Tedenske novice. Ustoličenje dr. Andreja Karlina, škofa lavantinskega se je vršilo v nedeljo, nad vse slovesno. Že na predve čer so, kakor smo že poročali, krščanska prosvetna društva mariborska in okoliška priredila noveinu vladiki veliko bakljado z godbo. Na dan slovesnosti je bilo v Mariboru vse' živo. Vreme je bilo krasno. Na vse zgodaj so že prihajali verniki z dežele, da pozdravijo svojega novega nadpastirja ter se udeleže svečanosti. Slomškov trg je bil ves v zastavah. Množice so že eno uro pred slovcsnostjo napolnile stolnico in s krščanskimi društvi na čelu nestrpno čakale na slovesen vhod Prevzvišenega. V presbiteriju so zastopniki civilnih in vojaških oblasii zavzcli svoja mesta. Malo pred deveto uro se je z^bral kapilt-lj z duhovščino v zakristiji stolnice ter odšel v procesiji k škofovski palači. Točno ob 9. uri se je razvil veličastcn sprevod iz palače v stolnico. — Prevzvišeni je šel v spremstvu mnogoštevilne duhovščine skozi glavna vrata v stolnico, deleč škofovski blagoslov. Gospod siolni dekan Tomažič je najprej prečital papežko pismo o imenovanju novega škofa. Gospod stolni prošt dr. M. Matck je nagovoril novcga vladiko, ki je v izbranih, ljuLcznjivih besedah odgovoril. Po nagovoru se je vršila poklonitev pričujoče duhovščine s poljubom prstana. Nato je dal gospod škof apostolski blagoslov s popolnim odpvstkom. Po končanih obredih ustoličenja je Prcvzvišcni nagovoril vernike. Slodila je pontifikalna sv. maša. Te Dciun in biagoslov z Najsvetejšim. Duhovniške spremembe. Provizorjem sta bila imenovana g. župnik pri Sv. Jurju ob Ščavnici za soprovizorja pri Mali Nedclji (g. Kolarič je na to župnijo resigniral) in g. škalsi kaplan Marko Sagaj za Brezno. — Dopust radi bolezni so dobili sledeči gg. kaplani: Vladimir Cepudter, kaplan v Grižah in dr. Edgar pl. Geramlb, kaplan v Hočah in Jožef Dušič, kaplan v Marenbergu. Na novo nastavljcni so bili sledeči gg. novomašniki kot kaplani: Janez Solinc v Slov. Bistrico II; Matija Medvešek v Kozje; Jakob Zidanšek v Sv. Lovrenc v Slov. gor.; Vinko Kolman v Solčavo, Jurij Guzej v Braslovče II; in Radovan Jošt v šmarje pri JelSah II. Prestavljeni so bili ti-le gg. liaplani: Janez Granfola iz Braslovč II, kot pomožni duhovnik v Griže; Anton Medwd od Sv. I}avla pri Preboklu v Gor. Radgono, Viktor Lunder od Sv. \'ida na Planini k Sv. Pavlti pri Preboldu, Šimon šimenc od Sv. Martina pri šaleku k Sv. Vidu na Planino, Kranjo Groblcr iz Solčavt- k Sv. Marlinu pri šaleku, Ferdinad Poprask iz Slov. Bistrice II. v Staritrg, Anton Zupanič iz Kozjega v Škale in Feliks Vršič od Sv. Lavrenca v Slov. gor. v Makolc. Zopet nastavljen je bil deficient g. Januš Kotnik kot kaplan v Galiriji. Zlala maša ptujskega g. prošta. Dnc 27. julija se je vi-šila izredna slovcsnost v proštijski cerkvi: zlata sv. maša c. g. prošta M. Juikoviča. Po slovesnem vhoduT cerkev je zlatomašnik v svojem nagovoru na ljudstvo povdarjal, kako da je postal duhovnik in dočakal tudi dan svoje zlate maše. Zabvalil se je navzočim za innogobrojno udeležbo pri tej slavnosti in ktnalu nalo zapel zlato sv. mašo. Jubilant se je na ta svoj časlni dan z darežljivim srcem spomnil tudi revežv ter je tisoče in tisoče daroval v doibre namene. Naj enako trden in kre]>ek plodonosno deluje na svojem visokem mestu do bisernega jubileja. Frančiškan o. Bogdan Markel v Mariboru je vpoklican v vojaško službo v Ljubljano. Okrožno zborovanje Kmctijske družbe za Slovenijo v Mariboru v nedeljo, dne 19. avgusta 1923. Kmclijska družba sklicuje na podstavi § 16 družbenih pravil okrožno zborovanje v ncdeljo, dne 19. t. m., ob desetih predpoldne v prostorih vinarske in sadjarske šoli. Spored tcga shoda je sledeči: 1. Pomen Kmetijske družbe in njenih podružnic (iiiž. R. Lah). 2. Bodoči cilji naše živinoreje (živinorejski instruktor M. Zupanc). 3. Današnja vinska kriza in kako ji odpomoči (Rdbert Košar). 4. Slučajnosti. Po shodu si ogledajo zborovalci: vinarsko in sadjarsko šolo, vrtnarsko podjetje g. Džamonje, vinsko razstavo in industrijsko-ofbrtno vzorčno izložbo. — Kmetovalci se vabijo, da se v čim večjem številu udelcže tega zborovanja, na katercm se bodo razpravljala v današnji ddbi najvažnejša gospodarska vprašanja. Poslanci SLS med ljudstvom. V smislu resolucije zadnje seje vodstva SLS v Celju dne 8. julija t. 1. se vršijo prihodnje dni po vseh sodnih okrajih Štajerske, Koroške in Prekmurja okrajne seje krajevnih odbornikov in zaupnikov SLS in sicer: 1. avgusta v Slov. Bistrici (okrajna hranilnica) za sodni okraj Slov. Bistrica; poročata poslanca Falei in Žebot. — 3. avgusta: ˇ Št. Vidu na Planini (župnišče) za sodni dkraj Kozje; poroča poslanec Vrečko. — 4. avgusla: 1. v Ljutomeru (okrajna hraniLnica) za sodni okraj Ljutomer; poroča poslanec dr. Hohnjec; 2. v Ormožu (gostilna Bauer) za sodni okraj Ormož; poroča poslanec Bedjanič; 3. v Mariboru (Lekarniška ulica 6) za sodni okraj Maribor dea ni in levi brcg; poročata poslanca Žebot in Falež; 4. v, Celju (\Ttna dvorana pri «belem volu«) za sodni okraj Celje; poroča poslancc Krajnc; 5. v Kozjfin (oikrajna hranilnica) za sodni okraj Kozje; poroča poslanec Vreč ko. — Dne 5. avgusla v Gornji Radgoni (ppsojilnica) za sodni okraj Gornja Radgona; poi-oča poslanec dr. Hohnjec. — 6. avgusta: 1. v Laškem (drušlvena dvorana V župniiču) za sodni okraj La$ko; poroča poslancc Kugovnik; 2. v Šoštanju (cerkvena hiša) za sodni okra| Šoštanj; poroča poslanec Pušenjak. — Dne 7. avgusta v Št. Juriju ob Taboru (cerkvena hiša) za spdni okraj Vransko; poroča poslanec Krajnc. — Dne 8. avgusta v Rogatcu (društvena soba v kaplaniji) za sodni okraj Rogatec; poroča poslanec Vreoko. — Dne 9. avgusta: 1. v Brežicah (žiipnišče) za sodiii okraj Brežice; poroča poslanec Krajnc; 2. v Prevaljah (društvena dvorana, Farna vas) za sodni okraj Prevalje; poroča poslanec Kugcrvnik; 3. v Ptuju (minoritski samostan) za sodini oikraj Ptuj; poroča poslanec Vesenjak; 4. v Šmarju (pri g. Florijanu Gajšek) za sodni okraj Šmarje; poroča ppslanec Vrečko. — 13. avgusta: 1. v Starcmtrgu (stara šola, župnišče) za sodni okraj Slovenjgradec; poroča poslanec Pušenjak; 2. v Št. Lenartu v Slov. gor. (dvorana gostilne Arnuš) za sodini okraj Sv. Lenart v Slov. gor.; poroča poslanec Žebot. — Dne 23. avgusta v Marenbergu (goslilna Bruderman) za sodni okraj Marenberg; poroča poslancc Pušenjak. — Seje se začnejo povsod ob 9. uri dopoldne, samo v Gornji Radgoni po ranem sv. opravilu. Za Prekmurje, Konjice in Sevnico se določijo dkrajne seje pozneje. Za poškodovane po toči in neurju je govoril v narodni skupščini dne 24. julija narodni poslanec Žebot. Opisal je ogromno škodo, ki jo je napravila toča Ietos v ptujskem, rogaškem, kozjanskem, mariborskem, slovenjebistriškem in celjskem okraju. Zahteval je nujno pomoč v živilih, semenu ter odpis davkov. Nemški poslanec Schauer in njegovih sedem lovarišcv so glasovali ne samo za novi irdi vojaški zakon, ampak tudi v generalnem glasovanju tudi za neznosno zvišane davke. Nenici so tudi glasovali za izročitev Radiča in naših poslancev. Minio 1'ahko rečemo, da so nemški poslanci popolnoma eifaki «rajnim« samostojnežem. Miklavžu Pašiču in Srbom kimajo za vsako še tako slabo slvar. Dočim so poslam-i Slov. ljudske stranke v ostrem boju proti Pašičevi velesrbski vladi, pa so podobni Nemci pasje ponižnenm klečeplazcu. Kadar gre Pašiču za par glasov, vedno mu priskočijo Nernci na pomoč. Oh, kako so se zmotili tfsti volilci v naših krajih, ki so račnnali, da bodo nemški poslanci delovali in glasovali proti Srbom. «Naš dom« štev. 7-8 je ravnokar zopet priromal med našo mladino. Uvodni članek (F. K. L) je posvečen katoliškemu shodu. I. Carintliiacus je napisal žaloigro o koroških Slovencih, ki v Nemški Avslriji vsled nasilnega ponemčevanja umirajo počasne narodiie smr ti. Tugomer Samov nadaljuje prevod Federerjeve povesti «Tarzicij.« «Pod vašfko lipo« je.dr. T. M. napisal lep članek o skavtih; naši Orli se bodo iz njega marsikaj naufili! V «DeWiškem vrtcu« objavljaSiov.krsc.-soc. ženska zveza program za ženski kongres na kat. sbodu. Zanimivo je pismo Rezike Knapič iz Beograda o tamošnji DekliSki zvezi, a važno zlasti za dekieta, ki pridejo v Beograd. I>ruštveni glasnik prinaša poročila naših prosvetiiih društev iz Veržeja, Sv. Petra pod Sv. gorami, Marija Reke, Št. Andraža pri Velenju, Brežic, M. Nedelje, Cirkovc in Sv. Ruperta na Dolenj&kem. Poročilo o zdravstvenih predavanjih, ki jih prireja celjsko okrožje SKSZ, je zadovoljivo. Še podrobnejše poročilo o uspehih tch predavanj prinese prihodnja številka. — «Naš dom« se naroča: Celje, hotel «Beli vol.« Naročnma celoletno 10 din. Kdor si takoj naroči, dobi še celi le- tpšnji letnik. Davčne knjižicc. Naši davkoplačevalci, zlasti oni iz kmetskih krogov, so zahtevali ter še vedno zahtevajo, davčne knjižice. Brez teh ni ndbenega pregleda čez plačane davke in vobče ni reda na davčnem polju. Lju- dje samo dobivajo čeke s predpisom davčnib svot, ki rastejo od čctrtlelja do četrtletja, pa niti ne vedo, katere davke plačujejo. Poslanec dr. Hohnjec se je v tej za- devi že večkrat obmil na finančno ministrstvo in zlasti na delgacijo finančncga ministrstva v Ljubljani. Od g. finanenega delegata je dne 21. aprila 1922 dobil odgovor, v katerem finančna delegacija zatrjuje, «da je bilo V novejšem času davčnim uradom že ponovno naročeno, naj vsaki slranki na zahtevo izroče davčno knjižico ter naj v njo vpišejo tako predpis, kakor tudi vsa plačila za tekoče leto«. Davčni uradi so torej po izpovedbi finačnc delegacije dobili ponoviio naročilo, da morajo vsaki stranki, na zahtevo izročiti davčno knjižico ter da inorajo vnjo vpisati predpis davka in vsa plačila za tekoče leto. Po tem naročilu pa se davčni uradi po vedini niso ravnali. Razni davčni uradniki so zahteve davkoplačevalcev po davčni knjižici ter po vpisu davčnega predpisa in izvršenega plačila odklanjali iz raznih razlogov, nekateri celo na jako neuljuden način. Dr. Hohnjec je bil prisiljen letošnje leto se zopet obrniti na finančno delegacijo. K temn ga je napotilo ne samo dosedanje neizpolnjevanje davčnim uradom danega naročila, marveč dejstvo, da je z velikim povišanjem zemljiškega in sploh vseh direktuih davkov letošnje leto zelo povečana možnost nereda in vsled tcga tudi nepravičnega pritiskanja naših davkoplačevalcev. Da bi pred tem prevelikim pritiskom obvaroval osobito kmetske in ofortniške davkoplačevalce, ki si sami ne znajo dovolj pomagati, je poslanec dr. Hohnjev to zadevo zopet sporočil finančni delegaciji v L-juibljani. Pretekli mesec je dobil od gospoda finančnega delegata ta-le odgovor: «Na vaše cenjeno pismo mi je čast vain sporočiti, da sem glede davčnih knjižic vnovič dal davčnim uradom stroge ukaze in zapretil, da bcan vsakega uradnika disciplinarniin potom kaznoval, ki bi se ne ravnal po predpisih. Okrajno finančno nirnateljstvo v Mariboru bo objavilo v tej zadevi v časopisju primeren razglas«. Giede vinotočev dobivamo mnogo vprašanj, ali so res dovoljeni tudi za one vinogradnike, ki imajo vinograd oddaljen v dragi občini, ali pa daleč od hišc. Pokrajinska uprava je na pritisk naših poslancev odredila, da ge mora doVolitl vinotoč vsem vinogradnikom, ki ne morejo vina drugače prodati. V mariborskem okrajnem glavarstvu so že tudi dofoili taki vinogradniki rioToIjeuje. Svetitjemo prizadetim, da napravijo novo profšnjo na okrajno glavarstvo in na Pokrajinsko upravo (oddelek za kmetijstvo) v Ljubljani. Prošnje za vojaški dopust je treba otf 1. julija naprej koldkovati s kolekom 3 D in priložiti 10 D kolek ea rešitev. Vrednost našega denarja (valula) zo-pet občutno parial Kako to? Švicarski bogataši imajo v rokah tržišCa z denarjem. In ker kupujejo Švicarji vsako leto mosca jHiIija in avgusta v Jugoslaviji žito, namencma tiščiio vrednost našega denarja dol, da ^eneje kupijo žito. Zborovanje obrtnikov v Prekmurju. V nedeljo, dne 5. avgusta, bo v Beltincih veliko zborovanje vseh okoliških c&rtnikov. Na zborovanju govorita poslanca gg. Kkilcl in Šiftar ter predsednik Jugoslovanske Obrtne zvejse g. Ivan Ogrin. Zborovanje bo popoldne ob 5. uri po eborovanju Slov. ljudske stranke. Prdkmurski obrtniki naj pridejo takoj ob 2. uri na zborovanje Slovenske Ijudske stranke (Kmetske zveze), kjer bodeta prekmurska poslanca poročala o političnem položaju, ker na obrtnem zborovanju bodo govorniki razpravljali le o strokovnih in stanovskih vprašanjih. Razne novice od Sv. Petra pri Mariboru. Od nas že dolgo ni bilo kakih novic. Pa nikar ne mislite, da se pri nas nič novega ne zgodi. Politika sicer miruje — želimo ji večni mir — zato nas pa davki tem bolj tlačijo. Ja, ko bi mogli vino prodati! Pa ni kupcev! Pil bi ga marsikdo in za plafcilo hvalil — toda kupil? Predrago, prekislo itd. — sami ^razni izgovori. Vinska letina §e srednja d'o sedaj. Dva huda viharja sta povzročila precej škodc. Bog nas varuj toče! — V Grušovi sta kuj)ila rakonska Maks in Marija Damiš 115 kg tcžki zvon 7M Grušovsko kapelico. Zvon je bil blagoslovljen dne 11. gulija. Streljanje, godba, maji in venci so povzdignili celo slovesnost. Vsa čast Grušovčanom, posebno Maksu in Mariji Damiš. Pri tej priliki se je nabralo za Dijaško kuhinjo 822 K. Dne 22. julija smo obhajali v Molečniku št. 1 nad vse ljubko slavnost. Velečebelar g. Franc Kirar se je poročil z gospodično učiteljico Karolino Pavel iz velespoštovane obitelji Pavel v Polrni pri Radgoni. Kot priči sta bila stric ženinov g. dr. M. Slavič in nevestin brat g dr. Avg. Pavel, profesor iz Sombatbelija. Slavnosti so se udeležili odlični gostje iz Prelanurja in iz Maribora. Priljubljeriinia novoporočencenaa iskreno čestitamo. 9mrt uglednc mladenke. (Dopis od Sv. Lenarta v Slov. gor.) Dne 25. julija 1923 popoldne }e umrla gdč. Ružena Stupica na domu svojih staršev pri Sv. Lenartu v Slov. gor. po kralki in zavratni bolezni — škrlatici. 21. julija t. 1. na dan svojega rojstva je legla v bolniško postelj v 17. letu svoje starosti. Pokojna je bila vzgledna učenka in je dovršila peti razred realke v Mariboru z dobrim uspehom, ljudsko šolo je obiskovala pri Sv. Lenartu, meščansko šolo pa nekaj časa v Gradcu, pozneje v Mariboru. Bila je veselje in ponos svojih staršev. Vse jo je rado imelo, zlasti sošolci in sošolke. Njeni profesorji se je bodo gotovo radi -spominjali. — Imela je strogo narodno in krščansko vzgojo ter je rada sodelovala pri Orlicah. še tik pred svojo smrtjo je delala načrte za izpopolnitev svojega znanja v modernib jezikih. Nemila smrt ji je prestrigla nit življenja v najlepši mladosti. Vsled svojega ljudomilega in veselega značaja je bila povsod priljubljena. Kakor roža se je razcvetala. Posehno svoje starše, brata in sestro je ljubila nad vse. Zato je bilo tudi slovo staršev, brata in sestre tako težko. Naj počiva v miru! Na svidenje nad zvezdami! Globoko potrti rodbini pa naše iskreno sožalje. Tudi najboljšega prijatelja se naveličaš. (Dopis od Sv. Bolfenka v Slov. gor.) Hrvatje v Bednji še niso iziimrli; prejšnji teden sta zopet dva moža prosjačila po naših vaseh za žito, obleko, denar in drugo, kazala sta ljudem staro ubožno spričevalo iz lcta 1921. Nabrala sta malo, ker so naši ljudje postali nasproti Bednjanom previdnejši; le nekateri so jim še slepo verjeli. — G. urednik, ali veste, kaj so «žekinje«? Tako se imenujejo pri nas žene in dekleta, kadar gredo žet na polje: to je njihova častna in zlata doba; kar je za moške košnja, to je za ženstvo žetev. V tem času se ženske ponosno postavljajo; vsaka obleče kaj boljšega; bela bluza, pisan moderc, lep naramni predpasnik je oibičajna uniforma zlasti mlajžih ženjic. Ko zvoni 7. uro, se ženjice že zbirajo pri gospodarjevi hiši. Kmefica pa je že celi prejšnji dan pridno pekla pogače in beli kruh, kajti ženjice zahtevajo kaj boljšega. To je vedno praznik v kmel^ski hiši, kadar žanjejo rž in pšenico. Tudi pomočniki že čakajo v hiši, dva ali trije moški; kajti ženjice opravljajo samo glavno delo, žito samo požanjejo in v snopc zvežejo, srpe jim morajo beusiti moški, snope odnašati in-scstavljati v kope morajo tudi moški. Mcd tem pa, ko jim moski brusijo srpe, imajo po stari pravici kratek odinor, da si same malo nabrusijo jezikc; vsaka ženjica ima svoj srp in ne vzame zlahka tuj srp v roke. Med tem pa, ko ostri srpi udarjajo po suhih žitnih deblih in pojejo svojo pcsem sik-sik-sik, jim pošilja skrbna kmetica pridno v širokih korbačah slaslnih pogač in dobrih povitic na polje, gospodar pa jim nosi v malih sodčik okrepčave za že}na grla. Zvečcr pa, ko je končano delo, vzame vsaka ženjica s posdbnim ponosom svoj sq> pod pazdiiho,- vesela pesem zadoni in Zbor 10—12 ženjic se posmika proti domu, veselo pevajoč razne domače pesmi. In iz vseh kotov pokukajo radovedne oči in drug vpraša drugega: Kdo pa gre? — AJožkoTe žekinje so. — Doma jih seveda še čaka dobra vcčerja in če gospodar ni preveč skop, prinese še kaj \z kleti za likof. To je povest od bolfenskih žekinj; pomenljiva je ta povest ne samo za to, ker zahtevajo ženjice za svoje delo letos že 100 K na dan, ampak tudi zato, ker tako bogata pogostitev ne stane malo; v tunji se globoko pozna, če so imeli pri hiši \ei dni žeiijice in tudi vrcča z lepo belo moko se krči tudovito. Zato pa tudi dragih gospe in gospodičen žekinj ne kličejo k hrši, razen če je treba; radi vidijo, da pridejo, še rajši pa, da zopet odidejo. Na svetu je že tako, da se še najboljšega prijatelja naveličajo prav hitro; tudi pri teriljah in ženjicah je tako ... Na žekznicah v celi državi se ipripravlja kralek štrajk kot protest proti mačehovskemu ravnanju vlade z železničarji. Na osnovni in meščanski šoli šolskih sester v Celju se vrši vpisovanje za šolsko leto 1923-24 dne 11. septembra 1923. Naslednji dan se začne pouk s sv. mašo na čast sv. Duhu. Zavod šolskih sester sprejema na stanovanje gojenke za domačo šolo, pa tudi take, ki obiskujejo gimnazijo ali lrgovsko šolo. Oskrbi jih z vsem potrebnim, kakor: z dobro krščansko vzgojo, vestnim pouikom in z zdravo tečno hrano. — Poleg glavnih šolskih predmetov se deklice še lahko izobrazijo v giasbi, petju in modernih jezikih, izuče se tudi lahko za učiteljice ročnih del in otroške vrtnarice. Sprejmejo se tudi one deklice, ki imajo veselje do samostaiiskega življenja in pouka. Zanimivosti iz Mozirja. Pri nas se samo govori o kuluku. Naši pristaši so zadovoljni, ker se je posrečilo poslancem SLS doseei, da se bo na kuhik (tlako) pozivalo Tjudstvo le v onih pokrajinah, kjer ljud'stvo kuluk želi, razni «državotvorni« demokrati, Sokoli in «novopečeni« radikali, ki vse hvalijo, kar se v Beogradu sklene, bi pa menda, kakor je iz njih držanja posneti, radi šli na kuluk v Maeedonijo ali Črnogoro. G. župana prosimo, da vse te gospode, tudi na ckspozituri je eden tak radikalec, vpiše na prvo mesto v spisku s pripombo, da želijo biti pozvani na kuluk. — Orjuna je potrebna v našem trgu, je pogruntal dični sokolaš, neirvoljeni demokratski poslanec Ivan Lipold, ki ima, kar trdijo mozirske «cajlinge«, dnevno samo 25 ur prostega časa za obisk gostiln. Možu bo.baje v kratkem zmanjkalo drobiža, kar bo velika ovira za obisk gostiln in izrabo 25 ur prostega časa na dan, zato smatra ustanovitev Orjune kot zelo potrebno sredstvo, da bo mogel kot načelnik Orjune !brez cvenka dobiti v gostilnah dovolj pijače za sebe in podobne bratce orjnnce. Kako se to zgodi, ga bodo orjunci v drugih krajih že poučili. — Kako koristna je liberalna politika in sokolstvo za rtbrtnike in trgorce, imamo več vzgledov pri nas, drugi baje še sle- dijo, Ali se bodo gotovi liberabii petelini pri nas iz teh žalostnih slučajev kaj naučili, ne vemo, mertda ne, ker jim je liberalizem glavna briga, -vse drugo pa — brezpomemlmo. Gornjegrajski okraj. V nedeljo, dne 29. julija, sta se vršila dva zelo dobro obiskana sihoda SKZ v Ljubnem in v Libiji pri Mozirju. Na obdh je poročal poslanec Vladimir Pušenjak o političneni položaju in o zakonih, kateri so se v narodni skupščini sprejeli ter bodril k vstrajanju v borbi za dosego avtonomije. Izvajanja govornika so se splošno odobravala. — Po shodu v Ljub nem se je oJič. odbor v Ljuibnem dalje časa razgovarjal s poslancem glcde toli polrebne cestne zveze z Mcžiško dolino, glede nastopanja komandanta komisije, ki je popisovala konje in vozila, glede pretirano visokih davkov, glede taks na vozove sa fedrima itd.; v Libiji so se ugledni možje, župani in obč. odfoorniki potegovali za dosego podpore po toči, po povodnji, ostro nastopili proti kuluku, sla!bim ravnanjem z našimi vojaki, se potegovali za predpis pravičnih davkov itd. G. poslanec je dal povsod zadovoljiva pojasnila in obljubil, da s« bo potegoval z ostalimi člani Jugoslov. kluba za to, da dobe po vremenskih nezgodah poškodovani podporo. Shodi so se lepo mirno vršili in so bili udeleženci zadovoljni, kcr so dobili jasno sliko o politiki Jugoslov. kluba in spoznali grdo hujskanje raznih nasprolnikov, ki niso nikdar in ne bodo nikdar Ijubili resnice, hčerke božje. Šoštanjski okraj. V ncdeljo, dne 5. avgusta, po sv. maši shod pri št. Janiu na Vinski gori, v ponedeljek, dne 6. avgusta, shod zuapnikov za celi okraj v Šoštanju ob 9. uri predpoldne v cerkveni hiši. Na vsdh zborovanjih govori poslanec Vladimir Pušenjak. Iz Sotelske doline nam poročajo, da je zadnji teden razgrajalo veliko neurje s točo in strašnim viharjem. Ta grozna nevihta je uničila vse v župnijah Podčetrtek in Olimje. Uničeni so po večini najlepši vinogradi ter tudi poljski pridelki in žito. Vihar je bil tak, da je celo podiral drevje ter druge slične nasade. Prizadeto ljudstvo je popolnoma obupano. Zopet novi zvonovi v Pišecah. Nad cno leto je čakala podružnica Sv. Jakdba na Malemvrhu, župnije Pišece na nove zvonove. Zato je pa bil6 v celi župniji veselje tan večje, ker so prišli kar trije ravno h godu sv. Jakoba. V nedeljo, dne 29. julija jih je preč. gospod kanonik Josip Mesiček iz Brežic, pooblaščen od škofa, blagoslovil, potcm so pa izza vencev med sviranjem kapelske godbe in sbreljanjem topičev vzplavali v zvonik. Srca so nam igrala veselja, ko so nam črez kratek čas pozvonili k sv, maši. Zvonenje je lepo in "ubrano in deia čast zVonami Biihl v Mariboru. Ko sta gostoljuibna cerkvena ključarja, vse, ki so pripomogli k tej slovesnosti, pogoslila, je cela družba na predlog uglednega laika odposlala pozdrav Prerzvišenemu nadpastirju k njegovemu ustoličenju. — Tekom enega leta je to že četrta podružnica v naši župriiji, ki je dobila nove zvone. Župnijska cerkev jih kna že naročene, peta podružnica jih pa pose bej naroči. To priča, kak'o požrtvovalno je naše ljudstyo, če gre za čast božjo. Dal Bog, da bi zvonenje, ki se b» zopet kmalu razlegalo po vseh naših, dosedaj tako mrtvih hribčkih, v našem ljudstvu poživljalo praVo versko prepričanje.