temu je treba sedaj pred volitvami v Italiji ugotoviti, da se je tupatam kak duhovnik, bodisi tudi z najboljšimi nameni, radi premalo spretne obrambe vere ali radi nebrzdane domovinske ljubezni neprevidno vrgel v politično življenje; včasih je kak duhovnik zavzel pravo pozo kakega tribuna, žel je aplavz od te ali one stranke. Toda verniki so bili radi tega užaljeni in cerkev je pri tem le trpela na ugledu. Radi tega se poživljajo vsi redovniki, ki na ka-terisibodi način zastopajo interese vere, da se ravnajo po strogem pravilu previdnosti
— Cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine za mesec januar in februar, vljudno prosimo, da pošljejo naročnino pravočasno, da se se jim dopošiljanje lista ne ustavi.
— Mestni proračun ljubljanski sprejet. Kakor znano, se je Zveza delovnega ljudstva v ljubljanskem občinskem svetu razbila, ker so odpovedali svojo podporo komunisti, ki so zahtevali, naj se pred mestnim proračunom obravnava in sprejme delavski red in službena pragmatika za mestne uslužbence in delavce, kakor oni zahtevajo-. Obč. svetniki SLS in soc. dem. stranke so se branili na vse pretege, končno pa so se le udali, ker so videli, da ne spravijo mestnega proračuna pod streho brez pomoči komunistov. Komunistični „Glas svobode" je še zadnjič zapisal: „Danes, ko teče večini voda v grlo in pritiska proračun vedno trdneje, ko vidijo, da se kljub občinskih svetovalcev NDSJ ne premakne od svojega načelnega proletarskega stališča, uvidevajo, da je mogoče samo dvoje:	ali pristati na načela naše
NDSJ ali pa riskirati razpust občinskega sveta. Ali kakor kaže, bo večina raje ugriznila v kislo jabolko in se udala pritisku." Večina je ugriznila, ker se je zbala razpusta obč. sveta in v torek je ljubljanski obč. svet sprejel novo službeno pragma-
stranke pismo, v katerem pozdravlja njen sklep glede bojkota JDS in pravi med drugim sledeče:	„Potek
političnih dogodkov zadnjih let je dokazal, da s slovensko frakcijo JDS pod sedanjim vodstvom ni mogoče nobeno iskreno in uspešno sodelovanje, ker ima to vodstvo v vidiku vselej samo svoje, nikdar pa stvarne politične interese."
+ „Radikal11, prinaša programati-čen oklic, naslovljen na slovensko delovno ljudstvo in podpisan od glavnega odbora slovenske radikalne stranke (takozvana Štefanovičeva struja). Na čelu tega odbora je podpisan bivši narodni poslanec Franc Grafenauer kot predsednik, učitelj Andrej Bensa kot podpredsednik, in odvet. kandidat Emil Stefanovič kot tajnik.
+ »Vlada se maje«. Listi poročajo že nad leto dni, da se vlada maje. Presneto mora biti ta vlada že omajana! Pa jo tudi maje dr. Korošec!
in se izognejo podpiranju vsake stranke, naj se imenuje tako ali tako.
*	Enoten nastop Jugoslovanov v Primorju. Dne 25. p m. §o ge končala pogajanja med tržaškim političnim društvom „Edinost" ter goriško strujo glede postavitve kandidatne liste za državnozborske volitve v Primorju. Sporazum je dosežen ter je postavljena sledeča lista: 1 posl. dr. Josip VVilfan (Trst); 2. novinar dr. Engelbert Besednjak (Gorica); 3. odvetnik dr. Ulise Stan-ger (Opatija); 4. odvetnik dr. Stojan Brajša (Gorica); 5. inž. Podgornik (brat dosedanjega poslanca dr. Podgornika); 6. dr. Josip Bitežnik (Gorica). Nemška tirolska in jugoslovanska primorska lista sta vezani in imata obe isti znak: navzkriž položeno planinko in lipovo vejico.
*	Ustoličenje novega tržaškega škofa.
Novi tržaško-koprski škof, mons. dr. Alojzij Fogar, je končno dobil od rimske vlade „exequatur“. Novi škof pride v Trst 6. marca in se bo slovesno ustoličenje vršilo V nedeljo, 9. marca. Ker je Vatikan imenoval mons. Fogarja za tržaškega škofa že 8. julija 1923, je poteklo celih sedem mesecev, predno ga je potrdila rimska vlada.
*	Odkod letošnji i hudi mraz? Dr. Trei-bing, vodja berlinskega metereološkega zavoda odgovarja na to vprašanje sledeče: Mrzli zrak je letos v Sibiriji tako nakopičen, da govorijo o posebnem telesu mrzlega zraka. Od tega mrzlega telesa se je raztegnil dolg jezik čez Skandinavijo do Irske. Wo telo se noče nič premakniti, tako, da se topli zrak ob njem odbije in zdrkne ob straneh naprej. Mraz bo ponehal še le, če bo naskočilo sibirsko-evropski blok več sovražnikov nizkega pritiska in ga omajalo.
tiko, nato pa so komunisti glasovali za mestni proračun. Tako je volk sit in koza cela. Samo mogoče je, da pride še do kakšnega razočaranja. „Jutro" namreč piše, da „šepetajo klerikalci svojim prijateljem:	Ta
pragmatika bo sicer sprejeta, toda nikdar ne bo uveljavljena! Baš zato so jo tako zradikalizirali, da so si tem lažje preskrbeli zagotovilo politične oblasti, da bo sklep razveljavila! Za pritožnike so gospodje namreč že naprej poskrbeli!“
_ Umrla je nenadoma dne 26. t. m. ga,
Gizela Kremžar roj. Rozman, soproga poslanca g. Fr. Kremžarja. N. v m. p.!
_Volilni imeniki v Ljubljani izkazujejo'
12.621 volilcev za volitve v občinski odbor,, ter 13.132 volilnih upravičencev za volitve v narodno, oblastno in srezko skupščino. Volišč je določenih 18 in stanovanja so zabeležena po novih označbah trgov, ulic in cest.
— Volitev župana v Novem mestu. V
nedeljo, dne 24. t. m. je bila v Novem me-s u volitev novega župana. Izvoljen je odvetnik g. dr. Režek, za svetovalce pa gg.: Filip Ogrič, Anton Petrič, Adolf Pavzer, Josip Ogorevc, Edmund Kastelic in Ferdinand Buk
— Posnemanja vredno. Pri sestavi proračuna za sodni okraj Metlika so zbrani župani določili iz okrajne blagajne prispevek 1000 Din desetim kmetovalcem iz okraja Metlika, ki se udeležijo kmetijskega poučnega tečaja na Grmu. Ako bi ta lep čin
Po svetu.
Domače vesti.
posnemali tudi naši drugi okraji, bi gotovo znatno pripomoglo h gospodarskemu napredku naše dežele, katerega smo tako silno potrebni.
— Sejmi v Veliki Loki. V zadnji številki objavljeno vest o novih sejmih v Veliki Loki popravljamo v toliko, da se prvi novi sejem vrši 8. marca in ne 18. marca, kakor je bilo pomotoma tiskano.
— Krediti za regulacijo Save. Ministrski svet je odobril kredit v znesku 370.000 dinarjev za regulacijo Save v Sloveniji. Nadalje je odobri! kredit v višini 260.000 Din za vzdrževanje jetnišnic v državi.
— Promet z vrednostnimi pismi. Od 1. marca dalje se lahko pošiljajo vrednostna pisma na Poljsko, v svobodno mesto Gdansk in v Egipt.
— Brezposelnost uradnikov in delavcev v Zagrebu. V Zagrebu se nahaja 10.000 brez-
Ljubljanski velesejem in ma-
ilboiska razstava.
Leta 1922. in 1923. sta se vršili v Mariboru pokrajinski obrtni razstavi, ki sta pač bili za Maribor kot obmejno mesto z močno razvito obrtio in deloma tudi industrijo velikega pomena, nista pa imeli pričakovanega usneha, tako moralnega kot materi-jalnega. Vzroki so bili različni; prireditvi sta se vršili v majhnem ob-se^u v šoli, obisk je bil zelo skromen z ozirom na nezadostna sredstva za obsežnejšo reklamo, največ pa je na to vplival skoroda istočasno se vršeči Ljubljanski velesejem s svojo ši-rokonotezno organizacijo, ki si je danes kljub svoji mladosti pridobil že evropski sloves, k čemur je pripomogel tudi mednarodni značaj.
Iz navedenih razlogov, zlasti pa, da se ne cepijo gospodarske sile vsaj v Sloveniji in ker bi bilo predvsem umestno in koristno za našo industrijo, obrt in trgovino, da se koncentrira le na enem samem me-sJ je dosedanji odbor mariborske razstave, v katerem so bili zastopani najodličnejši mariborski gospodarski krogi, likvidiral razstave za daljšo dobo let in sklenil pritegniti mariborske pridobitne kroge v celoti na ljubljanski velesejem, ker ima leta dane vse predpogoje za izvršitev te velike naloge že radi svojih velikopoteznih naprav in centralne prometne lege.
Velesejem v Ljubljani leta 1924. bo torej zrcalo napredka celokupne industrije in obrti Jugoslavije, posebno pa bo natančno zarisana ona necepljene Slovenije. Sejmišče bo pač premajhno da zadosti vsem zahtevam za prostor, sigurno še bolj kot lansko leto, vendar pa kljub temu velesejmska uprava ne namerava staviti novih paviljonov vsled da-našnjih visokih cen stavbenih mate-rijalij in bo pravočasno prijavljene tvrdke, zlasti iz inozemstva, natančneje vzela v presojo, zakasnele prijave pa najbrže sploh ne bo zamogla upoštevati.
Dnevi od 15. do 25. avgusta bodo zopet nova. še večja manifestacija narodno-gospodarske sile in napredka.
Obrtniki na letošnjem velesejmu od 15. do 25, avgusta.
Pričakuje se po dosedanjih informacijah in izgledih. da se bo letoš-rie^a velesejma udeležila v večjem obsegu kot pretečena leta tudi naša obrt. Namerava se zasesti za obrt eden razstavnih paviljonov in bo baje interno oddajo prevzela Zveza obrtnih zadrug v Lmbljani. Obrtni krom so vendar prišli do prepričanja, da Ljubljanski velesejem ni samo namenjen naši industriji, marveč, da si je zadal tudi važno nalogo podpirati naše obrtništvo v njegovem strem-Ijeniii do nadaljnjega razvoja in napredka.
Lesna industrija na letošnjem velesejmu.
?e skozi dve leti se je čutilo na velesejmu veliko pomanjkanje ene najbolj razvitih panog naše industriie — lesne. Povpraševanje po blagu je bilo tu. ponudb premalo. — Letos namerava naša lesna industrija, zlasti
poselnih uradnikov in delavcev. V sredo pretekli teden je udrlo 35 delavcev v ljudsko kuhinjo, kjer so pojedli vsa jedila, ki so bila pripravljena. Potem so mirno odšli.
— Obsodba hrvatskih Seljakov radi napadov na orožništvo. Dne 23. t. m. je bila v Zagrebu razglašena sodba proti seljakom iz Stubice, ki so bili sojeni zaradi napadov na orožništvo. Obsojenih je bilo v celem 15 Seljakov na kazni od 2 do 6 mesecev, dočim jih je bilo okoli 15 oproščenih.
— Požar v Oklugovl gori pri Krškem. Dne 24. t. m. je upepelil požar trem posestnikom, in sicer Josipu Krošlju, Francu Molanu in Ivanu Drugoviču v Oklugovl gori hiše in vsa gospodarska poslopja. Uničeni so bili tudi vsi gospodarski pridelki in pohištvo. Rešili so le nekaj glav goveje živine in svinj. Ogenj je bil baje podtaknjen in so orožniki že aretirali neko sumljivo osebo.
pohištvena, zasesti veliko prostora in razstaviti svoje prvovrstne izdelke. Zanimajo se že sedaj nekatere velike ljubljanske pohištvene tovarne. Poleg tega je zatrdil svojo podporo velesejmu lesni odsek Zveze industrij-cev za Slovenijo v Ljubljani. Ljubljanski velesejmi se smotreno in mirno razvijajo in od leta do leta bolj dokazujejo, kako odločilen faktor so postali na polju narodnega gospodarstva naše mlade države.
*
g Vzroki dviganja vrednosti dinarja.
„Zagreber Tagblatt" je te dni objavil izjave posameznih finančnih strokovnjakov iz Belgrada glede dviga vrednosti in stabilizacije dinarja. Glavni direktor Narodne banke dr. Novakovič je izjavil, da je sedanji dvig dinarja došel povsem prirodno, ker je njegova prava vrednost bila mnogo večja, nego se je cenila na tržiščih. Mišljenja je, da se bo dinar stabiliziral na bazi 7.25 do 7.30 v Curihu. — Glavni direktor Izvozne banke dr. Bogdan Markovič misli, da je glavni vzrok porasta v aktivni trgovinski bilanci in je uverjen, da se bo dinar še dvignil. — Belgrajski veletrgovec Dinič izjavlja, da se je dinar popravil največ zaradi konsolidiranja ekonomskih in finančnih prilik. Kočno je izjavil neki zelo ugleden finančnik iz bližine finančnega ministra, da je treba iskati izvor v zboljšanju dinarja v konsolidiranju prilik v državi. Svojo izjavo zaključuje z globoko uverjenostjo, da se bo dinar stabiliziral na 7.50 do 7.60 v Curihu.
g Preprečene špekulaeije. Po izpraznitvi Sušaka po Italijanih so našla naša oblastva velike zaloge raznega blaga, ki so ga na-kupičili trgovci, da se izognejo carini, ker se je objavilo, da je blago, ki se najde na Sušaku, prosto vsake carine. Da se prepreči oškodovanje države na ta način pri izpraznitvi Baroša in Delte, je min. svet sklenil, da je vse blago, ki se nahaja v ba-roški luki in v Delti, podvrženo carini. Ta odredba se je morala izdati, ker se je opazilo, da je začelo mnogo trgovcev spravljati svoje blago v velikih množinah v ti dve luki, računajoč, da se bodo izognili carinskim pristojbinam.
g Prijave točilcev In prodajalcev alkoholnih pijač radi plačila takse za točenje. Prijave radi odmere takse po tarifni postavki 62 (Uradni list, komad 116 številka 378 iz leta 1923) za leto 1924 in drugo polletje 1923 treba, ker je rok za to že minul, v izogib kaznim opraviti od 27. II. 1924 dalje najkasneje v 10 dneh pri pristojnem oddelku finančne kontrole. Seboj treba prinesti listine o točilni pravici, podatke o obsegu točilnih prostorov z verandami, dvoriščem in vrtom v decimetrih, o številu miz, stolov in klopi, o količinah iztočenih pijač po njih vrstah v letu 1923 in o izkupičkih zanje (posebej na drobno, posebej na debelo), izkazila o obrtnih pravicah poslovodje in zakupoda-jalca in kolek za 5 Din. — Ako točilec (prodajalec) absolutno ne more priti, naj pošlje pooblaščenega namestnika z listinami in podatki.
g Izvoz našega lesa preko Avstrije ustav'jen. Kakor poročajo listi, je uprava avstrijskih zveznih železnic odredila, da se ima do nadaljnega ukiniti prevoz jugoslovanskega lesa preko avstrijskih železnic, namenjenega v Švico in Francijo.
K Za Izvoz naše živine. Finančno ministrstvo je izdalo novo carinsko tarifo za izvoz žive živine iz naše države. Ta carinska tarifa dovoliuje velike olajšave malim prodajalcem živine.
g Izvoz našega vina v Avstrijo. Izvozniki vina so zaprosili trgovinskega ministra,
da jim dovoli za izvoz vina v Avstrijo iste olajšave, kakor so jih imeli za izvoz vina v Mažarsko.
g Izvoz prešičev Iz Mažarske. Mažarski poljedelski minister je izdal naredbo, po kateri se lahko od 1 marca naprej izvažajo svinje, ki so težke nad 140 kg, ne da bi bilo treba izvoznega dovoljenja.
g Izvoz zgoščenega mošta iz Banata. Radi slabe vinske trgovine so sklenili ba-naški vinski trgovci, da bodo z vkuhava-njem zgoščevali mošt in ga bodo v tem stanju izvažali v Ameriko .
g Uvoz italijanskega vina v Češkoslovaško. Češkoslovaška je znižala carino na uvoz vina iz Italije, Francije in Portugalske od 420 na 210 češkoslovaških kron za vsaki kvintah Ta olajšava je bila sklenjena že pred sklepom trgovinske pogodbe med Italijo in Češkoslovaško na podlagi posebnega sporazuma glede uvoza vina.
g Valutna reforma v Rusiji Ruska vlada je popolnoma ustavila tiskanje sovjetskih rubljev. Mezde se bodo plačevale samo še v »červoncih* (sovjetskih zlatnikih) in v zakladnicah v vrednosti 5, 3 in 1 rublja. Sovjetski rublji, ki ostanejo do izdaje bakrenega denarja v prometu, bodo veljali kot drobiž. Nato bodo vse emisije od leta 1917 do 1923 po določenem kurzu odtegnjene prometu. To bo neke vrste oddaja premoženja, ki jo bodo nosili vsi sloji, najbolj pa kmetje. Po odtegnitvi sovjetskega rublja bo veljal samo »červo-nec« kot zakonito plačilno sredstvo.
g Lesni trgovci In Sušak. Iz vseh delov države prihajajo poročila o velikem zanimanju lesnih trgovcev za Sušak, kjer si hočejo ustanoviti podružnice.
g Živinski sejem na Reki. Na Reki delajo na to, da se priredi tamkaj mednarodni živinski sejem. Za ta sejem bi se uvozila živina v glavnem iz naše države in Madžarske. Z Reke bi šli v ta namen posebni vlaki, ki bi na določenih postajah priklo-
Maetianald o svoji mladosti.
Novi angleški ministrski predsednik Ramsay Macdonald je človek, ki se je povzpel iz najpriprostejšega življenja na prvo mesto velike angleške države. Rojen je bil v Lossie-mothu ter je bil spočetka poljski delavec. Kot mladenič je prišel kmalu v Bristol in ker ga je vleklo dalje po svetu, je potoval peš v London, skoro brez vsakih sredstev. Sanjal je, da so v Londonu kot središču angleške svetovne trgovine, ceste posute z zlatom. Namesto zlata pa je naletel na londoi skih cestah na lakoto in pomanjkanje. O prvem času svojega bivanja v Londonu je sam objavil v nekem londonskem listu opis, ki je zelo zanimiv in ki dokazuje, s kakimi težkočami in s koliko vztrajnostjo se je moral boriti za svoj obstanek in kaki si je pomagal dalje.
Macdonald pravi: „Ko sem prišel v London, nisem poznal žive duše in porabil sem nekaj tednov za proučevanje naznanil v listih in iskarje primernega dela. Kadar sem tako blodil s praznim želodcem po cestah, sem zavidal -rodajalce časopisov, ki so s svežimi grli nonujali svoje blago, in s spoštovanjem sem zrl v tramvajske sprevodnike, katerih obnašanje sem temeljito proučeval. Rad bi postal tramvajski sprevodnik, na v tem pogledu nisem mogel ničesar doseči. Ker sem bil najemnino že dolžan in ker sem kljub vsej varčnosti že porabil svoja denarna sredstva sem bil vesel, da sem mogel nekaj časa kot pisar pisati naslove za deset šilingov na teden in zame je bil že znaten napredek, ko sem našel službo za 15 ši-linsrov na teden.
Celo leto je obstojalo moje delo v tem, da sem v neki kleti pri slabi razsvetljavi pisal fakture. Toda priti od nič na tedenskih 15 šilingov, je bil zame že velik uspeh, čegar vrednost sem mogel le jaz sam oceniti. To leto, ki sem ga preživel v kleti, je bilo zame leto triumfa, zakaj s 15 šilingi se nisem samo prehranjeval in oblačil, temveč sem imel tudi dovolj sredstev, da sem obiskoval predavanja na raznih zavodih ter sem še toliko prihranil, da sem preživel počitnice doma na Škotskem. Kako sem to izvedel? Rešil sem problem da sem izhajal s 50 do 60 vinarji na dan. Kimoval sem si jedi sam nri cestnih prodajalcih, toda mojo glavno hrano,
Gospodarstvo.
piti vagone z živino. Transportne pristojbine bi bile zelo nizke. Živino, ki bi ne bila na sejmu prodana, bi kupila družba ter jo poklala in uporabita meso za preskrbo vojske.
g Mlekarske zadruge v naši državi. V
državi imamo 78 mlekarskih zadrug, od katerih jih ima Slovenija preko polovice (46 zadrug). Zadruge producirajo letno 13.900 metrskih stotov sira in 7240 metrskih stotov surovega masla. Mleka se zelo mnogo izvozi iz naše države v Italijo, pa tudi v Avstrijo.
g Nabava pšenice za seme. Po odobrenju ministrskega sveta je ministrstvo za poljedelstvo in vode določilo 4 milijone Din za nabavo jare pšenice in ječmena iz Češkoslovaške. To žito se bo razdelilo, odnosno razprodalo med pre-bivalstvo za seme, ker je prvovrstne kakovosti.
g Češkoslovaški vagoni za Jugoslavijo. Češkoslovaška sladkorna industrija je posodila jugoslovanskim državnim železnicam 600 tovornih vagonov za dobo enega leta. Vrše se pogajanja za prepustitev nsdaljnih 1400 češkoslovaških vagonov.
g Zaračunanje franka pri poštnih po-
šlijatvah. Ministrstvo za pošto in brzojav je spremenilo relacijo franka k dinarju glede plačevanja taks za poštne pakete v inozemstvo. Zlati frank se zaračunava pri predaji paketov s 15 Din.
g Proti razmnožltvl lubadarja. Ker se je v teku letošnje zime polomilo mnogo igliča-stega drevja, naj bi vsak gozdni posestnik pregledal svoje gozde ter posekal vse po snegu in vetru poškodovano igličasto drevje. Če se zaloti lubadarjeva zalega, naj se skorja kar v gozdu, na pripravnem mestu, sežge, da se na ta način prepreči razmnoževanje lubadarja.
g Vrednost denarja dne 27. febr.: V Curihu 100 dinarjev 7.20 švic. frankov, na zagrebški borzi 1 dolar 78.95 do 79.95 dinarjev.
ovseno moko, sem si pustil pošiljati iz Škotske, odkoder sem jo znatno cenejše dobival. Tak luksus kakor sta čaj in kava zame ni obstojal. Toda kmalu sem dognal, da vroča voda ravnotako dobro služi kakor čaj in da skoro ravnotako tekne. Opoldne sem jedel za 20 do 30 vinarjev v neki mali jedilnici in reči moram, da sem se skoro vedno najedel do sitega.
Moj delovni čas v podjetju se je pričel ob 8. zjutraj in je Lajal do 6. zvečer. Toda moj delavnik se je pričel ob 4. zjutraj, kajti tako zgodaj sem se že pričel učiti narodnogospodarskih in političnih stvari, ki so me zanimale, in ker sem zvečer obiskoval predavanja, nisem nikoli prišel pred 11. uro zvečer v posteljo." Po tem prvem letu v Londonu, ki je tvorilo podlago Macdonaldovi poti navzgor, je našel službo kot pnvatni tajnik prvega tajnika narodnoliberal-nega kluba ter je tako nrišel v one kroge, v katerih se je pričelo njegovo politično udejstvovanje.
Za gospodinje.
g Zeljnata glava z nadevom. Zmelji pol kilograma prašičjega mesa. Operi četrt kg riža in kuhaj malo manj kot ponavadi. Zreži drobno eno čebulo, potem pa zmešaj z mesom riž, čebulo in eno jajce. Popopraj in posoli. Med tem časom pa kuhaj zelnato glavo tako, da uvene, ker sveži listi se ne^ dajo obtrgati. Ko so listi uvenjeni, vzemi glavo iz vode ter liste obtrgaj. V vsakega zavij kupček mesa. Na dno ponve pa potresi pravega kislega zelja in nanj naloži mesene zavitke. Na vrh potresi zopet zelja. Vode prilij samo toliko, da se ne more paliti. Boljše je z juho zalito. Kuhaj eno in pol ure. Dobro je, ako narediš na eni žlici masti roštanje in ga streseš med zelje prodno je kuhano.
g Čebnlov sok kot klej. Najboljše sredstvo za lepljenje papirja na kovinaste posode je čebulni sok. Dostikrat je treba prilepiti na kovinasti predmet kak listek ali znamko, v to svrho je treba predmet umiti z vodo, v kateri je raztopljena soda. Potem se namaže s čebulnim sokom ter pritisne papir. Ko se predmet posuši, papirja ne moreš odstraniti.
g Pečen krompir s slanino. Predno se začne krompir rumeniti, ga vzemi iz peči in zabodi v sredo vsakega en odrezek slanine. Položi ga nazaj v peč. Slanina se razcvre in zabeli krompir ter mu da zelo prijeten duh in okus.
Raznoterosti.
r Stoletni koledar o letošnji zimi. Leta 1840. je izšel v Zagrebu »Stoletni koledar«, za dobo 1840. do 1940. Sestavil ga je Tomaž Mikloušič, župnik v Ste-njevcu. Danes ko prihajajo vesti o snežnih zametih v južnih pokrajinah naše države, je zanimivo pogledati, kaj prorokuje ta stoletna modrost o zimi leta 1923. Tu pravi: »Zima terpi do 21. sušca dojdueega leta; z početka je mokro z yelikimi povodu jami; okolo 21. grudna pritisne zima vekša z snegom i nepre-staje tja do travna, odkud obskrbeti se je potrebno z zadovol jnum krmum za jnarhu i ovce, pokehdob se van goniti ovu zimu nebudu mogle, kak takaj zarad vekše in dugše zime za derva ob dobe skerb imati se mora.« To je pro-rokoval župnik Mikloušič za zimo 1923. Imeli smo res velike povodnji in zanimivo je, da je v južnih krajih naše države padlo mnogo snega baš onega dne, ki ga je »plebanuš stenjevački« zapisal v svoj stoletni koledar.
r Največji zrakoplov na svetu grade Zeppelinove tvornice v Nemčiji za Zedinjene države Amerike. Zrakoplov je že povsem dogotovljen in se bodo v kratkem pričele poskusne vožnje. Dolg je 200 metrov in 31 metrov visok. Goni ga pet velikih motorjev, vsak po 400 konjskih sil. Motorji so nameščeni v posebnih gondolah. Zrakoplov vsebuje 70.000 kubičnih metrov pitno. Namenjen je za reden zračni promet med Ameriko in Evropo.
r Koliko jezikov se govori na svetu? Zemljepisen Balbi razlikuje na celem svetu 860 jezikov, katerih se ljudje poslužujejo v medsebojnem občevanju. Teh 860 jezikov se zopet deli na približno 5000 dijalektov. Filolog Vervier pa trdi, da je vseh jezikov na naši zemlji z dijalekti vred 3064. Kateri od obeh učenjakov ima sedaj pravi — Po Balbijevem računu odpade 860 jezikov na posamezne dele sveta takole: na Evropo 53, na Ameriko 417, na Azijo 124, na Afriko 114 in na Oceanijo 117.
r Škof — železniški uradnik. Škof češkoslovaške narodne cerkve Pvoeha-zka čigar posvečenje v škofa je vzbudilo svoj čas po srednji Evropi toliko razburjenja, se je iz vzrokov, o katerih češki listi ne vedo ali nočejo povedati ničesar, naveličal svojega mesta, odložil svoje dostojanstvo in se vnovič prijavil v službo češkoslovaški železniški upravi. Proch&zka je bil namreč, prod-
no je začel svojo svečeniško karijero nižji uradnik in je na zadnje služboval v Kraljevem Gradcu.
r Odkritje karolinške relikvijske skrinjice. Kakor javljajo angleški listi iz Kopenhagna, so našli v vasi Tjaerbory v bližini Esbjerg ostanke relikvijske skrinjice svetega Albana. Relikvija je za Angleško velikega pomena, kajti Al ban je bil prvi mučenik v Britaniji, katerega na Angleškem še danes jako častijo. Najden del je prednji del skrinjice; in poteka baje iz časov Karola Velikega. To umetno delo so Wiekingi ukradli in prenesli na Dansko. Od začetka 17. stoletja je bila v privatnih rokah in se je nikakor ni moglo najti.
r Bodoča vojna bo v zraku. Najnovejša statistika izkazuje, da ima Francija 1542 letal s 36.605 vojakov, Italija ima 720 letal s 11.000 mož, Anglija 599 vojaških letal s 30.215 mož. Češkoslovaška 228 vojaških letal s 3.426 mož posadke. Švica jih šteje 210 s 1200 mož, Belgija 189 s 1990 mož in Poljska 126 s 1700 mož posadke. Vendar pa te številke niso popolne, ker so se v zadnjih mesecih zračni kadri zelo pomnožili. Jugoslavija si je zgradila tovarno za vojaška letala v Novem Sadu. Tudi Romunija gradi takšno tovarno. Sovjetska Rusija ima ogromno letalsko armado. Bodoča vojna se bo tedaj vršila v zraku ,če narodi o pravem času ne pridejo k pameti.
r Ledena gora s 400 ljudmi na odprtem morju. Iz Kopenhagna poročajo, da sc je 28. januarja več tisoč ljudi drsalo na ledu v Orc Sundu. Nenadoma se je velikanski kos leda odtrgal ter odplaval na morje s 400 ljudmi, ki so preplašeni klicali na pomoč. Takoj je odplulo na ledeno goro več parnikov, ki so jo dohiteli ter rešili prestrašene drsalce.
r Iz življenja kaznjencev. Jetniški nadzornik jetniku: „Kako vam gre? Ali ste zadovoljni? — „O, hvala gospod nadzornik, vsega imam zadosti, satno za ključ bi vas prosil!"
Tržne cene.
Žito. Radi dviga vrednosti dinarja na 7.60 je početkom preteklega tedna trgovina popolnoma prenehala, z njegovim oslablje-njem na 7.25 pa so se cene učvrstile. Vendar bodo morale nazadovati, zlasti v našem Primorju, kjer imajo hudo konkurenco v italijanskem blagu (moka). — Boljše vr-
ste bačke moke so notirale povprečno 535 do 540, slabše 515—520 Din; zagrebška pariteta 565—575 po kakovosti. V pšenici je bil promet neznaten; kupčevali so spočetka po 315, na to po 320—330 na bački postaji. V Slavoniji in Sremu po 330—345. Po koruzi je bilo povpraševanje precej živahno, dočim so bili dovozi in ponudbe majhni. Bačka postaja je notirala 235—245, sremska pa 240—250 dinarjev. Po ječmenu precej povprašujejo pivovarji in ga plačujejo po 300 dinarjev na naložbeni postaji. Oves je ostal v ceni neizpremenjen in so povpraševali po njem za ceno 280—290 dinarjev zagrebške paritete. Fižol, beli 700, mešani 550 do 600, češnjevec 780—800 dinarjev.
Živina. Na ljubljanski sejem 20. t. m. so prignali 210 konj, 63 volov, 44 krav, 8 telet in 5 prašičev. Cene za kg žive teže so bile: voli I. do 14, II. 12—13, III. 11—12, buše 10—10.50, krave za klobase 7.50—9 Din. Par dobrih konj se je tržilo povprečno po 20.000 Din. Kupčija z govejo živino je bila srednja, s konji pa slaba. — V Zagrebu so bile pretekli teden nastopne cene: za kg žive teže; domači voli I. 1—16, II. 13.50 do
14.50,	III. 12.50—13, bosanski I. 15—15.50, II. 13-14, III. 11—12.50, junice 16—17.50, krave 1. 15—17, II. 14—14.50, III. 11—12.50, teleta 17.50—19, svinje domače debele 1. 26.50—27.50, H. 25—26, III. 18.75—20. Konji težki 20—30 tisoč par, lahki 12.500—20.000,
Živinski sejem v Mariboru (26. t. m.) Dogon: 11 konj, 5 bikov, 175 volov, 229 krav In 3 teleta, skupaj 423 komadov. Cene za kg žive teže: voli debeli 13 do 16.25, polde-beli 11.25 do 12.25, plemenski 10 do 11, klavne debele krave 11 do 12.50, plemenske krave 10 do 11, krave za klobase 9 do 10, molzne krave i 1 do 13.25, mlada živina 11 do
12.50.	Mesne cene: volovsko meso I. 25 do 27, H. 22 do 24, meso bikov in krav 19 do 20, telečje meso I. 32, II. 28, sveže svinjsko meso 30 do 40.
Prešlčl. Na svinjski sejem v Mariboru, dne 22. t. m. se je pripeljalo 75 svinj. Cene: 5 do 6 tednov stari Din 200—250, 7—9 tednov 400—450, 3—4 mesece 650—800, 5—7 mesečev 1200—1300, 8—10 mesecev 1450 do
1650, 1 leto 1700—2000. — Kilogram žive teže 20—22.50, kg mrtve teže 25—30 Din.
Krma. V Zagrebu je veljalo pretekli teden seno 87.50—112.50, otava 150, detelja 137.50—150, slama 85—100 Din za 100 kg.
Jajca. Cene jajc so nadalje padle. Nakupna povprečna cena v državi za komad je 1—1.25 Din. Izvoz je majhen. Na svetovnih tržiščih se v vedno večji množini pojavlja blago nove produkcije.
Les. Sporazum z Italijo je v splošnem olajšal položaj na našem lesnem trgu. Kot prva ugodnost je bila otvoritev prometa s Sušakom, radi česar se je dragi dovoz z vozovi znatno omejil. V Sloveniji sami se lesna kupčija ni kaj dosti zboljšala. Porast dinarja povzroča nckonveniranje naših cen. izvoz drv za kurjavo v Švico je minimalen, ker dobiva Švica cenejša drva iz Francije. Na slavonskem trgu notirajo: hrastovi hlodi I. 2100—2800, II. 1500—2000, za furnirje 2500 do 3100, hrastovina na zrcalni rez 4200—5150, francoske dožice, 1000 komadov 16.000 do 20.000, bukovi hlodi I. 350—400, javorjev! hlodi I. 700—900, jesenovi hlodi 1. 620 do 800, brestovi hlodi I. 550—650, mehko tesano blago 400—500, mehko žagano blago 600 do 800, brzojavni drogi hrastovi 70—140, jelovi 50—80, železniški pragi, bukovi 30 do 50, drva za kurjavo, bukova I. vagon 2700 do 3000, II. vagon 2200—2300, mešana 2400 do 2700, ogije, vagon 9000—12.000 Din.
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«.
Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
Kupim
vsako množino tramov in vseh vrst rezanega in okroglega lesa. — Ponudbe z »noto«, obveznimi cenami in dobavnim časom pod »Prodam« na upravo »Ljudskega tednika«.
ZdruikeBie ©pekarrae sl. d. Ljuišija&aa
Teiefsss 733-naznanjajo, da so otvorile
i? sredini itiesls na Piki©šičewi cesti 13 tovarniška zalogo vseh vrst opeke
lastnega Izdelka.
Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji ceni.
Hranilni In posojilni zaood
E*. 25. as O. 25.
ii ilublpii ii Diraaiskl c. 13
sprejema hranilne wieg@ pesi najugodnejšimi pogeji,
upoštevajoč od finančnega ministra že naznanjeno davčno prostost hranilnih vlog.
¥I©H@ EM® tekeši rašaasi^ ®!ajia||©dnejše po d©§f©w€it*&s« Oafe po-s©jila pmti popolni iraraosti* najkulantnejše.
ocE Oe <IL<
H
H
B
H
a
a
a
a
a