U»ued dailj eicept Sator4ay», Sunday« and Hoiidar«. TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdallkl In vprsvnlAki proatorl: S6AT South Lawndal« Ave. Office of Publleatlon: tŠŠT South Lawndale A ve. . Tsfcpkone, Rockwell 4904 -YEAK XXXII Cwi lista j« 91.00 Juttr; I«, irn. ml «k* JM a( Ominm ef i, itn. ( HICAGO, IU .. PONDEUKK. 15. JANUARJA (JAN. 151, 1940 Butacrlptlon |6.00 Y««rly . %&TEV.—NUMIIER 10 S Acccptsacs for ■»!!Ing nt ipecial rate of postaf provldad far ta ivjetske bombe padajo na Švedsko; oskovski listi izlivajo srd na Švede Francija odprla tvoje meje prevozu bojnega materiala in prostovoljcev na Finsko, tisk pa je obnovit agitacijo za prelom diplomatičnih odnosajev z Rusijo. Sovjetski letalci obnovili napade na finska mesta/ Poročila o trenju med Stalinovimi komisarji in vojaki potrjena >LM, 14. Ja«.—So- take bomba is osmih letal so dfugih potrebščin, katere so zasegli Finci, sovbile nedotaknjene. Dnevnik poveljnika ruskih čet, ki je prišel Fincem v roke, je vseboval med drugim svarilo, naj vojaki ne sprejemajo cvet-He -od finskih žensk, ker so morda posute e strupenimi praški." Poročilo dalje pravi, da so ruski ujetniki izjavili, da se nočejo vrniti domov. Ostali bi radi na Finskem, dokler ne bo vojna končana in Rusija dobi novo vlado. Jezili so se na Stalina, ker jihpotisnil v vojno s Finci. Skoro vsi so izjavili, da so člani ruske pravoslavne cerkve. Pred nekaj tedni so politični komisarji dobili pri vojakih svetinjice, katere so jim takoj strgali in jih potem pretepli. Moskve, 13. jan—Sinoči izdan komunike pravi, da se ni nič važnega zgodilo na frlnskih frontah. V sektorju pri Repqli, UkhtHn Petrozavodsku so bile aktivne ogledniške patrolje. Prav tako na karelijski zemeljski ožini. Sovjetska letala so u-prizorila več ogledniških poletov. . ^ Helsinki, Fiasks, 18. jan.—Tu __________poročajo, da so Finci našli doku- jega nrads je naznanja ježe Pri ubitih ruskih voja ns švedski otok o ne zspsdni strani Bot-zaliva ki okrog 60 milj od Finske. HELSINKI. 14. _ . ^ 400 sovjetekih letal je dat metalo boatbe na vsa mesta in centralne Finske in kot tucat mest je v pleme-število mrtvih in ranjenih iliatov je veliko in na tisoče j je razdejanih. Na boji-n| bilo danes nič posebnega sovjetskih napadov na se-fronti, ki pe so MH odbiti. MOSKVA, 14. jen. — Sovjet-i tisk v Moskvi je danes ka->r na komando začel strahovi-napadati Švedsko zaradi njene »moči Finski. Včeraj je poli jat vo sovjetske armade v Le-ngradu v dolgem poročilu o-isčilo vsa poročila o finskih negah sa "smešne laži" in Izvilo, da vse iagube sovjetske made znašajo 900 mrtvih, am-»k teh 900 Rusov ni bilo ubitih, ič pa so—zmrznili .. . ■ ■ Pariz, 18. jan. — Francija je dprla svoje meje prevozu boj-ega materiala in prostovoljcev a Finsko. Predstavnik zuna- re elika količina materiala, name-ijenega Finaki, dospela iz juž-lovzhodne Evrope, toda število »rostovoljcev, ki so že odpotova-na Finsko, je voješka tajnost, n je priznal, da je izvajanje pro-rama glede pomoči Finski ha-Btelo na ovire, ker vlade Škan-inavskih drŽav iz bojazni pred usijo nočejo dovoliti prehoda irostovoljcem preko svojega o-emlja. O vprašanju pomoči finski republiki so včerej razpravljali lani komisija za zunanje zade-Kaj so sklenili, ni bilo na-nanjeno. Agitacija v časopisju, a Francija pretrga diplomatič-le stike e sovjetsko Rusijo, se obnovila. Pierre Bernus, ki ečkrat govori v imenu zunanje-ra urada, je objavil članek v li-tu Journal des Debata, v kate-em zahteva takojšen prelom *u«ijo. On opozarja na možnost iitlerjevega posredovanja med lu«ijo in Finsko, kar bi bilo u iarec Franciji ln Angliji. A llelainki, Finsks, 18. jsn.—Sovjetski letalci so uprizorili več navalov ns finsko ozemlje in metali bombe na Turku, finsko luko ob južnovzhodnem obrežju, in Riihimakl, vsžno železniško križišče, ki leži 40 milj severno od Helsinke. Največja finska ra-diopostaja v Lahtu je bila poškodovane. S te postaje so Finci pozivali prebivalce Sovjetske linije v ruščini, naj nastopijo proti Mitičnim komisarjem, strmoglavijo Stalinovo vlado in »klenejo mir s finsko republiko Tu poročajo, da so finski oe-troatrelci pobili ruske vojske, ki *o skušali priti ns tla ns kere-lijski fronti s psdsli. Krogle so jih zadele, ko so se spuščsli letaj » padali na zemljo. Druge, ki m> prišli na Us, so Finci ujeli. v Poročilo possbnegs dopisnike finske fHBptam agenture fronte prt Suomussalmiju, kjer *o bile ruske divizije poražene. *e gleei: ___^ . v _ Zbrana evidence o bitkah ns t^j fronti potrjuje dejstvo, ds je vnak ruski vojsk, ki je bil re-">*n v bitki, dobil kroglo v gla- zdravnika. Zaloge zdravil in kih, M potrjujejo vestf1 o trenju med političnim komisarjirki spremljajo vojaške enote, in četami. Pri nekem vojaku so dobili proklamacijo političnega komisarja leningradakega distrik-ta, katero je naslovil armadi in v kateri pojasnjuje ln hvali delo komiaarjev, kar je dodatni dokaz in priznanje o trenju med komisarji in vojaštvom. "Komisarji so odgovorni za življenje in bojno razpoloženje vojaštva/' se glaai proklamaci-je. "Smrt komisarja je velike izguba za vojaške čete. Komisarji so duše in očetje čet." , Proklamacija omenja slučaje, ko so vojaki rešili življenja komisarjev, in citira Stalinovo deklaracijo, v kateri je naglasll važnost službe komisarjev. v' r , Pri nekem komisarju so našli knjižico z imeni vojakov, ki so se pritoževali zaradi slabe hre-ne, in dezerterjev. Neki vojsk je bil obdolžen podžigSnja upora med svojimi tovariši. Ruski ujetniki v taborišču pri Helsinku so povedali poročevalcem ameriških listov, da rusko ljudstvo ni hotelo vojne s Finsko. Za to eo odgovorni Stalin in militaristični krogi v Moskvi. Ujetniki bi radi pissli svojim žensm in sorodnikom v Rusiji, s se boje posledic. Ako bi žene in sorodniki izvedeli, da so v u-jetnlštvu, bi lshko sledile perse-kucije. Vsi ujetniki so priznali, ds dobivsjo boljšo hrsno v taborišču nego so jo prejemali kot vojaki v ruski armadi. Švedska država * -v. se oborožuje Dvesto milijonov dolarjev za ojačanje obrambe Stockholm, Švedska, 13. jan. —Finančni minister je povedal parlamentu, da bo Švedska potrošila dvesto milijonov dolarjev za ojač^pje narodne obrambe v tem letu, kar bo povzročilo prvi deficit po več letih. Drugi izdatki bodo znašali $366,000,000, skupni dohodki pa $432,000,000. Vlada ne bo mogla kriti stroškov z rednimi dohodki in morala bo naložiti dodatne davite« Zasedanje parlamenti je bilo otvorjeno z govorom kralja Gustava, On je pojasnil poslancem, da bo moral narod doprinašati žrtve v intereaursvoje obrambe. Država bo morala omejiti druge aktivnosti, med temi gradnjo stanovanj, da poveča svojo oboroženo silo. Švedska simpatizi-ra s Finsko, ki je postala žrtev Stallnove-agresije, toda kralj ni omenil, ali bo Švedska nudila vojaško pomoč finski republiki v vojni s sovjetsko Rusijo. - Predsednik vlade Albin Hans-son, čigar govor je sledil kraljevemu, je poudarjal, da bo Švedska branila svojo neodvisnost lir svobodo, ps naj prids karkoli. Kakor kraU. tje tudi oŠ izjavil, da so simpatije švedskega ljudstva ne strani finske republike. 1108, Aet of Oet. I, 1917. suthorisod oa June 14. 181». Angleška letala nad nemškimi mesti Francozi nemške li cije tJUi j Finski poslanik • pojasnil situacijo Sklad $85,390 zbran za Fince v Chicagu L bojišču, niso našli niti enegs Upanje na re Htmv rudarjev izginilo Bsrtfsy. W. Vs„ 13. Jan.-Vssko u pen je, ds bodo reševeki dospeli do rudarjev/katere je zajela eksplozija plins v premogovniku Pond Creek Pocahon-taa Cos! Co.. je Izginilo V premogovniku se nahaja še 62 ru-dsrjev in bojazen je. ds *o vsi mrtvi. Doslej eo rsdevaki nsšff| vooio $86,390 trupla SO rudsrjev. Ts je nsj- yo Med tisoči, ki ss sblrtnli ns -večja rudniška nesrečs v deželi od I. 192* Chlcago, 18. jan.—Hjalmar J. Procope. finski poslanik v Wa-shingtonu, je v svojem govoru na banketu, keterege je priredila Ameriško-škandinevslce u-stanova, pojasnil faktorja, ki so potisnili finsko ljudstvo v obrambo proti 6gromni Rusiji, ko so Stalinove čete invadirale finsko ozemlje. Dejal je, da reprezentance Finske niso mogli sprejeti zahtev sovjetskih voditeljev ns konferenci v Moskvi, ker bi te, če bi jih sprejeli, .pomenile {konec neodvisnosti finske republike in svobode. Finsks bi s tem tudi odprls vrata komunistični agresiji v drugih evropskimi državah. t>"Nli polju zunanje politike se je Finsks vsdno trudils v nepo-rih, da.,vzdrži in ohrani prijateljske" od noša je z vnemi državami," je rekel poslanik. "Iz tega razloga se ni hotela vmešavati v politiko evropskih velesil. V tem oziru je sledila drugim šksndinsvskim državam. iS Qjž rom ns Finsko je Stalinova politika jssns. On je ustanovil tako-zvano finsko ljudsko vlado v Te* rijoku ob ruski meji. Povedati morsm. da ni niti «den član ts vlade ni flHskl državljan. Tvorijo jo ljudje. kLsalLvaU v Moskvi vss zadnja leta. Finski vojski as borijo In žrtvujejo švojs živijo-ns, da ostane nih domovina svobodna. Finsko ljudstvo j^ enotno bolj nego je bito kdaj prej. Mi bomo zmagali, če nam bodo druge drŽave, ki so šle v boj proti vladi nile In oborožene peotir pomagal*" Organizacij« za pontoč finakf republiki, ki so ns delu v Chlče. gu. so nsznsnile. ds so zbrale Denar bo dobil Finaki rd«či križ. V nota bo potrošena zs ubtsžitev bede med finskimi prebiveki. London, 18. jan>~Uradno poročilo se glasi, da so angleški vojaški letalci invadirali ozračje nad več nemškimi mesti ln jih nspadli s bombami., S tem so ae maščevali nad Nemci, ki so v četrtek bombardirali angleške parnike ne Sever sem morju in kraje na vzhodnem angleškem obrežju. Poročilo dostavlja, da so se vsa letala srečno vrnila v svoja oporišča ps napadu na nemška mesta. Letalski minister je naznanil, da je bilo nadaljnjih 18 letalcev ubitih v akciji od jf. do 8. januarja, 19 pa jih še pogrešajo. Odkar je izbruhnila vojna, je bilo ubitih 112 letalcev. Angleški tovorni parnik Luči« da je zadel včerej ob mino in ee potopil v bližini škoUkege obrežja. Štirinajst članov posadke je utonilo. Berlin, 18. jan.—Uradna časopisna agenture DNB poroča, da so francoske četa1 preneaenetlle Nemce a napadom ln pretrgale nemško bojno črto pri Kreus-bergu vzhodno od Forbache, toda bile so vržene fraza j protinapadu. Ts sektor le*i v bližini Seerbrueckene. < Poročilo dostavna, da ja bilo več Francozov uttftih in ranjenih v protinapadi); nekaj vojakov ao Nemci ujeli. Dve franoo-ski bojni letali sis bili sestreljeni, so sls se spopedli a nemškimi v zraku nad zajmdno fronto. Nemci ao Izgubili eno letalo. Pariš, 18. Jan.—'FruncoHke in angleške topnišlf* baterije ao u-ničile tri nemtiif bombnika, ae glaei uradno MiOtUo. To dalje pravi, da so frahsoske Čete prodrle nemško bojno črto in dobile važne informacije. London, 18. jen/ — Nemški bombniki so invadirali ozračje na^ vzhodnim angl)»|kim obrežjem in napadli parnike na Severnem morju. Trije parnik! so bili poškodovani. Najbolj srdite bitke ae je vršila nad luko v Norfolku, kjer so bile štiri angleške tovorne ladje. Proti nemškim bombnikom so se dvignila v zrak angleška letele in jih krnelo prepodila. Copenhagen, Dsnska, 18. jan. —Nemški bombnik, poškodoven. v bitki c angleškimi letali, se js morsl spustiti ns tla na dsn-skem ozemlju. Stlri člane posadke bombnike so evtoritets Internirale. To js bilo-ž* drugo nemško letalo, ki se je morelo spu stiti na tla na danskem ozem lju v zadnjih dveh dneh. Vojaška revolta v Ekvadorju preprečena Guayaqsfl. Ekvador, 13. jen. —Vojaške revolta, katero so ns mersvsli uprizoriti pristaši Jo-sejs Ibsrrs, bivšega prsdsedni ks. ki js bil poražen pri volitvah. ko Je ponovno kendidirel za predsednika, je bila zatrta pred izbruhom. Ibsrrs in vsj Klavni zarotniki so bih srstira-miSi. Pri volltvsh je zma#el Ubere T- KONFERENCA 0 OBRAMBI BALKANSKIH DRŽAV Rumunija vabi Jugoela• vi jo v §voj krog ENOTNA FRONTA PROTI RJJSIJI Bukarešte, Ram unija. 13. jan. —Kralj Karol, ki se je sinoči vrnil iz Vršaca, kjer je konferi-rel s knezom Pavlom, jugoalo-vanakim regentom, o združitvi Rumunije in Jugoslavije v nevtralni fronti, katero sponsorira Italija, se je sestal s člani kabineta in jim predložil zaupno poročilo o poteku razgovorov, ki ao se nanašali tudi na obrambo balkanskih držav proti" možni agreaijl s strani sovjetske Rusije. Konference sta se udolešila tudi rumunaki prestolonaslednik Mihael in praglša Cvetkovič, predsednik jugoslovenske vlade. Vest Iz zeneeljlvega vira se glaai, da so konferenčnlki aa-vzeli stališče, da bi ruakl sunejc v južnovzhodni Evropi ograšal Ihc Carlos del Rio Štirje ubiti v letalski nesreči Cssey, in.. 13. jen,—Stlri o-sebe, med Umi trije členi ene družine, so se včeraj ubili, ko Je letalo, v katerem so se vozili, treščita* ne tla v bližini tega me-sta. letalo je padlo na lis kms lu ptetrr,- ko se je dvignilo i ju.ak z letališča * Aretacije Poljakov v K ovnu Kovno. Utvinska, 18. jan. Okrog 60 Poljakov, med temi bivši čestftHct 4n dijeki. je bilo eretirenih na obtožbo zarota proti vladi Nameravali ao uprl zor iti poč' v Vllni Polie4jaki U* ne zerotiiike se nadaljuje. ves belkenske država. Italija in njena zaveznica Ograka, dostavlja vest, bi lahko nudili tem državam izdatno pomoč v slučaju ruske agreeije, slasti če bi Ogrska dobila zagotovilo, da ji bo Rumunija vrnile Transilvanijo, ko bo evropska vojna končana. Za tako zagotovilo bi Ogrske dela Rumunljl vojaško pomoč v slučaju ruske fn vazi Je Besa rablje. Obe, Italija in Ogrska, ne-glašeta potrabcutMiotne fronte držav južnovzhodnefkrope proti sovjetski Rusiji. Iz milltsrističnih krogov js prišlo poročilo, ds Js vSČ IU1I-jenskih vojsških častnikov dospelo ne Ogrsko. Obiskali so Is kraje v Karpatskem gorovju, kjer so koncentrirane ogrske četa in kjer je meje med Ogrsko ln Rusijo. Ns konfsrsnci v Vršacu js skušal kralj Karol Izvedeti, ali Rumunija lahko pričakujs pomoči s strsni Jugoslsvljs v slučaju ruskegs nspads ns Bsss-rabljo. Ksj je knez Psvls odgovoril ns to vprsšsnjs, ni bilo pojssnjsno. Ankara, 18. Jan.—Tu Js bilo naznanjeno, ds bo TurČIJs korakala z Italijo v diplomatlčnl kampanji, kstare cilj Je združitev držsv Južnovzhodns Evrops proti nevsrnosti ruske sgresije ns Bsiksnu. Ts rszvoj js dslo-ms odmsv rszgovorov med re-prezentsnti Humunije In Jugo-slavlja, ki so ss ^vršili v Vršacu. Mraz paraliziral promet v Berlinu Vročina ubil« 29 oub v' Argentini Domače vesti Nov grob na za padu Port Augftlea, Wash. — Na farmi v tej okolici je umrla Francea Segulln, roj. Vladek, stara 63 let in doma 1a Markov-Ščine na Primorakem. V Ameriki je bila 19 let in tu zapušča moža, dva alnova in omoženo hčer, v stari domovini pa dva brata in tri sestre. Pokopana je bila 4. januarje ne pokopali^ u Ocean Vlew. Vesti la Minnesota - Duluth, Minn.—Mary Butala, o katere smrti v Pinevlllu smo poročali pred nekaj dnevi, je bila stare 67 let, njeno dekliško ima je bilo RoŠič ln rojena je bila v Oornji Peki pri Črnomlju v Beli Krajipi. V Ameriki je ži-vela 44 let ln šapušča tri sinova in pet hčeija. li l«eaallake vesti La Salle, III—rProd nekaj dne- vi je tu umrl rojak Jakob To-mažič, doma la Polica pri Višnji gori na Dolenjsksm. Dva nova grobova v Ohlu ' Youngatown, O.—Tu je umrl za srčno hibo John Panigac, star 64 let In rojen na Viču pri Ljubljani. Bil Je član SNPJ In 86PZ In tu zapušča ženo, - Mraz in sneženi viharji so zs- ^ ^ m ^ ^ ^rn^Mike pa htavsii več življenj v Južnovzhodni K v ropi. V Transilvaniji in Bukovini je tmdls tamperstu rs ns 40 otopinj pod ničlo ^ troljne Isdje ns morju so v prvem tadnu tags maaeca ustavile šeat psrnikov in, zsoegle J2.000 ton btšga. Airea. Ifpjflšl, 13. jen.—Polki ja Je morsis zaatrs-žiti aklsdiščs ledu prad razkačo'-nlmi fidjamslri In vročinski vsi, ki js zsjel ta m»«to, še vsdno trsjs Ha m o v Buenoe Airesu ji* v r o č i n s zahtevala 29 življenj. Ona l«du je poakočlla od 20 centov ns $1.2ft la 60 funtov in preblvski protaatlrsjo. Finska dobiva it ali jan-ski bojni material Rim, 14. Jsii.—General Krkn-c taco Frane o, španski diktator, pošilja Finski Italijana^ bojni matarief. ki je oatel r-$|jfinji Tako ae glas) veat v listu riere Psdenn. Nov način produkcije cepila proti tifusu odkrit , f New York. 13. jen.—Medicin-ski oe nj«e enak To je »e V I •• v* f* K oko spije zwmi poglavje, ki ja pa UM te ašlMSl be %ečjih profilov ia je isteb in- ratejejo aa sa merili. H rati IML so sa 70M ■ aK devet affjo* •o la Pozabili so. 10 letihpsteoožilo »tram je pa temao- IO vaak MhiŠmjmMU skopaj sriri. Pred ja * te* rovih delalo bb-N*aj poja*-knko adaj stoji ta stvar. je %»*torat ea Je preosog mktisdal a fo-IMU orvmogarjev. Po- m Da. dragi žitatriji. take je sa-tuj pri nas- v tej Zdaj cck aai ste tw ap rcktiu rettf Hoovra z k oh -•:>. ka«!**r «*> v«ak |tol po svoj odastrek čorb* ■Mhr 4» Saš amater Tnft p* las relifa odpravil todi WPA. tak, da te bo bakacirai pa tak« kakor cfcša Roosevclt. ki , ~ i driavi napravijo le dot«**, ^oote Tnšs ao je prikopati mdgolMi ^J To- si šaljive vse&ane dopndajo veliki i vKimi čtiatdijem. Torej teko aa-i «a io sročno oovo leto 1M»! ae- nrefi- upom aaj.danebc« trn* Sreč« toiikc nasprotnikov kot lato tdao: uk UMb vam želim in ostn- m je en[Hm rojakom po Sharofiu io Far-Anton! Mrtlu sročno lete I94»!> I»i f meh. ki oh * poodru vom!—Frances Gcroo-ho Wft- ce. " ' lepo vre- j Ko teko aras ponovno prejel še pr. oe bat nikoli gj^ Tndi enačbe. U sp» ^ ni, aa hitra pnšte. slo globoko spi in celo teh:. Zvije se v mičen klobčič tr. ledi glavo aaed sprednje noge tako. da se ji ko. nosa. MŠJo ptice, vedo mnlofcateri. C* po-z električno svetilko r majic- in velikega vrte. bed Mi nI Kadar spi ptica ao svoji atj* ae ji kremplji orijejo reje in ni ndm| na. nosti, da bi niti r ngjg*kjijem spoojn podL. u tla. Hudo po je. če kremplji v mrzli noči teko k reji. da se ptico ne me** več me, a adaj pa jeie reka Aliegbr- drago pisaso zopet a uy zamrznila preko vse strug*.,au čiteteljtta pove. da je Sne* j« be|j malfc šest pakev. Proavjfio kjer je bC moj " po porab po gn je veliko, kagfeki" dopis, v ___I.LL. J <1 stefe šele adaj pravijo, da je treba trnjnib ali kapitalnih do-Imrn. noti »troji, nova postopja, itd), to šele bo zaposli k' nove bolj kait pa produkcija kom umne-(vsakdan je potrebščine). Ekonomi kote jo na dejstvo. da privatni kapital počiva v bankah ia federalnih bondih. nameeto da bi bil investiran v kapitalnih dobrinah- Lete I9t9 je bilo Uft milijard dolarjev privatnega kapitala aarrazpolag? za.razširjanje produkcije, ia-ai ao Ulr komaj tri milijarde. Privatni kopitni je še vedno na štrnjku? Ceaa io koga čaka? na rodn je ____ _ ■■ biti. če se detekniti pravo »vete privatne Uateioe S privatnim kapitalom »mejo razpolagati le privntzd. kapHolarti. ki eo faaatniki trga kapUn-hl tltosnti jim ne aaero*. da bi ga inveetirnli ni njih mila volja. Ce U jim h/ bifto konec a/ihove "demo-krortje-. bsar gee^odarafte srokmde — bi bil pri nekateri r**m~. pri drugih pa TaiH !■■**. Le dcenašcroučna večino aaaer>šk»ga Ijudatv^ bi bkka »r aae kaša ta veosi. io bi ae zavedela tateva bi bila labko lan hfp naMm. m anstn Mu (kakor Jt Mfc pri odpravi pnbMtŠje!) in privatni ^m. bi moro atešiti jomi. aorioloi blaginji. Um llllhlll rna' 1 mini večino loirilki Ijodsbe maae se še ne aotads le potrebo, le ni pripravljen« »a te drnsUten korak Kaj je adnj steriU? Nasko-Mi pnvotni kapital z aha>M*imi bz krvavo silo na fMe oe te. kaj toMi večina Modi? U voob prateačnte amror te te petoenilo. da ae zaletiš s glave ebsm M io *eveda~ai moraš glavo ras-teli ... to ourvr bi te slocft. AmerikaM bila .r»ra ate let nazaj io vmlo bi morda drugih 4s bk ds te m pesrroiln 00 dannšnj > stopnjo. Kaj jo ftseej mrki? Poč te — kar ae da «to-fW? lodojo late ae pnHotela. de amrrjšLu do-Lbi Mirialoo tovoroennje. tako-[omj in kalsbtjvoo pogajanje s »»nimalor orak io moksi-pud|»rt> ta časa Un drage olajos^e to so ao lap ia nate ven na-r^ Pred šaertnm bdi bi bil človek mislil, da Ljrte mbaj ********** «a Aorviha io da bi tri In krvave nrr«tečije za do«eyu tega . . Biaapii. i ila j-* je aeognte ie'dioee satelite ti e dkrijloe jioi il lusil Te o labko doae- ^^^■šdfeida faalaa m i >a ie Knogms 11 rebteaota te akraj tenje. r m nn to. kako ne- U" raa inde«trt| m kotite 1 isgjtsla«ti ~«Sro»kaJTB ■■rtjSS. No vaok mmčin m šibni* epoalsodb? ' | je (tvto -«JirnišeJ« n* te u* |>t* jaot^. Veak drtever. »o na) HMBB ivoli. aaščUr Stroje. ------- . teko da an OTOji tega rova vrplk okrog premognrjev oo coste za Roil River Ca im v tej smeri dva rova, namreč at. 1 inv i Do aprila 140* ata-obo rora jroč let deiola akornj z polno poro. Rov št. 3 jr po tet- obrotovati s polno poro na dva To jr bik* od oktobra L 1. do 30. dee. Dne 2». der. ao pn strojniki d*dnli ukaz. 'jo ifpodkopeli več. Ta okna se je bliskov ib» širil po vsem rovu. Dne 30. dec. eo pa rti premogarji. 700 po številu, dobili ukaz. naj povežejo avoje orodje ii. ga pošljejo ven. rokord. ker % t*vh ni tšabtn premogar toliko ponenrecil. da ne bi mogel nadaljevati i ae na tekot nam te dregi pri druiili, kakor tndi huda zim^ sneg in led. da je groan. Se verjamem, da je^o kazen Now •a pr^eiai ^ bo. kjer bo ostal o j oe re^ne bo ii mfapoeiin^la tudi ia '.udi otroke in dva do dragi porabili te vao mojo po-bo ia vse amrtnino. ki jo bedo prejeli od jednote. Tk> mi ponovno piše Za gorjonka. Vse to jo prišlo iz pa-smoocšrve torbe zadnji Torej ni čudno, da je Unde Sam upoolil moja dva sina on pošti, ker dobi precej biznesa od oteta. Moj prijatelj WiUiam McDer-Ku naselbina Renton. Tamkaj mott. aotradnik The Cleveland je prej dešalo 800 rudarjev, adaj Plain Dealerja. je tndi prejel por po jibdatešo m Vsi dragi pa pamm iz piinoe*> r> torbe Pr b^i peetevljeni nn ccetec ei. ki mo p*e. je Ceorge H. Ffff-; Se bom pn šoenkrat vrnil k tog iz Cantena. Ohio. Vam bom oalfite lovcem. Na Mortteoeo ne- prestavil telo pisemce, ki at del jo mi jo -asra. Ussek princolnfglaai: ' j fino putko. Toojr Umeb po eno-' Kaj pomaga višjeoobka izob-go pr tetina nonKoto tegwiitt.rrMŠs? Vojoo io mednarodna po-Todi on ja lovec. v .7 Stika prttHAaln glavno vlogo po ao ko bo- lovaka pso, odpol jol nn Z detesn je Šo precej dobra jbo rov Hormari LlSr ne drla fte nekaj čnan. ker je reka zamrznjena. V tej okolici zelo io-Aiabrajo nove stroje za nalda-Od tn je odda Casio nak.i« op dvojico majhnih puca ki aU se na reji teko tesno stisnili druga k drog da tvorite aa videz eno snaao pernato šogo NV katere ptice odhajajo v ilebrm vremenu cv Tako delajo n. pr. vrabci, n le tedaj, te ima, primerno počivališče. Opazovali ao vrabca, ki je štiri zime zaporedoma vsak večer spol na istem mestu: njegova «pob»ira je bšLi pod no svetilko, ki je bila pritrjena k neki hišL Spoje vsako noč v polni svetlobi in vedno a telesom proti severu, z glavo pod perutmi. Mnoge ptice oe v spanja stisnejo druga k drugi dn hi jim bilo toplo, druge spijo rojiš sitem. - ------. M i" « - manjkajoči e Jiftoi Afriki priboja dr. Robert dovnim praopičjioi Naj še omenim, da se bo vr-ai|o m veselica društva 174 todi SSrt v llnrvrkko oo 27. januarja. Godbo bo izvrstna Joe; A,'mrk iz Uniontovno. N obemrdoi io kriminalni izradekk < krivičnega kapitalističnega wmmm »pudaratva. ki hrepeni le za spojim. nikdar dovolj \eUktm pra-fitom. In večina delavcev rine te skozi desetletja akoezf u kri vičoe m kane. Toda. kadar jr treba, da glasuje za avoje iastnr koristi, takrat po večina aedr no hmanicr in glasuje v prilog največjih Iikorišf r va Icrr NV čitntelji. Nn čilal: "Kaj Dobe zaintereai-v lastni dan višjo- WMBB. Kar i itlsks 'mkmtmT' Georpe aa je te tite iačnib m šejnib. ne bn Oi- bnvil s tem vprašanjem in prišel čt*ar manjkalo, bo vsega dovolj, je do zaključka. Ifesi jaz m-Toroi ste vabljeni od blizu in dn-; mam višješolske izobrazbe, leč, stari in mladi. V rnikrm bil kljub ■, kar nam je povedala Elinora Gnrfinkle o višje šola ki bi v tem listo na Meni se zdi. da vso to aa preveč Natečaju po Ko jo dnspela karavaoo z jamskimi voaovi io orod^m ao površje, so kmnpamj*!" oelav-d razložili orodja io ga polotili na vsako atran tračnic v 10 palcev debel »neg. Ti anopi orodja ao izgledali kakor da ležijo ubiti vojaki na bojni poljani. 4 Rov št. 4 iste kompamje pn api apnnje pravičnega te "d a-prila JW Boaai pravijo, da kompaoi ja ne moro abajati rodi prevelikih etrollBov in dnklar n*' jW»v cena prem«)gu; da rov ne bo oliratoval. K- • št 6 pa počiva že IX meaerev. V vseh teh treh rovih f«tr k enpe-HHTi« prizad*>tih nad aaogar jrv. ^^ . Vprašan k naatenr' se bnd-i aedaj 'obrniM' sa delom? ' Znano je. da brez drla m >rla to mreža — za bogatine ja drugače Pri W PA delajo mkateri tri do štiri dni ni 1* dm; oe- ' •'fttl aebi in »vojim potom> cem borni obstanek, kakor todi trezno mislečemu delavstvu M- laak l*a«boirb. 258. Prod tremi leti je bila odkopnnn v ---- vib skalah velikegaJknasnolonm v Kramdra*., pri Sterkfootetno v inžni Afriki lobanja^ ki ni ne človeška i* oe opičjo, ako se vzamejo a mero adaj živeči ljudK io opice. Tri ktp. m. pretaka vali to Igbaojo in zdaj so dognali. 4 pripada nekemu plemenu opičjih ljudi iz dote piiocena. Lobanja ima prostor za 730 kubu ni h centimetrov močgnonv. kar je zaanj kut ima aovek ir toanib najnižjih dovedkih ro-dgrr oo drogi strani pn ima večjo mtteanu' > prostornino kot vsaka opica kolikor je zaonik. Opice imajo največ 800 kubičnih centimetrov r, najnižji človek pn ima okrog 900. Pr. Broom je konstatiral. dn je to te drugi. Cleveland. Oblo.—Pred *rm aa fa ta ono u Ck***~t*hi Cbesoicb. Pa.—Sicer m, toda upam. (b mi npraotite. Naj pn o ae moram hvaliti vsem. ki so mi poulali božična darila. Društvo 5*8 SNPJ mi je dalo iz blagajne $10, za kar se članom in članicam lepo zahvalim. Prav tako ae zahvalim Antonu Baletu, mra. in An- riln. kakor tndi opji «202 t MW. ki mi je dala 445. nr da b< ^ prašni. Torej hvala vaem posanam* mm člnnom in odbornikom. Dobil »em 430 tudi iz glavnega u-rada SSPZ in $10 iz gtav 'urada SNPJ izredne podporo. Hkoro bi bil^isMobil Joeva GaHiera ml.. U mi ja sli.<*ntl 6o-tar v roko. ko m> me jriili (šia-knt v botniŠRKo. Na Uate potko pa nbem pozabil, katero mi je pnWt|««< 4oH>rt Torej :epe hvala. -Ijepr» je, te ima čl*• tek prtjotelje..dobro je. če v droltvn io dobro je. te si rml uniji. ZnhvaUi ae saoram to> ^ s ar em citam vaa oopts v letos- t■ ntno po ^ kotil oro i j * aeir *t*tema trarp ^ ha si aad * zga . Zodajič. ko sem | mM ^ bit Zopet v Sbarooo. i ijkajoči člen."" ki spola človeka z njegovimi nižjimi opiskimi predniki. Prvi zna nt -čkn" je trinilsks lobanja takoevanegn "pitbr-caathropcksn" s otoka Jnee; M je bOs odkrita lete 1893. Trinikska lobnajn ima 780 centimetrov možganske prostornine. je šola zato, do te 1 bos ti šolo očiL tak f igralna pnojiša oa temnni >0 ršida«b Veoph tega nte» aandoteti alti vnb. kljob ion m* «aLjporali pndati tn jih •pro-J«ti, ko e** ViSeg da T*b >teteo Sodstva 1 šikiava Pra« tabo hnd» asertel n^M* Iribulansk V" ''' 8e bte» kabho peter te takan » je od ds uteNUrmk prtee i % rULL rzvff SUCK kljob temu sem od takrat ktillht v revije. tel v bizne» komercialni artast. iadelovnl mane napise, pisni kratke ttagod-t*aje sli dopise r Ailaotic »Montbljr, in sedaj ptšem novelo. Oni. ki m tadelali izpite, mi ** jaz pet rt bo jem ja. Ne vem. kaj na j bi ms no. Kaj pn dsbiš v rjšji šoli, ki stoji za teboj? Soj eni ki so Ho1a> v višjih šolah, todi os-, m kar aaj hI tel uči Pa f « • _f** , Ieza m umrlpvost Neka amrriška zavarovalna dralbn objavlja svoje irsledke o razmerju med ttlrsne trio in umrljivostjo pri ženskah. Preiskav, ki so bile podlaga tej statistiki, je bilo nič manj nego 308)228, zato se na številke labko znnesrmo .. Pri ženskah pod 40. letom so ugotovili najvišjo umrljivost med tistimi, ki so presegal* normalno telesno težo za 5 do 24 odstotkov. Med 40. io 50. letom enairajo največ ženske Id jim je tria za 5 do 14 odstotkov manjša nego normalno. Pri tenskah and 50. letom je marljivost isto (Iko največja, te jim je teža bistveno pod normalo. Počim umirajo pod 30i lete« največ sred«?* vlPRkr. prod 40. leteor največ veliko tonske, i-majo v poznejših letih večino, kar m tiče uavljt-vosti. majhne tedtske. Kar an tiče odparno^i proti boleznim, jo umrljivost zavoljo jetise. pljučnice in hripe pri tensksh s premajhno trio zn <0 odstotkov večjo nego pri drugih ien-skob. vendar, pn je v nekih ptimciib pijočnkr tndi znotno večja tete nevnma. Preveliki trte zvišuje tndi umrljivost aavoljo bolsani ap^ osjega telesa in obisti. nasprotno pn so akut-oe srčne bolezni spet nevarnejše zn tenske s premajhno težo,- Pri sladkorni bolezni ni* mogli najti nobeoegn razmerjn do tete. ta po-umrljivost večja le z višjo starostjo. (k Prosvete. Ii januarja 1920) rearf. Splošno ogorčenje je aavte Protesti pepls%ijojo IV ris. - ^ ....... Deiesošar isdk Plilot' ■'■*■• dalamkik unij prati zataraojn natnv nem tnjoiko Palmi rjo te Ameriška viodn ja ottlan' In delež nemških ladij, ki ji gn je daAa antatu h taoorssafro. V __I krvave dešavake atnvke in agr^ ptdtoj izn.tr. ah n ako je " % nenadoma obrnil. . Mahoma je zavladala tišina. Vsi so gledali vanj. Obraz se mu je potil. Drgnil si je roke ob prsi. Skrivil je ustnice. Klobuk si je lahno sunil proti tilniku. " Nato ga je vnovič prijela čudna muha. Zopet jt zaukal ter se z ohlapno povešeniml rokami opotekel proti gruči; delal se j« na smrt pijanega. , Osupli so se mu umeknlli. Stal je sredi sobe in se oziral okrog. "Kaj blebetate?" je. vlekel težko ter se zibal nazaj in naprej. Strmel "je od obraza do obraza, ali vsako oko se mu je umeknilo. Veselila ga j« groza, ki jo je zbudil. Za pultom je Italijan, še vedno smehljaje, zagrabil dolg nož in stal čisto mir-Oo. Deklica Je čepela na tleh. Nato je Gypo buftii v glasen krohot, vteknil roke v hlače ln odkorakal proti vratom. 1 Zunaj je trenutek okleval. Nato je mahnil naravnost čez cesto. Vsi so stekli k vratom ter gledali za nJim. Njegova visoka, orjfcška postava v modrem katunu, ki se mu je oprijemal beder, se je svetila v luči, ko je križal široko cesto; počasi je postavljal nogo pred nogo, hlačnice so se mu brusjle, da je šumelo, kakor seno pod koso. Nato je postava stopila is svetilne ter se zabrisala, ko je dospel do hodnika na drugI strani ter ae obrnil v senci posamične visoke hiše na lavo; > Tedaj je utonil v noč. ------- Takoj nato se je splazila suha, mahedrava postava čez često ln po njekovem sledu. Tudi U je izginila v senci samotne visoke hiše. Nihče ga ni opazil. Bil je Mulholland, ki je zalezo-val Gypa. DEVETO POGLAVJE Za vogalom se je Oypo ustavil. Oprl je roko ob steno za aebojv "tal nepremično z nazaj obrnjeno glavo ter vlekel na ušesa. Slišal je, da ga zasledujejo koraki. A tudi ti koraki so sa ustaviti. S pridržano sapo Je prisluškoval nekaj sekund in nI čul ničesar več. Nato je po-smrknil in počasi obrnil glavo naprej. Zaspa no je pogledal predse v temo. 8tal Je čisto - tiho. Nato se mu Je obraz pol**0™* razpotegnil v nekak smehljaj, In oči so se mu zameglile. Lah-no se Je tresel. Naskrivaj se je večkrat ostro ozrl okrog sebe. Bil Je nelcak zagoneten, skorajda skrivnosten pomen v njegovih kretnjah, lahnih, sunkovitih, pritajenih kretnjah, Nato je strmel naravnost doli 4>o temni, ozki ulici, ki je tekla pred nJim in a® je Um daleč končavala pred visokim tidom, kjer je na enem vogalu brlela svetiljka v znamenje, da se tam cepi druga cesta na levo. Z desnim očesom je pomežlknil proti svetiljki in pri tem se mu Je začrtal v lice lopovski izraz. ; "Zakaj n«?y'*e mrmral na glas. "Zakaj ne bi šel in si privoščil malo zabave? Kaj? Nekaj fickov za babnlce In malo pijače, da si pogre-jam večerjo." ~ - - " , Val strasti mu je zaplat po životu. Ze je hotel odpreti usta, da bi zavriskal, pa je samo slrah«imM vteknil roko y hlačni žep in tipal za svojim šopom. Našel ga- je. P^tolažen si Je uddehnil. ~ ^ - L- "Uhko bi mi g* Lil! sunili," Je momljal z resnim pogledom v drobnih očeh. "Ta plaža tod okrog je malopridna sodrga. Kako zimsko noč jim ne bi brez skrbi zaupal svoje srajce. Strašne hudodelske klape se potepajo zadnje čase tod okrog." Nato se mu je obraz kar zasvetil od poželji-vostl, ko mu je misel Jcrenila nazaj k svetiljki na onem koncu ... in tja, kamor je ceata držala. Hrope je zajel aape ter krenil proti sva-tiljkl. ■ ; Skoraj isti hip je pogledala izza ogla glava za njim. Glava je oprezovala, dokler ni zavil Gypo za svetiljko na levo. Tedaj Je šinil izza ogla možak in zdirjal za nJim. Bil je Mulholland, ki je zalezoval Gypa. Ko jaGypo krenil za svetiljko na levo, je prišel y ozko ulico brez hiš. Na desni strani je bil Visok zid, kakor pri vojašnicah. Oklepal je veliko skladišče nekega podjetja, kjer so izdelovali slatino ali nekaj takega. . Na drugi, strani ceste ni bilo zidu. Stali so samo še temelji nekakih poslopij. Tu pa tam je pošastno molel iz tal kak vhod, par tovarniških dimnikov ali opekasto ogrodje okna. Za njim je bil odprt prostor poln odmečkov, grobelj, opeke, loncev, stare obleke. Cesta sama je bila vaa premrežena z mlakami. Ce se ni hotel zmočiti do kolen, je moral Gypo hoditi po ilovnatem obrobu, ki so ga naslpale krušeče se hiše. Bil ja puščoben pogled. Vsa okolica je skoraj kričala svojo zgodovino, in če bi bila res kričala, bi bila govorila a tistim brezkončnim, glasnim brbljajočim vreščanjem, s katerim govore blaznlki in bebci. Živela je na tisti posebni način, kakor žive razvaline ponoči, ko je ženil j a pokrite* 4emo4n vse stvarstvo spi. Toda Gypo ni bil občutljiv. Njemu je bila cesta s svojim blatom in svojo nesnago samo divje drastilo, da ga je fte bolj mikalo razbrzdano veseljačenje. Naglo je korakal. Skakal je od kupa do kupa, zdaj spodrsnil ter zaklel, zdaj se prijel za razrahljano opeko kje v steni, da se JT Obdržal v ravnoveaju. &daj pa zdaj mu je zaplskalo od stene na drugi strani ceste, kjer je nekaj stafih izmozganih žensk iskalo mraku, da bi skrile avoje razdejane obra*e pijanim očem kakšnega razdražljlvega fanta, ki je iskal brezumne zabave. Ti šumi, vreščanje pogubljenih duš, ti zvoki, nedolžnim dušam tako neznansko strašni, na Gypa niso vpli- PONDELJEK, 15. JANUARJA pozornost. PolašČala se ga je neobičajna duševna otopelost. Sklenil je ostati, dokler ne bo vse končano. Čez dobro uro je šel znova gori in pogledal, kako proce« napreduje. In spet se je vrnil v kuhinjo, k ognjišču. Bik) je tiho, le ura je tiktakala in v štedilniku je prasketalo oglje. Da. in še en glas je bilo slišati — topot Morganovih korakov pred hišo. Njemu nasproti je negibnoeede-la v črno oblečena starka. Njene začuda živahne in pametne o-či so neprestano raziskovale njegov obraz. * Andrejeve misli so bile mlačne in neurejene. Mislil jc na Brawella, ki je globoko vdan svoji ženi, ona pa ga ptfcilo vara; mislil je na Edvarda Pagea, priklenjenega k čarovnici Blow- deni in na Dennyja? ki je ločen | in sklenila pogodbo z njo po dolgi stavki, od svoje žene. Razum mu je pravil,^ da so vsi ti zakoni žalosten I Težij ga je brezupen .občutek fiasko ... On bi pa najraje gle- poraza. Neprestano je čutil na dal na zakon kot na idilo — in, Grmeči pogled babice. Star- Avtomobili znamke Plymouth v tovarni Chrysler Motor Corp. v Detroitu, ki se je podala Uniji * pogled ali je sploh |i»ogel drugače gle-1 ka> je 8tala ves čas v ozadju, dati, ko pa je videk pred seboj w je naslanjala na zid in si tišča-Kristinin obraz? Radost, ki ji ia ^ grlo. Niti besedice ni je sijala iz OČI, mu ni dala, da bi j izpreiovorila, a njene oči so ga mislil drugače ... prežigale. Niti za hip ni Andrej >4)olgo je sedel tako in njego- po^bil, da pjeno hrepenenje po ye misli so bile tako polhe Kri- Vnuku ni nič manjše od hčerine-stine, da se je zdrznil,>o je star- gg hrepenenja po otroku. A vse ka, ki je še vedfto sedela tam, iz- ge je nevzdržno podiralo, vse je pregovorila. "Suzana je rekla, bj|0 zaman. da bi ji ne dajali kloroforma, če Nft mokrih Ueh je yladaro pra. bi to škodovalo otroku. Ko pa ji I opugfošenjet Andrej ge je z je toliko do otroka . . . In mi- nogo zapletn v premočeno brisa-slim, da nam vsem , je dodala K -n otrok mu je majone padel tiše. Trudil se je, da bi se zbral. "Narkoza ne škoduje," jJ je zagotovil z ljubezni vini glasom. Ne materi in ne otroku." Zgoraj se je zaslišalo babičino iz rok. Zdaj je bil moker in spolzek kakor neznano bela riba. "Toda, za boga, gospod doktor," se je zacmerila babica: "saj se je že mrtvo rodilo!" . I Andrej je sploh ni opazil. Če- HUMOR Usodna navada "Ali je res, da ste, ob novem letu dobili višjo plačo?": ♦ "Res je že, toda od tega žal ničesar nimam. Imam namreč usodno navado, da v sanjah govorim in tako sem se pred ženo izdal." • • Iznajdljivost Mati svojima sinčkoma: "0-ba sta mi obljubila, da ne bosta pojedla svojih pomaranč pred kosilom in kljub temu sta jih oba pojedla." Tonček: "Saj nisva, mama! Janezek je pojedel mojo, jaz sfem pa njegovo." ■ < ^ klicanje. Andrej je pogledat na pfav M Je popolurnem trudu ču-uro; kazala je pol šttrthr Vstali til polnega in ni že nič več je in šel v spalnico. upait je vendarle vztrajno izva- Minila je cela ura. Bila je ja| po8lednji poizkus: z brisa-dolga in trda borba. Ko se je o- je trj otroka in z obema ro-trok porodil, so skozi razpokane kama izmenjaje stiskal in popu-oknjce že prodirali prvi prame- j^j otrokovo oprsje, da bi tesni svetlotje. Toda otrok je bil ^ zadihalo. mrtev. Antfrfej je gledal mrtvo Jn ^ ^ u drobna prsa ka_ telesce in se komaj otmel groze. kor čudeiu napravila ktfevit Toda vse jim je bil obljubljal kVatak 8unek In zn0Va. In fie en-Njegov vročični obraz Je postal ^^ Andreja je obila vrtogia-naenkrat mrzel ko ed. Bil je v njegovimi pr8ti, zadregi. Rad bi poizkusil ožive- . . . A ' 7Amftn trudil > ^ V1 Berlinu je živel v začetku našega stoletja čevljar Mattern. Prijatelje prirode je zalagal martinčki, žabami in kačami. Nihče ni bolje poznal skrivali šča teh živalic od njega. Nekoč ga je poklical tajni svetnik, vod ja zoološkega instituta. — Gospod Mattern, potrebujemo nekoliko jajčec od slepcev. — Ali, gospod svetnik, se o-glasi čevljar. Slepci ne ležejo jajčec, temveč žive mladiče. — Tako? Svetnik je bil v za dregi. "Ho, da bi te vrag, Maggie mrmral, "da si reTše živa?" __ Kar zakokodakal je od Bmeha, ko je slišal njen bogokletni odgovor. " Kakor se j« približava! drugemu koncu ceste, je tillna ponehavaia. Slišal je šepetanje in mrmranja, oddaljenega petja, odmeve korakov, nekaj taktov godbe. Ti zvoki ao učinkovali hanj kakor bojni klici. Spustil ae je skoro v dir, ko se je polagoma približal območju gla Zuzani Morgdnovi, ki je onemo-1 ^J^ve/kakor brezicOTtr Gla-gla ležala na boku, Ae voe oma- ^ ^ bUft več pobeiena. in ssest r £ g r^j%^prnetlji- ;; m čel vse mogoče, da bi še vedno Andrej ji je podal otroka. C^ negibna žena prišla k zavesti. I til ae je oslabelega m omamlje- sov. Naposled ja planil akozi sUr tfltokan pre- si^no j« nekaj minut vročične- nega. Pregrinjala, brisače, umi ' ga truda, potem je videl, da j6 valniki, zamazano orodje vse lahko mirne duše puati. Srce ji to je brez reda ležalo na tleh. In-je bilo dovolj močno. Okrenll se jekcijska igla je bila zabodena v je; bil je brez auknjiča, iyi mo- Hnolej, vrč in lonec stahila pre-kro čelo ao se mu lepili lasje. vrnjena, na tleh je bila prava hvu u po voden j» Na razmetani poste iCje je otrok. ge je prebujala mati iz svoje- Babica mu ^odgovorila s pre-Jft naJrJtičnega sna. Starka | plaše^ kre^o, CHioka je bila » 4e ^ na8,anjaia na 8teno. r^ift , M. A zdaj so bile njene roke sklen-■ Pokleknil je In grebel z roka-| ^ u8tnke ^ ^ nemo hod ln bil je na bližnji ceati. Zmešnjava glasov je bila okrog ln okrog njega. Na levi ao se raztezale dolge zanikrne ceste z bordeli, vpletene kakor tkanini med razvaline hiš, v kate-rih ja v osemnajstem stoletju prebivalo dublin-sko plemstvo. Bil je v ozki ulici samih nizkih enonadstrop-nic. Nekatere ao imele zelene benalka oknlce, vežna vrata ao bila Široko odprta, vfa pritlična okna na pročelju razavetljena. Ceata aama pa je IMla temna, ker je pršelo. Zdaj pa zdaj je prhnila po nji kaka ženska. Nekaj moških je neodločno hodilo aam ln tja. Cesta Je bila videti mračna ln zapuščena. Iz hiš pa se je razlegala zmešnjava veselih glasov. ^ Gypo se je za hip vznemirjen oziral okrog. Nato je šel počasi po cesti navzdol in si mimogrede vsako hišo pazno ogledoval. Vedel je, da je Katlt Koxova adaj že pri Biddy Burkovi. Njene krčme se ja hotel ogniti.. Hiša Biddy Burkove je bila tam čez na drugi strani. Nocoj nI hotel Iti tja. To je bila borna beznica, kamor so zahajali revolucionarji in sločinci iz delavskega ljudstva. Žensk« tam so bile grda* slabo oblačena sodrga. ki se je nacejala s -whiskyjem. Tam je bil prav dobro znan. On je poznal vse ženske. Tam se je točilo samo pivo in še to tako redko in zoprno, da ti je bilo, kakor bi. pil ricinovo olje. Čimbolj si ga pil, tembolj te je šejalo. Kn šiling za kozarec takega strupa! ^ * (Dalja prihodnjič) mi v premočenih papirjih. Otipal je otroka in ga privlekel na svetlo. Popolnoma razvit fantek. Negibno telesce je bilo mehko in belo kakor loj. Naglo pre- pregibale: Molila je ... — Bomo videli, kako je to pri belouški. ^ Mattern je vedel, da tudi te ležejo žive mladiče, zato je ka-valirski prijel za kljuko, samo da bi spravil svetnika iz zadrege" in dejal: — No, to pot sem pa jaz tisti, ki nimam prav . . . Slikar Reynolds je bil proti neki dami, ki jo je portretiral, zelo kavalirskt Ko je videl, kako se dama trudi, da bi imela čim manjša ustaf je dejal: • — Ce želite, milostiva gospa, vas narišem povsem brez ust. • ___ Učinkovito sredstvo Mož svoji ženi: " ^ "Draga, zate je prišlo neko pi-smo. Ali naj ga odprem in ti ga na glas preberem, dokler ti de laŠ? rK V "Lahko, toda poprej si zamašr ušesa, da ne boš slišaj, kaj \ njžn piše." IJsfrn to and Adoertise over PALANDECH'S VU60SUV RADII Folk Songs and Music Tambaritza Orchestra Stati on WWAI, Bvarj Stmday 1 Is 1 8S8 8. Clark St, Chiaaga — Hsr. 80« — tiskarna s.n.p.j SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela TiBka vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih ~ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ„ Di . TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vss pojssnils dsje vodstvo tisksrna.—Cana šmarne, unijsko delo prve vrst Pišita po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY r 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TaL RackweU 4884 CHICAGO. ILLINOIS h knjige "The CitadeF Archiftald J. Crbnis Ko je prišel Andrej k Hryn-gowerovim — bMs )» žr nkorsj polnoč — jm opaztl pr«*d hišo Jo-z«*fa Moralna: atopical Je m^l zaprto ordinacijo in hišnim vhodom ktrr-jr« faglrdal, m« mu je na njegovem gmmovniškem obrazu i»riku/«l lxrsz olajšanja "\>M-li me, ds že prthsj|te. gos|Hid doktor! Z* rrlu uro ho. prišlo je nekoliko preje, kakor smo mieUtt." Andrej, ki je bil ves zatopljen v lastne misli,-se Je ižtreznil. Prosil je Morgana, naj malo počaka, š»»l je v bišo |m» kovčeg in že sta kosakala proti Hlalnaski terasi. Noč je bila hladna, glo-Isika in tajinst\Vno tiha. MoUv Hta prišla pred v rata hiše št. 12. Jtiief se je ustavil. "Jaz ne bom šel notri" njegov glas Je izdajal nemir — "Vfm. da luNite dobro opravltL" IV otkih Stopnicah je prišel Andrej v majhno, čisto, a ikrota-no o|>rrmlj«*iTO s|ialnico. kt^J«! Je račsvelljevala prtn>l« ka. Pri dim tu. K moji ženi morate —| pacijentki je bila njena mati Prej in potlej _ "Kako "ti morem dovoliti, da rezana popkovina je bila pobe-| te Miha zmerom obsipa s pokloni še na kakor polomljen pecelj. Ko- ln raličnlmi pozornostmi. Zakaj ža je bila gladka in voljna in Je se pa potlej z njim ne poročiš? .mela krasno tkivo. Glavica na "Ker bi se težko odvadila podrobnem vratu ja omahnila. U-|klonov in pozornosti.? hfr so bili kakor brez kosti. Andrej je še vedno klečal in Pomota neodločno ln mračno gledal otro- — Stanuje, prosim, v tej hiši ka. Belina ja pričala samo o e- gospod Klapi£? nem: asphy*ia pallida. Besno — Da. kaj pa želite od njega? je pričel listati po svojih nečlo- — Dobil bom nekaj denarja! veško napetih možganih, kje i- — Potem to ni pravi! Od tega ma zabeležen primer, ki ga je bil Klapiča še nikdar nihče ni dobil nekoč videl V bolnici! In še je|denarja, bil na nogah. "Prinesite vročo in mrslo vo-| do! je zaklical. In umivalnike!! Hitro!" Popadfl je odejo, položil na| gospa Morganova. sloka. osivela« sedemdesetletna žena ter de-1 njo otroka in pričel po znani me-bels. poštar ns ftibica. Sledili staj todi z oživljanjem. Prinesli so slehornemu ...Andrejevemu gibu mik umivalnike, vrč In felik že-in nista spustili oči 8 njegovega lesen lonec. Prepoten je vlil obraza. "Skuham vam čaj. gifRpod doktor," je izpregovorila-prva že-na. ' ' Aedrej se je nasmehnil. Vedet je, da izkušena starka ve. da ne bo Šlo brez čakanja In se je zbala. da m, bi rekel, da pride kasneje in bi ufpet odšel. nNikar se ne bojte, mamica, ne t*om vam ušel.'* "$rrje v kuhinjo in htpjl čaj. Ril je utrujen, a vedel Je. da bo moral poavetiti temu slučaju vso 4oJ en umivalnik mrzlo vodo. v dru-gega pa tako vrelo, kol i kot slo njegove roke le mogle prenesti. Polagal je otroka zdaj v mrzlo vodo in takoj' nato v vročo, iz katere se je kar kadilo. Preteklo je četrt ure. Andreju se je cedil pot v oči, da ni mogel več gledati. Iz enega rokava; ki mu je bil zleael navzdol, j« kapela voda. Pa/kaj je pomagal ves njegov trud, ko p* velo otrokovo telesce ni niti enkrat zadiha- David DuHi»**y. unije Interaatiokal UHtea Gar-ment Uarkera. naroČite si dnevnik prosveto N sklepa II. ni— keavaadja sa lakke Bare« sa Ust Praavata Is prišteje adaa. dva, tri. štkrl aH pet člaaov Is aae drailaa k aml »are*-atad. List Praavata atana ka Ose eaako. sa Claae aH aetlaae 88.00 ss mm letaa aaračalaa. Ker pa liani ie plačale pri aaaaaiaat« 81-88 sa taialk, se Ha te prišteje k aaretaiaL Torej sedaj al vraoka. re«. da |e Itet predrag sa Oaaa SNPJ. Ust Praavata )o vaša Isatalaa la geteve J* v vsaki dtražtai aakdo. ki U rad čital Hst vsak daa. Časa Usta Praavata Jet _ Za Zdrai. driave te I tednika te... 8 tednika te... ' I tednike hr. .. 8 tedalkav te.. .i. eeeeeeee L88 al« Sa Clcero la Ckleage Je.,..87J8 1 tednik te....................8J8 8 tednika hi..;.........8.1® 8 tednika la............Ž.88 4 tednike te............*.7I 8 tedalkav la...........U® ta Bvropo Je. iapolnlte apodnjt kupon, prlloftlte potrebno vaete denarja aH Mešaj Ordor v piste« te si saraHto ProovoU. Ust. Id |e vaša Inotatea. Pejaanllo:—Vselej kakor hitro kateri teh Članov preneha kiti Has SNPJ, aH 8o so presoli proi od drniine ia ho sab taval sam svoj Ust tednik, hoda moral tleti ilaa Is dotMna drniine, Id jo teko skvpao naročena sa dnevnik Prosveto, te takoj nasnaaltl aprpvsiitv« lista, tn obenem doplačati dotlčno vsoto listu' Proavote. Ako tega as stori, tedaj mara Oprsvsištvo sniftsU datum sa te vsoto naroiafts. PHOSVBTA. SNPJ, 8887 S* La le Aesw Ptooveto 1) Cl društva M. >••...................... Uatevita tednik te ga pripišite k mo|l milne: S•......•.#•♦.••.•..•••••»....«.oi>..,... CL 8)..• ...... ,.......,,,..,,,.,,,,.".'*• • • • .A i) .....*•*•>..vk........................• CL 8)*.•.•.*....*.......*..............•...... ČL ad eledolih M.......s ftl...««>•• •R...... it. Nov 19.. . . ■ . • . t ..... ..*••#. .....I I. . • . * • < I. .....•..••<