koristi delav-l)udatva. D®Uv-opravičoni do kar productra)o.
pap«*r i« devoted interests of the ng claea. Work-ar« en tilled to ali it t Kav produce.
Kuirr.da« ■•coii<l-n »m oiatt*r, l>«<\ «, 1907. *t t h« puet om<f at Chicago ID- uiidf. tb. Act of Coagr««* ot Marob trd. l*7i>,
Office: 1802 Ho. Centre Ave,
"Delavci vseh dežela, združite se
(lev. (No.) 105.
Chicago, III., 14. septembra \ September), 1909.
na številko v oklepaju ki »e tiaha|a poleg va-setfa naelova. prilepiti. n«ga «tpoda) ali
na ovitku. Ako ( 106) te itevilka
t od a i vam m prihodnjo številko natrga lieta po teče naročnina. Prosimo ponovita |o tako).
Leto (VoL) IV.
uredništva in upravni-•Froletarca" Je tedaj na no-So. Centre Ave., Ohica-
lo, ki ima kaj opraviti s »m1, nappiie na gornji in ne n/&87 S. Centre av.
►»»»»•»»•»♦»•♦♦i lizo in dale
►♦MMM»eo>
01
i. Generalna stavka na Š vedli le ni končala. Celo trezno-leči meščani, ki niso slepi za la časa, vpoštevajo to stavko, Eflikanski boj med delom in jitalom. Neki nemški meščan-list piše: 44Eksperiment, ki se | na Švedskem, je stokrat vai-in interesantnejŠi kot vse aenbne akcije mednarodne domačije." Ta meščanski listje redal v tem oziru resnico, da i vi, da so taki boji, ki pretre-
0	vse ljudsko gospodarstvo le jI mogoči, kjer pt>djetniki načrtujejo brutalno, da bi sidelav-iboljšali svoj položaj.
rudi amerftki delavci naj se ► iz dogodkov na Švedskem. V criški republiki se lahko zgodi, med ameriškimi kapitalisti in :ovoimi društvi nastane tak boj na življenje in smrt. r&ki kapitalisti niso nič od kapitalistov drugih na-Za to bodimo vedno na Bii. da nas dogodki ne prehite.
• . •
L V Rusiji sopet mučijo obto-ice. Seve le take, ki so nevarni u. Kdor noče priznati vele-ega zločina kterega so ga ili ovaduhi in špijoni do-mu*ijo. Če pa kterega teh ih hlapcov sodišče obsodi ostno kazen, potem zado-i, če kteri carjevih dvorjanov za pomolitoščenje obsojene-rabeljaj da zver v človeški zopet zadobi prostost. To » pravljice I Tako poročajo ru-
1	dnevniki. Tudi v dumi se je ▼arilo o tem in sodišča so uved-
preiskavo. Pred kratkem je HUe na Finskem dognalo, da morilci, ki so umorili državno-poslanca Hertzensteina in , člani tajne policije in tiste pravih ruskih mož, kterih je nosil car in ktere je ime-najbolj zveste podložnike. ki vladi je vsako sredstvo i revoluciji dobro došlo, če je \tako umazano in grozno. Car M in odobrava- On je nepo-5dni provzročitelj teh grozo-jrtev.
*
Ifllilica v kuti, talarju in ku-ini je najnovejše v kraljestvu itere cerkve. "Voss Ztg." pola korespondent iz Madrida: ^'Klerikalni listi so večkrat opo i splošnemu ljudskemu mne-J»Seš, da imajo jezuitje repetir-in brzostrelne topove, da bi s«' lili proti ljudskemu napadaju. j se je pa dokazalo, da lc radi niso porušili jezuitskega sa-na v Chile tie Caspe, ker so fcuitje in gojenci odbili vsak na-kok s streli. V nekem klerikal-i listu 44KI Pueblo Vaaco se pod naslovom 4 4 pravična obli" te vrstice: I/ lista nekega Ha kapucina posnamemo nasle-t: V Ignalaoli.je trajala revo-lija pet dni. Ljudstvo je hotelo Ikočiti samostan, pa se je prebilo, ko je opazilo,, da ga pojavljamo s svinčenkami. Nisem fcjen v orožju, pa sem moral too igrati ulogo zapovednlka. i noči sem prebil z orožjem v |. Spal sem le po dve ali tri po noči. Zdaj, ko to pišem, ■i v svoji celici tri puške in mkresc in potrebno stre
I	_
slajše je živeti na svetu. To pri-
I znajo jezuitje in kapucmi na
j Španskem. In ti že vedo, kaj je
prav, ker so namestniki božji.
a	•
a
Prava opica, ne v človeški koži, douia v južni Ameriki je počastila s svojim obiskom našo republiko. Opiea je spremljevalka gdč. Zoggio, hčere ge. Charles T. Robinsou iz New Yorka. Opica prebiva v več sobah. Nje prijateljica gdč. Zoggio ji je priredila že tudi več opičjih pojedin, ki so stale lepo svoto denarja.
Živela današnja civilizacija! Za opice pojedine, brezposelni delavci pa lahko v cestnem jarku umirajo gladu. Tako hočejo trot je, ki ne vedo kam z bogatstvom, kterega so jim zaslužili delavci.
— Prvi je baje priiel na severni tečaj dr. Cook, drugi pa koman der Peary. Oba Američana! Prve dni, ko se je vest raznesla o važnem odkritju severnega tečaja v širni svet, sta mirovala oba, drug drugemu sta želela vspeh. Danes je drugače. V lase sta si posegla kot dva smrkova paglavca, ki ua kaki samotni čikaški ulici kockata v cestnem prahu za knofe.
Gre se za to* Kdo je bil na severnem tečaju iu kdo prvi. Ali ni mogoče, da sta bila oba na severnem tečaju! O dr. Cooku trdijo, da je sumljiv. Do danes mu še nihče dokazal, da je lagal. Pa Peary t No. Peary je znan kot od-krivatelj ledenih pokrajin na severu. Ali dokazal še tudi ni, da je bil na severnem tečaju, pa tudi Cookovih zapiskov ne pozna. Vseeno pa napada Cooka. To je res američansko. Kričati, kritizirati, nič dokazovati in napadati tek meca ni v prid znanosti.
D« ne pride več do takih neslanih prepirov, bi bilo najboljše, da se ustanovi notarska pisarna na severnem tečaju in da si da od krivatelj potrdi po notarju, da je bil res na severnom tečaju.
— Kultura ja zmagala nad ka
pitalističnim barbarizmom. To je konec stavke v McKees Rocks.
Nov, svež duh je prepojil štraj-kujoče delavce in jih vodil do popolne zmage.
To delavsko zmago ne smemo primerjati zdrugimi delavskimi zmagami. Bili so neorganizirani delavci ,ki so organizirali še le tekom stranke in večinoma ne zmožni angleščine, kapitalisti so hoteli vprizoriti ne kak drugi Homestead. S silo, z repetirkami so hoteli prisiliti moderno rajo delavca, da bi delal kot črna živina. poleg pa še počasi umiral lakote. Radi tega je zmaga slavna.
Delavci in njih žene so bili junaki in junakinje tekom celega boja. IzvojeVali so zmago na celi črti. družba je morala celo vgriz-niti v kislo jabolko: vposlit^ mora vodje štrajka .
Stavka v McKesa Rocks dokazuje, da v delavskih vrstah v A-meriki veje nov. svež duh. tla' se stari nazori 44zunftlarjev" umikajo novim. Mi, delavci gremo naprej ,temu operakati ne more nikdo.
ne privoščijo ministru notranjih del počitka na vakancah v Hythc. Ko je sedel pri večerji ,so ženske razbile šipe obodnice.
e	a
m
—	V Nemčiji obuja splošno senzacijo, ker so djali pod ključ nemško narodnega soclalca in državnozborskega poslanca Scha-cka, ker je prodajal dekleta v zloglasne hiše. Tako zgleda po navadi socialno delo narodnjakar-
jev vseh narodov.
• •
a
-»Ruskega vojaka Karina, ki je
najboljši strelec v armadi, je obsodilo vojno sodišče na smrt, ker je lansko leto streljal na generala Mičenka pri vojaških vojah. Na 100 korakov ga je zadel in ranil.
a	e
a
—	V Avstriji se je ustanovil nov avstrijsko nemški kartel proti ameriškemu trustu za olje. Posebno v Nemčiji se agitira proti trustu za olje.
ZAJCI IN LJUDJE.
tfe e jezuitje, ampak tudi ka-teini imajo orožje. Ti redovniki pač zavedajo ,kako jih ljubi ldstvo, za to so se preskrbeli z ttfijem, da jim ne bo treba z tnu-tiškim vencem okoli glave oditi ■besa.
Iladko j»' umreti za vero, a še
Ne le knjige, ampak tudi članki imajo svojo usodo.
Dolnja satira napisana pred dvema leti v Parizu (1907), je bila najprej tiskana v Chicagi in razdavana kot osebni spomin za-oceanskim prijateljem. V St.Loui-su, Mo., je prišel z njo navzkriž katoliški duhovnik Bleha, ki je videl v tolstem zajcu svoj portret in je hotel tožiti St. Louisske Li-sty, ker so ponastinili dotično satiro; mož pa se je bii premislil in na rafiniran način tožil avtorja dan pred njegovim odhodom, tipajoč da bo slednji obsojen in contumaciam. To se ni zgodilo, pač pa je duhovni mož osramočen umaknil tožbo in plačal stroške.
Sedaj bi morala biti zopet cela natisnjena in tu se jo je usmililo praško državno nadpravništvo in jo je celo zaplenilo.
Sicer ni mogoče, da bi se pisalo v samih prestopkih in zločinih.
Da bi pa pokazal, da se cenzorska gorečnost vedno ne izplača, in da se rimska politična stranka ne ubrani proti svobodi misli in peresa, sem poskrbel v new-yor-skem 4 4 Truth Seekru", "Horkčho tydenniku", da izide v nemškem dunajskem ^Freidenker-juv slovenski 44Svobodni Misli", v hrvatski reviji 44Zvon" in v pol-skem 44Kropidlu'\
In sedaj glavno besedico za gospoda cenzorja: 44Zajci in ljudje" j«* interpelacija poslano« Sveeene-ga in sodrugov, podana 3. junija 1909 v Parlamentu.
K. Pelant.
Svetoven pregled.
—	V Barceloni je pričelo svetovno zborovanje eaperantfctov.
e	•
*
_ Iz Tule, Meksike se poroča,
da je velik poplav. V državi Nue-va Leon je vsled poplava izgubilo 1500 ljudi llvljfnje.
• a #
-r- V dveh okrajih Kongo države so se dvignili domačini, ker jih belokožni kapitalisti odirajo nesramno.
a	a
a
_ Uprava za mednarodno zra-
koplovno razstavo v Frankfurtu je dolčila 3. okt. t. 1. za tekmo meti zrakoplovci. V dobitkih se
ho razdelilo 120 tisoč mark. %
—	Ženske, ki se bore za splošno volilno pravo na Angleškem,
Poslušajte, ljudje, kralji vsega vstvarstva, razumna in popolna bitja, členi vrste Homo sapiens, kaj se je prigodilo v nekem zajčjem hlevu:
To je bilo v tistih časih, ko so še živali govorile, in od tega ni še ravno zelo dolgo; skoraj bi rekel, tla je to še v sedanji dobi, ker dandanes govori še raznovrstna goveda in zverinski ljudje. Toda k stvari:
V kotu velikega hleva je poslušala množica zajcev, mladih, starih, samcev, samic, mladičev, iz-vanredno tolstega zajca, ki je imel svoj sedež v koritu in je od trni zgoraj pridigoval. Njegova tolšča je pohajala od korenja in izbornih zelnatih listov, katere so mu dajali in nosili drugi zajci; ta zajec je namreč trdil, da je zelo učen, in da mu je dan poseben dar ali milost, da vsak dan občuje in je v stiku z Pfraksem.
Ljudje, vi najbrž ne veste, kaj je to Pfraks. Toda potolažite se, ker tudi zajci tega niso vedeli. Nikdar ga niso videli, nikjer ni bilo o njem niti sluha ni duha, toda ker s0 se že od mladih let učili, tla eksistira Pfraks in ker so jim to zatrjevali tolsti iu čislani zajci, je veroval temu ves hlev; in gorje, če bi kdo trdil, tla Pfraksa sploh ni. tla je to le gola izmišljotina! Zajei bi mu bili pobrali vse zelje, popili vso votlo,
tako da bi moral vsled gladu poginiti; in pri tem bi moral biti še lepo mirno in tiho v kotu, drugače bi mu dali občuti svoje gloda-ve zobe.
Ali vendar so se semintja pojavljali pri zajcih taki slučaji in ob takih prilikah je sklical tolsti in čislani zajec čredo pred korito ,odkoder je pridigoval:
4 4 Preljubi sozajci! S žalostjo sem slišal, da so se pojavili med vami zajci, ki zanikavajo obstoj Pfraksa in kateri meni in drugim odrekajo pravo govoriti v imenu tega najvišjega zajčega pojma. Vprašav Vas: Morete-li verjeti takim ničvrednežem t Ako se o-zrete okrog sebe, vara vse govori in priča o njegovi eksistenci: poglejte tu ta krasni hlev, v katerem je tako prijetno toplo in taka izborna tema. Ne le to: poleg nas je zopet drugi hlev—kot smo »potnali skozi špranjo — kjer govori k zajcem drugega rodu častivredni zajee — seveda o nazorih, ki se od naših razlikujejo in ho zato tudi nepravilni. Kdo je u-Htvaril ta hlev t Kdo je naredil v njem to krasno temo t Kdo je dal v njega slamo? Kdo je naredil to znamenito korito? Vaš zajčji razum mora reči: To je moral biti Pfraks in nihče drugi! In tako je to v tem hlevu vse lepo urejeno in napravljeno po višjem razumu.
Poglejte, trikrat na dan se pojavi v koritu trava in razni odpadki od zelenjave za vas, in kosi zel nate glave in korenja za mene; sicer je resnica, da marsikateri zajec ne dobi ničesar, toda to je le izkušnja poslana od Pfraksa, če je dotični zajec dovolj potrpežljiv, da bi prenašal težave in nadloge, ali pa če se pokale nehvaležnega in nevrednega neskončne Pfraksove dobrotljivosti in se zo-perstavlja! In dalje: eksistenca zajčje duše vant jasno dokazuje, da mora obstojati nekaj velikega, kar je ustvarilo zajčjo dust). Ali hočete inorda zanikati svojo zajčjo dušo? Kaj, ali se morda ne gibljete, ali morda ne mislite? Poglejte, kakor hitro pride mladič na svet, takoj se lahko opazi v njem to dušo in ali ne jeste, ne pijete in se ne množite?
Ali ni to dokaz, da ste vstvarje-ni po podobi Pfraksa?
To vse so dokazi o eksistenci vaših duš, o katerih nekateri zlo-sini meti varni trdijo, da jih ni, kakor tudi, da ni Pfraksa!
Toda vsi vi, ki ste tako predrzni, bodite prokleti in .vrženi takoj v ono temno luknjo v kotu, da spoznate; kaj to pomeni, grditi nazore, ki so bili sveti našim pra-dedom in katere nazore braniti je tudi vaša dolžnost.
Pomislite vendar, če bi mogel obstojati dolgo ča.sa tak hlev, v katerem bi se ne verovalo v Pfraksa? Ne, ni to sploh mogoče: nastal bi boj jednih zajcev z drugimi vsak bi hotel priti h koritu in istotako jesti zelje in korenje; nastala bi svobodna zajčja država, proti kateri moramo mi vedno kar najodločneje nastopati, ker potem bi zginili pridigarji o Pfraksu iu to nikakor ne gre. Vere v Pfraksa se zajcem vzeti ne sme!
Pfraks toraj eksistira, rečem vain to jaz in drugi zajci. In radi tega je opravičeno tudi stališče o-nih, ki stoje Pfraksu bližje, ki imajo žnjim stike in delajo v njegovem imenu.
Da vi, navadni zajci, Pfraksa niste videli in da ga ne razumete, to je ravno dokaz o njegovi eksistenci; ker Pfraks je nekaj več kot pa vaš zajčji razum in najpametnejši zajec s svojim razumom je proti njetnu uboga ničla. To je ravno tista sveta skrivnost ,katere ne razumete in razumeti ne smete, ker že samo premišljati o tej skrivnosti je velik greh.
Vse to pa boste enkrat natančno spoznali, ko se oprostite vezi svojega zajčjega razuma in ko prenehajo eksistirati vsši možgani. Nekega dne boste izginili iz hleva kot so izginili drugi tukaj-
šni zajci. Kam, tega t. zv. zajčji učenjaki ne vedo, toda mi pa to vemo; oni trdijo, tla nas snedo črvi ali nekaj drugega, govore tudi nekaj o kroženju gmote, toda to vse ni prav nič res.
Reanku pa je, da po odhodu od tod pridemo na veliko loko, kjer raste sam petršilj, thymian, mlado zelje in salata, in to bomo tam lahko jedli večno, ne da bi se preobjedli in da bi se nam pristu-dilo, pri tem pa bomo gledali na Pfraska, ki je vse to pripravil za svoje verne. Zato pa morate poslušati mene kot njegovega zastopnika in mi dajati mlade zelj-nate liste in korenje. Tisti pa, ki ne verujejo in se ne pokore, pridejo, ko odtod izginejo, na loko, kjer bode rastel sam bodljaj in koprive in to bodo morali žreti na vekov veke brez usmiljenja in ne da bi gledali na Pfraksa, kar jih bo najbolj peklo.
Ker ste naredili mnogo nepoštenosti, ste jedli in pili in uganjali vsakovrstne nečimernosti — in to ne sme biti dovoljeno v nobenem hlevu, niti v najmanjšem, ker vas pravi cilj je, da pridete na ono loko — mi daste vsak petino svoje krme na pomirjenje z Pfraksem. In sedaj še nekaj: Čuješ, ti čmoglavka tam zadaj, kaj pa si naredila? Ali se ti ni zahotelo u-krasti nekoliko mlade salate? Ali nisi veselo skakala in delala šaljive opazke na nekatere časti vredne zajce, in si tako rušila avtouriteto? Ali nisi zaljubljeno pogledovala na mlade in vesele zajce? To je pregrešno in nenrav-no. Pojdi sem za korito, da te bom o teh stvareh bolj natančno izprašal in ti odpnatil, če boš pokorna vsem mojim zopevedim v imenu Pfraksa. In vi ostali ne glejte za korito in nemrmrajte, ker je bo-dem o vsem izpraševal, ker to bi bilo razžalenje Pfraksa in to se kaznuje, kakor veste, z izgubo krasne loke po smrti in že tu v hlevu na ta način, da se dotične vrže v temno luknjo, kot sem vam to že večkrat pravil. Črnoglavka, pristopi bližjo!"
V tem trenotku-pa se je v hlevu jedna deska odstranila in neka neznana višja sila je zgrabila tolstega zajca za ušesa in ga potegnila ven; deska se je zopet primaknila.
44Odšel je na Veliko Loko!" so si šepetali tajno ostali zajci. 44Potrebno je, "da si izvolimo novega olsteža, ki bo prebival v koritu in nam pridigal o Pfraksu; ker brez tega bi ne mogla eksistirati zajčja morala in zajčja družba. Postali bi močni tisti, ki taje Pfraksa in naš topli in temni hlev bi se podrl."
In zajci so si izvolili drugega, katerega pridige so hodili poslu šat, h kateremu so pošiljali za korito svoje mladiče, tla bi jih izpraševal o njihovih činih, in kateremu so dajali najboljše od svoje hrane, katero jim je baje nasipal v hlev Pfraks. In to so delali za to, ker so zajei zelo zabite živali, dočim je človek, kralj vsega stvarstva, razumno popolno bitje, član vrste Homo sapiens.
Karl Pelant v Svob. Misli.
44V Španiji je zavladal popolni mir in red. Vjete revolucijonarje jednostavno obešajo in streljajo." Tako se glasi brzojavka v nekem kapitalističnem listu. Zares, lep red in mir!
( as pride, ko bodo iz svinca, iz kterega danes delajo kroglje, zlivali črke in ž njimi tiskali knjige za najširšo izobrazbo ljudstev. —(Mother Jones.)
Krožek 44dobrih" ljudi je nedavno bril norce iz neke 151etne deklice v Detroitu, Mich., ktera je že zaročena, a kljub temu še vedno pestuje punčiko iz kavčuka in cunj. Rekli so, da ta otrok spatla še v materino krilo, ne pa za možitev. Ravnotisti 44dobri" ljudje, ki se posmehuje jo mladi in naivni deklici, ktera nosi in ljubkuje punčiko v svojem 15. letu, pa najmanj enkrat v tednu obožujejo in poljubujejo človeške imitacije v podobi lesenih in glinastih kipov raznih svetnikov in svetnic v cerkvah. Ali je logično kaj razlike med otročjo punčiko in lesenim, gizdavo našopirjenim kipom, ki predstavlja kakega 44scvetca"? Niti malo ne; mali in veliki otroci so si v tem jednaki.
Čira manj človek zna, tem več veruje; čim več zna, tem manj veruje.
Družabni sistem je tak, da moraš izkoriščati soljudi ali vsaj pomagati k izkoriščanju; če ne, pa izgubiš delo in gladuješ.
Koliko hrupa in časnikarskega prahu je že povzročil — nedolžni severni tečaj. Dr. Cook pravi, da je bil on na tečaju prvi in da njegov tekmec Peary poroča neresnico, a nasprotno trdi Peary, da je on bil prvi tamkaj in da Cook naravnost goljufa. Drug drugega obkladata z lažmi, falsifikacijami in tatvino. Lepa reč, res! Hudi-man je, ker do zdaj «e ni na severnem tečaju kakšnega javnega notarja, da bi raznim Cookom in Peary-om izdajal officijelna potrdila . . .
44V potu svojega obraza si boš služil svoj vsakdanji kruh. . ." To svetopisemsko prokletstvo velja še dandanes — naravno samo za proletarce. 44 V dimu se boš tlu-šil in prah boš požiral" — hi treba še dodati v biblijo in prokletstvo bi bilo popolno. . .
Kdo je junak? Ali takozvani 44rodoljub", ki se pijan blaznega rodoljubja zaleti z glavo v zid in si jo razbije? Ali morda oni, ki zgubi glavo v vojni tobože 44za domovino"? Ne, stokrat ne! Pravi junaki dasiravno jim nihče ne postavlja spomenikov — so tisti, ki žrtvujejo svoje življenje za obstanek, ki umirajo v boju za eksistenco na širokom polju dela. Tisti, ki zastavljajo svoje roke, možgane in svojo moč, da zamorejo veliki in slavni lopovi kupičiti milijone in milijone . . . Pravi junaki so delavci, ki ustvarjajo bogastvo, a pri tem umirajo bede in lakote. Jedna taka junakinja, kteri je delo srkalo kapljo za kapljo krvi, je bila Ana Cunningham, 481etna delavka iz 226 Erie St. v Chieagu. Na njeni skrbi je visela cela družina: bolni soprog in štiri drobni otroČici. Da ne poginejo gladu, delala je žena od zore do mraka — prala in drgnila umazana tla po bogataških hišah in uradih — dokler ni omagala... Delo, mučno in težko tlelo je iz-podgrizlt) njeno šibko moč, zgrudila se je in čez nekoliko dni je umrla v bolnici za vnetjem pljuč . . . Junakinja s trnjevim vencem na glavi!
Tiskovna pomota.
V zadnji številki stoji pod član-, kom: 44Prijatelj" ali si socijalist? pomotoma pisano: spisal Amicus. Pravilno naj se glasi: Edmondo De Amicis.
Listnica uredništva.
"J. K., Milwaukee. Wis.—Dopis je preoseben. Pošlite o priliki kaj !>olj stvarnega. Pozdravljeni.
Listu v podporo.
Mike Koder 25c; A. Sitar 25c; A. Rupar 25c; Joe Jereb 29c; Fr. Jereb 30c; Frank Weršte 25c;
Neimenovan, iz Chicaga, 50 ct. Joe Jesih 31c; Rakov Francelj 10c.—Vsem iskrena zahvala!
POZOR SODRUOII
Hrv, Radnički Pjevački zbor 44Sloboda" in tamburaško društvo 44Sloga" priredita v soboto dne 25, septembra veliko jesensko veselico z bogatim programom, na kteri naj ne manjka nobenega slovenskega socialista!
Prtigram se naznani v prih. štev. 14 Proletarca."


„ ^ ,


** * W
M B I [T A MBft «ter prepovedal, zato ao se pa ob ™ ■ veliki 1( M.| gpo j6 ti.
stih, ki ao prišli v kaosu že iz stare domovine, ta kaos je produkt takozvane liberalne stranke na Kranjskem; le 5% ostane pa na rojake, ki so si na jasnem, kaj pravzaprav hočejo-.
UST ZA INTVKESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik ia iadajatelj: Jafoslovaaika delavska tiskov aa dralba v Chicago. III.
|| trotoma: Za A merico $1.50 ss celo leto, 7Sc ca pol liU. Z« Evropo 12 sa celo leto. $1 sa pol ista.
Oglasi pa t—ovor*. Pri tprtm»mbi bivaliita J• palif rnavsga mamanUi tudi STARI masiot.
PROLETARIAN
Owaed and published Evaav Tussday by
Soalh Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, i.liaoU._
Glasilo Slovensko socialistične organizacije v Ameriki. _
Joe Jeaih, President;
John Petricb, Secretary;
Frank Mladič, Treasurer.
kdo prenaša svoje zgubljene ali za
vržene bogove na osebe,ki prodaja ju iifkarte in laste cajtenge; kajti ti nazori niso iz oddelka jasnosti, ampak iz oddelka kaosa 45%.
Tako pride, da uapove jasnost boj kaosu — boj pa rodi odpor lu odpor konfuzijo. Če se odpor ozi-Ta "čudna sfera'', kakor smo I roma boj zanese v javnost,nastane jo imevali, se deli v tri oddelke: konfuzija splošna in v tem sluča-
tOftscatFTiON RATas: Uaitcd Ststss aad Canada. i.SS a year. Tic lor hali year. Foreign countne« $2 a year, |1 for half year. aovSBTISlNO katss oa agreement.
kalenje, kaos in jasnost. Sfera mrtvih ne pride v poitev, ker je to nasprotni del kulturnega napredka, ki se suče v svoji sferi.,'
ju prevladuje kaos 45%, ker ga je več. V svoji kolikovosti (po Številu), a ne jasnosti, ker je le kaos, dere naprej slepo in kvasi
V naši sferi se sučejo in drgne-1 o svobodomiselnosti, o socijaliz-jo drug ob drugega trije prvi od-rmu, o naprednjaštvu itd. prav ta-delki.	ko, kot to opiše "Sv. Misel" v
Prvi oddelek s 35%, kjer so ro- svoji značilni primeri.
jaki kali, kteri h se je prijel dvom, o božjih namestnikih, ki pa sicer
Ta kaos sicer ne Škodi toliko splošnemu napredku, če je v evo-
verujejo v njih nauke in pa od-jluciji, v razvoju — k jasnosti, delek kaosa z 10%, ki odvračajo škodi pa, kakor hitro je zre volu
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
1802 8o. Centra Ave., Chicago, 111.
»i
.KAOS Pise Drsk&r.
Ne da se tajiti, da vlada že par let sem čudna sfera v socijalnem in kulturnem oziru med amer. Solvenei. V celem narodu vlada nekakšna konfuzija; kaže se nekakšna duševna bolest, kateri je težko narediti diagnozo.
Kdor ne pozna naših ljudij, tu-kajšnih razmer in pa socijalno kulturnih diet, ki so nekako ne pričakovano z vso silo prišle med naše ljudi, zlasti na polju zavarovalnih organizacij in socijalizma. ta pač ne more biti nič druzega nego noči podoben pesimist.
Na celi črti kaos; kaos osebnosti, kaos socijalnosti in kulturno-sti. Od kod je prišlo vse tot In,
„_____r____ ________„	Moj članek z jednakitn naslo-
aii naposled ta kaos, Ui obiti koti jo "^goljaje s 35% kaljo v prič-jVom v predzadnji JteVtflfr
kanju nebeškega in narodnega Starca" je do zdaj naletel na od-boga in tako blodita oba v nejas- por pri dveh Hodrugih.Ponavljam: nosti, ktero hočeta celo v velja- Hamo pri <|veh; to rne tolaži. viti.
fuzija ne škoduje soeijalnemu in kulturnemu napredku ameriških Slovencev?
• •
*
Stadij, v kterem žive amer. Slovenci kulturo, ki so jo prinesli seboj in pa tisto, kar so sprejeli tukaj v borbi zaz obstanek, šege in sploh vse, kar vpliva na človeka po večlentem bivanju v deželi je težko imenovati.
Zato bi bilo treba strokovnjakov, ki se pečajo s takimi upra-šanji in problemi.
Smelo pa se trdi, da je Človek produkt razmer in kot tak zelo premenljiv celo s svojem temperamentom, če razmere, ktere ga vladajo, tako zahtevajo. Zato se tudi smelo trdi, da čestokrat že družabne razmere same in pa državne forme uplivajo na človeka, ki je prišel iz ozkih meja predsodkov, praznih sanj in klečepla-stva v realnejši del sveta — tako, da je sprejel v sebe kali prostej-šega dihanja. Toda človek se ne zadovolji samo s prostejšim dihanjem, on hoče biti še proste ji — vzlic temu, da so mu meje prostosti ne poznane. Razvijejo se kali spoznanja, to pa rodi kaos, konfuzijo. Telo podleže pred slabostjo duše. Ostane samo malo volje. Iz konfuzije, če je človek močan, se povspne šele do jasnosti. To se zgodi vsled tega, ker ga konfuzija muči, ker vidi pred seboj vse megleno, nejasno, dasi čuti, pa se skuša čimdalje bolj bližati zmagi za svobodo in jo obvladati. Na ta način človek čestokrat premaga tiste zapreke, ki ga mučijo v svojem koprnjenju in konečno stoji na jasnem kot zmagovalec samega sebe. svoje duše.
Iz štadija kali, to je tista doba, ko človek začne dvomiti nad verskimi rečmi, pa preko kaosa je dolga pot — pot, ki je tako neprijetna kakor na Severni tečaj. Kdor premaga kaos, je premagal vse. Ta pot je pot uks, pot izobraževanja. spoznanja samega sebe in družbe.
Ta pot je pot poznavanja sistemov držav, cerkev, organizacij in imetja; pot socijalnih ved in drugih več ali mnaj važnih.
Kako pa stojimo Slovenci v Ameriki v tem oziru z vedami, ki »o pogoj in sredstva iz kaosa v jasnostT
V Ameriki živi poprečno 50% mrtvih rojakov, to so tisti, ki so prišli v Ameriko z rožnim vencem v roki in ki ne poznajo druge hiše kot tovarno, pa cerkev. S temi ne razpravljamo. 35% je rojakov m kaljo; to sa tisti, ki so bili že v stari domovini mlačni kri-stjanje in k iso semtertje radi pri sluSkovali stvari, ki jih je fajmo-
božje namestnike in nebeškega boga, pa ga nadomestil jejo z narodom proti narodu sta si v laseh za malo prepričanje o ekzi-stenci boga; oddelek jasnosti pa pravi, da je bog izmišljotina ,ki nič ne škodi ni ne koristi narodom in se radi njega ni treba prepirati. zlasti ker so uaroden bog in njegovi agentje ravno taki liia-liki in malikovalci kakor onih klerikalcev. Jasnost pravi, da je bog le mitus, s kterim se trati zlati ens, da se odvrača pozornost ljudstva od pravih vzrokov ljudske gospodarske in politične zaostalosti. Kajti ne Boj nebes, ne Bog enega naroda, ampak Bog dela, 1 judskega blagostanja in napredka, naj pomeni ta mitua. Jasnost pravi: splošno delo naj ustvari splošnega Boga; naš Bog
cijoniral in zaprl pot jasnosti; škodi takoj, kakor hitro hoče svoj Stadij uveljaviti. To uveljaviti pa se skuša baš sedaj med amer. Slovenci. Nekaj iz samoglavosti, ne-kaj iz nevednosti, nekaj pa iz do-bičkaželjnosti. Jasnosti se nemara, zato da se zadoati osebnosti iz kaosa 45% in pa nekaj tudi zato, ker mislijo, da bi ne bilo lepo, če bi podlegli pred jasnostjo. Ampak smrt je neizogibna, če prav se ne da povedati dneva nje nega prihoda. To je v zakonu, '('as bo prišel, ko bo treba iti iz kaosa v jasnost ali pa v smrt.
Gotovo je, da tistih 45% ne bo zapopadlo tega, ker živi v prepričanju, da je svobodomiselnost in soeijalizem pa naprednost to, kakor oni razumejo in prakticirajo. Oni namreč "orjejo", kakor je
je v duševnem in telesnem delu rekla muha, ko se je vsedla na in uživanju produktov našega de- rog upreženega vola.
Ia. Bog ima vladati na zemlji iiv ne v nebesih!
Kaos, 10%, ki je središče našega razmotrivanja, pa ne ume tega. ker so mu ti pojmi še južni tečaj, zato pusti delo nastran, pa
(Pride še.)
dE ENKRAT: NE ZAPRAV-LJAJMO ZLATEGA ČASA!
■ Ill I	pretežna večina sobojevnikov
Kako jo hočeta v veljaviti in	kroR "Proletarea" je nedvomno
kako prakticirata svoje delo, bo-	\e m stvarno delo, in že sita vo-
mo videli v sledečem:	denega prepira. Toda prepotreb-
Z ozirom na to pnmiro piše	na d^kuzija se je šele pričela;
prav "Svobodna Misel" v član-	zato ?akaillt <ta z ozirom na to
ku " Slovesnko uprašanje", ko	koMjivo vprašanje glasno povejo
pravi med drugim:— "Danes je	svoje mnenj„ tu<li ostali sodrugi
takozv. uaprednjaštvo, svobodo-	v Chi(.a^u in sirom Amerike,
nuseljstvo itd. pri nas ne jasen	Sodrug in prijatelj s psevdoni-
pojm, v mnogem sovražen in ne	mom 0rHkar prayi da mora biti
prijeten, ker se ga je malo pre-	5oj D()bro __ Kaj Hmo vsi za boj
milšjalo, še manj razumelo, toda	saj proietarci itak nimamo druge-
mnogo zloralbjalo.	ga kot večen boj. Vendar boj,
Tudi mi smo bili v soboto svo-bodomisleci, v nedeljo smo Yiosili nebo pri procesiji, v pondeljek smo bili liberalci, v torek smo iskali stikov z župniščem, v sredo smo hoteli biti soeijalisti in agrar-niki, v četrtek smo slavili Trubarja, v petek smo iskali izhoda v lepih besedah itd.
Zmenšnjava! In to je bila vzgoja značajev (tako se vzgaja tudi tukaj, op. pis.) mladine, to je imela biti pot boja. Zato smo podlegli . . ."
Istotako je težko glede meje — piše "Svob. Misel" korektno — kajti čemu je nam Slovenec, če ni klerikalec eventuelno zvest katoličan T Boljše je če je naprednjak. da je Nemec, manj škoduje. . . Knako je z ameriškimi svobodo-
kakršnega bije jo soeijalisti premišljeno proti vsem izkoriščevalcem in pa osebno zadlranje in zmerjanje je velika razlika kot noč in dan. Zadnje več ni boj, to je babje klepetanje, ki presega že vse meje dostojnosti, ktere se ima zavedati v prvi vrsti časopisje. V boj proti izkoriščevalcem na celi črti! Zato imamo list. Toda posvečati po cele kolone v itak že skrčenem prostoru "Proletarea" (^icbicam, ktere žive samo od intrig in prepira, kterim je časopis in smetišnica jedno in Isto in kterih že od nekdaj ni prav nič sram. nas ne samo ponižuje in omalovažuje marveč tudi škoduje našemu delu na polju agitacije in in propagande, dolžnosti, ki nam jih narekuje naš program.
misleci in naprednjaki od 35% in Taka poIemika H(x sploh
sme imenovati polemika, nas sta-
Pa poglejmo malce v naše raz- vi na isti nivo nizkotnosti. na mere. Naši 457r, ktere v mnogih kterem se sčepirijo nasprotniki; slučajih lahko združimo, so tako vodena je, brez pomena in koristi, napredni in svobodomiselni, da Kar je bilo v tem osebnem boju štejejo to za "kulturno" delo na- koristnega, to smo — saj mislim
roda, če jim kak "svoj k svojim" H] _ £e izvojevtdi.
agent proda šifkarto in če slučaj- Sodr. "Drskar" dalje dokazu-no poseduje tudi cajtengo za svo- je% kak() Me razvil ehikaški boj, jo reklamo. Ni čuda torej, da po- kako je bil potreben itd. To že stanejo ti agentje šifkart tako vemo; že več kot stokrat* sino to predrzni, da se proglašajo za voditelje slovenskih delavcev v A-meriki.
Pred petimi leti se je osnovala zavarovalna organizacija S. N. P. J. Slučaj je hotel, da je dal nekdo sredstva za javno razpravljanje ob ustanovitvi organizacije.
Ker je pa v kaosu tako, da si šifkartaš in poseatnik sredstev o-ba domišljujeta, kako veliki potrebi v narodu da sta, se obenem tudi domi&ljejeta. da sta narodu predpostavljena, kakor napr. pri
slišali. Vemo tudi, da se je ta boj izcimil iz osebnih konfliktov v S. N. P. J. in vsak poznejši večji izbruh datira s kakšno konvencijo omenjene podporne organizacije. Kes je bil boj svoj čas potreben: zahvaliti se mu moramo, da imamo danes "Proletarea". Ampak tisti časi so že milili in kričeča dejstva, ki so imela svoje torišče v 8. N. P. J., nas ne zanimajo več. Kar je zaslužilo kritiko, ožigosa-nje in obračun, je bilo le stokrat prerešetono, premleto in prečika-mrtvih 60% popi in vsled tega za- j no in končno zadoščenje je bilo htevata, da se ju rešpektira. In na strani "Proletarea". Od naše
kaos 45% rešpektira to, zato ker je to njegovo delo, ker je prenesel svojega boga na posamezne osebe, ki so po zmožnosti in delu druzih a svojih sredstvih nekaj storili. Jssnost pa se temn upira, ker to ni svobodomiselnost, če
strani bodi zdaj samo prezir in s tem miri
Boj, kterega mora vedno in vedno voditi "Prolctaree", bodi boj razreden in načelen. Boj sistemu v splošnem in najširšem smislu l Sistem rodi vso gnjilobo.
Najslavnejši lopovi, ki so sami na sebi ničle, so produkt sistema. In neusmiljeno pobijanje sodobnih krivičnih razmer, ki se sučejo v kapitalizmu in njegovih produk-tihk: klerikalizmu in vsem ostalih hordah veleciganov in izkoriščevalcev, bo zadelo tudi tiste, s kte-rimi se drugače ni vredno pečati posebej, (''emu iskati malenkostnih mrčes o v tam, kjer je cel kup sovražne golazni! Boj splošni korupciji in izkoriščali ju delavstva 1 To je vendar naloga socijalistov po vsem širokem svetu. —' Le v treznem in stvarnem delu je naš vspeli in napredek. Murljiva agitacija. nevtrudna propagandi! in splošna kritika nam šele pridobi nove bojevnike; delavci bodo šli za nami. Sli bodo za nami — pa naj nasprotnik še tako zabavlja in klepeče po svoji navadi — zato, ker nas bodo videli na delu. Razredna zavednost med nezavednimi delavci se ne poraja ob kroničnih osebnih prepirih, kakršne imamo v Chicago. Časopisje, ki goji na debelo osebne spopade in škandale, niti malo ne izobražuje svojih čitateljev. pač pa jih posu-rovi in tlela ž njih zagrizene fanatike. Razumnejši sodrugi bi si morali to že davno priznati.
Proč torej z neslanimi osebnostmi, ki se tičejo ljudi pri znanem chikaškem listu, iz "Proletarea"! Za nas več nimajo pomena. V imenu prineipa in pa tistih, ktere imamo še- pridobiti za našo stranko, očistimo list enkrat za vselej te vodene polemike!
Sodrug "od nekod" je v zadnji številki našega lista v dolgem članku zapisal tudi vprašanje: "S Konda toni naj bi se združili soeijalisti?" Ne vem, kaj s tem misli, sodr. "Odnekodar"? Meni se sploh še niti ne sanja o kakšni spravi. Sicer pa. če so nazori Kon-dat,a bolj nazadnjaški in temni kot ljubljanskega škofa Jegliča
so se kdaj naselili na Kranjskem, kakor pravi "Odnekodar", mi je nerazumljivo, kako se more ta sodrug še sploh količkaj zmeniti zanj. *
Se enkrat: NE ZAPRAVLJAJ-MO ZLATEGA C'ASA IN DRA-QOCENEGA PROSTODA V LISTU.
Ivan Molek.
Pr. Krejčl: L. N. Tolstoj, filosof (konec); Koliko stanejo svetni-kit; Krematorium in Slovani; Pokopa vanje z ognjem; Misli; Pregled literature; Ijadislav Kunte: Pogovori o veri: Zajci in ljudje; Voltaire: Pisma Amabedova; Ma-rja Mibajlova: Mefiatofelov večer; Razno. — " So hodna Misel" stane za Ameriko K 6 iu se jo naroči pri upravništvu Svob. Misli, Vinogradi, Praga, fVška.
NAS TI8K.
TO 4' CIKAJTE''!
pravijo svobodaši v zadnji Slabosti. kjer nas poživljajo, naj jim raztolmsičimo, če ui tisti poslanec v avstr. parlamentu, ki je baje interveniral radi razmer v Mc-Kees Rocks, Pa., tudi liberalec, o kterih mi vedno trdimo, da ničesar ne store za delavca.
Mi do danes še ne vemo za ime tistega poslanca, ki je interveniral. Rečemo le, da kdor je to storil, ni storil niš izvenrednega.
Druga stvar je seveda, koliko bo intervencija imela vspeha in če intervencija sploh pride iz držav, zbora, kjer se že dalj časa — pred dogod. v McKees Rocks-ne zboruje.
Sicer pa nima stvar sama na sebi nobene važnosti, kajti intervenira lahko vsak član zbornice ne glede na njegovo politično prepričanje. To ni torej nič novega 1
Ampak svobodaši hočejo nekaj druzega. Oni hočejo povedati in vedeti, da so oni prepričani, da listo ni socijalist, ampak liberalec. — Nam je sploh nerazumljivo, kaj hočejo svobodaši stem reči,—
Ali hočejo steni renomirati, češ, da tudi slepa kura najde zrno? Mi nimamo v tem oziru ničesar pripomniti, ker vemo, da tudi slepa kura išče in najde zrno, Če noče poginiti.
^a vse zadnje pričakujemo od svobodašev samo še to, da bodo nekega dne povedali, da je tudi dr. Šušteršič vžložil kakšno intervencijo v državnem zboru. Zakaj tudi ne; saj ne vlagajo teh stvari in ne vodijo cel drž. zbor le soeijalisti, kterih je v parlamentu komaj ena petina.
To bagatAliziranje o liberalnih intervencijah v glasilu svobodašev je tako otročje, kakor njih pojmi o intervencijah. Pozabiti pa seveda nesmemo, da so vzlic vsej otročariji skušali stem le u-trditi svoje potepensko taktiko in pa narediti si po mogočnosti malce reklame; ker malo se brigajo liberalni poslanci za ameriške svo-bodaše.
Književnost.
"Svobodna Misel" 7 in 8 sve-zek ima sledečo vsebino: Prof.Dr.
"Brošura. |Hmvečena delavcem v rudnikih, rudomlinih in v rudo-topilnicah" se imenuje osem strani obsežen format, ki ga je izdala in založila Zapadna Rudarska Zveza (Wester Federation of Miners). Brošura je ozŠla tudi v hrvatskem jeziku. Slovenski prevod je, oskrbel sodr. Iv. Molek.
Hrftšura, ki se jo je tiskalo 15.000 iztisov vsebuje sledeča poglavja o vsebini: Uvod, — Kaj pomeni osem-umi delavnik? — Sani ne moreš ničesar storiti. — Vstopite v organizacijo! — Si li delavec in živiš od dela svojih rik? Ako je temu tako, potem je treba, da se naročiš na "Proletarea"! —
Zapadna Rudarska Zveza (Western Federation of Miners), ki namerava organizirati vse delavce vseh narodnosti, ki delajo v rudo in premogovni industriji, je to borušuro v slovenskem in hrvatskem jeziku storilo veliko pripravljalno delo na organizatoričnem polju, zakar smo ji razrednoza-vedni slovenski in hrvatski delavci v Ameriki iz srca hvaležni. Organizacija, izobrazba in boj, so tista sredstva, s katerimi se bo osvobodilo delavstvo iz gospodarskih in duševnih spon.
Rečena brošura se bo delila brezplačno; vse kar želi organizacija od delavcev po neorganiziranih krajih je to, da jo pazno prečitajo in da si nje vsebino o-hrauijo v svojem srcu..
cev, ne od demokratov za oglase; živi od zavednih deli — in ker je teh še malo med mi, jc naravno, da živi ski Bode pa že bolje. Mrene na so včasih debele in vztrajne, lagoma odpadajo — ampak ler odpadajo, je za m nje, da mo. Zato pa le vztrajno nni Frank Sai
Krška vas na Doleujak
Cenjeni sodrug urednik:—; začudite ae preveč, da prej enkrat tudi od tukaj dopis mere so take, da je naravnost lostno. Ljudstvo ac pOneum od uradnikov rim.-katoliške kvth Nedavno sem bral v lističu, kteri izhaja na skein, popis novega Lurda. se piše, da je neki človek čq ozdravel in tudi za nekega zega se govori.
Tako sc dela reklamo, in lj stvo veruje. Trumoma zahaja občudovat čudežno cerkev, grtKŠe in desetice prepoti Lurški materi, cerkevni ura se pa zadovoljno smejejo v pes misleč si: dokler bode še tolik človeške neumnosti, se nam ni tn ba bati slabili časov, fmenov novi Lurd je blizu Št. Jernejs Dolenjskem. Govori se, da so našli tudi podobo M. B. in nt podobi je bilo baje tudi zapi da mora ravno tam stati ce pa nikjer drugje ne.
V tej okolici je ljudstvo od le ppneumno. Sedaj so dve novi cerkvi, dve pa prenovi ne. Naklade so veliko večje, je zemljiški davek. Čast pa v slabši. Ljudstvo pa spi — do je že izmogano — a še vedno derejo.
Pozdrav somišljenikom široi
Amerik«'.	m
Dopisi.
Vancouver, Wash.
Vsak politični list, pa naj si bode že pisan v slovenskem, angleškem ali turškem jeziku, mora imeti gotov cilj, gotove pricipe, ktere zastopa. Mi Slovenci pa imamo tukaj časopisje, ktero se prodaja, kot Ribničan svojo suho robo. Ker nimamo tukaj tako velike gospode kot v starem kraju, je torej vsak list odvisen edinole od delavcev in nikogar druzega ne. Zato se skoro vsi imenujejo delavske liste. Ampak sam vrag naj jih razume, kakšne delavce zastopajo, unijske ali pa skabe, pobožne ali svobodomiselne. Ampak imamo liste, kteri se imenujejo delavski in pravijo, da zastopajo delavske koristi, tiskajo se pa v neunijskih tiskarnah. Kako se to zlaga, to sam ne vem.
V Ameriki so splošno politični pojmi še jako slabo razviti. Ne izvzamem tudi tistih angleških listov, kteri se tiskajo mogoče v stotisoč iztisih ali še več vsak dan. Nimajo nobene tmierl — ampak prinašajo kar nekaj za vse; v jedni koloni pobožna pridiga, v drugi znanstvene dokaze, da je na svetu vse nič — vse brez vsakega božanstva — edino misel — ta je vse, ki dela čudeže, ki ustvarja vidne in nevidne sile. Na jedni strani would be dokaze, da je Krist res bog, na drugi strani protidokaze, da sploh ni živel nikdar.
Kot časopisje, ravtako so ameriške politične stranke. Nobenega programa, nobenega cilja. Generali so kapitalisti v republikanski ali demokratični stranki. Ostalo je samo privesek — masa. ki je dobrrt za časa volitev.
Ce bi hotel govoriti posebej o vsakem slovenskem listu, bi dobil še žalostnejše rezultate. Včasih se nas sodi predobro: poglejte jih koliko čaaopisov imajo v A-meriki. Ampak kako malo se vredni ti časopisi, je najboljši dokaz to, da jih v starem kraju skoro popolnoma prezirajo. Druzega tudi niso vredni. Pol časopisa — novice iz starega kraja, pol novic iz Amerike, vse preplonkano in izrezano.
Delavskega časopisa razven Proletarea nimamo nobenega. E-dino Proletarec gre trezno za svojim ciljem, za svojimi principi. In tio je tudi uzrok, da se mu ne godi predobro financelno namreč. On ne zasluži ne od republikan-
Col lin wood, Cenjeno uredništvo:— Pi v imenu društva V Boj H N. P. J., da nam odstopite prostora kot odgovor na dopis Clevelanda. Temu ni prav, prireja naše društvo dne 17. (A bra v počast bratom delegat velezanimivo dramo Krava Ljubljani. Poročevalce je m Ijiv, ker ve, da bode dvorana na. To naj si zapomni popolj| lec, da priredi to igro di V Boj št. 53; ampak pri tem naprosili dramatično Lunder Adamič, da sodeluje
tej i&ri.	^_
Priznamo, da naše društvo tako močno, da bi moglo prii igro samo. Poročevalec N. zakaj ne pridemo k njim po moč. Naj nam pove, kdo je in kod je, potem se bomo pa M li. Torej na svidenje.
John Potočar, pred«.
J. Kunčič, podpredt.
Dom. Bulmel, tajnik. (Opomba uredništva: Mi priobčili dopis, kteri pa ne ničesar druzega, kakor to, nam je poročal naš clevell poročevalec. Igro prireja zaprav društvo Lunder Adl vaše društvo V Boj je pa le ker bi se sicer utegnilo prij da bi ne bilo nikogar pri razven igralcev. Tudi nam povedali čiste resnice, kajti ■ mo popolnoma dobro, da je štvo Lunder Adamič nspi vas, da posodite svojo firmo ni re.s da ste vi naprosili dl Lunder Adamič.- V Collinw< sploh sami ne veste, kaj h< Kn k rat Me tukaj, enkrat tam. le lovljenje se nam tako raolo pada, kakor tale prireditev v čast delegatom, ktere čisti ček pojde za Lunder Adamič* po domače za društvo Kondl Jed note.)
Za gospodinjstvo.
Ledenice, bodisi v gospod* stvu ali v prodajalnicah, se jo hraniti skrajno čiste, dt se razvijejo v zarodišča obolenj želodca in drobja. da kupujete samo izbrans lj čista in sveža, in niksrte jedilnih ostankov predolgo f hini. Zabranite muham do hrane. V svojem ^^ stvu vedno imejte TrinefjlJ ameriškega zdravilnega Rt* vina in uživajte ga. bržko zite izpremembo v svojem To vince je izborno zdravilo * leznih želodca in drobja ter ka pomoč pri malokrvnosti JI lesnih slabosti. Prebavila BfJ k delu, uravnava |»rcbavo|ff pi celo telo. V lekarnah. Jm ncr. 1333	\shls»f
Chicago, III.
IODA6I V PEAVI LUČI
IX.
je spregovoril (*blak «lima pn.t/stropu, pnatakar prinesel Jijačo ua 4tKrvoM»w mi jf res stavil ponudbo. Pa zdaj se up TJ njo. Cte bi pnndUl po. zgubim še tisto mrvi-mja, ktero imuni pri svo-itahiti I gam t i kaj pa-izvedljivega. Imam še ["upanje, da zmagamo in po-aociatiste in svobodoini-b prah." Po tem nagovoru naslonil malomarno nazaj, oči so pa zvedavo obviae-ilu. ki je t levico vihal [k« brke, zdtsnieo je pa
llkio v čašo.
nekaj pametnega ho-Jjtr bodeče vprašal tast, dobrih nasvetov sem ti si vedno a svojo lalom zakrivil poraz. Kaj poma najboljši naaveti, če podere« L kar sezidam / velikim fctt. žganje sem pil ua vinske so mi prihajale dobre mi-tudi ta žrtev je bila za-Imel sem sežgano grlo, pe sem vsaki teden po dva ali hudega mačka — — — tonj. Izborili načrti, ktere lilo žganje, se niso izvedli, j} je bil vedno vee golob v kot vrabec v roki. Zdaj pa |«aš nekaj izvedljivega, kot ji prejsni načrti ne bili iz-jivi in pametni! Pojdi se so-tvojiniL vprašanji po novih
reka j«
stihi

je spraznil časo v dušku in vil tako trdo na mizo, da gostje pri bližfijih mizah pri-i postajati pozorni na govori-Obrnil se je proti biljardu in loiil obe nogi na stol. "Ne, h udu j ae," je sladko prijet. 4 4 Tu imaš smodko in puši im delaj kislega obraza. Saj l, da nisem tako Študiran kot ti, to mi pa ne zameri, če včasih } poderein, kar s trudom zgra-[ Odpusti mi Se enkrat in obljubi trdno. da. se poboljšani, da r več ne motim tvojih kro-l V sorodu sva. 44če me še ti is sem zgubljen, i, no," je zagodrnjal tast in oeil z nova vina. ko je pri smodko.
poglej te le plave in rme-|te okoli očesa." je ihte spre-il zet. "To znamenje mi je iil nek brezbožni socialist, ko f gostilni po rovtardko napa-socialiste. 8e Kri*t ni toliko za odrešenje sveta, kolikor jaz za politično sleparstvo ovnjaštvo."
je sklonil glavo na prsi in
em je obrisal dve debeli ;odilovi solzi, ki so pritekli po vem obrazu, zaeno je pa opazoval tasta, kakšen vtia ravile te besede na njega, se že obnašal sirovo," je 'Oval tast. 4 4 Pijan si bil in pil si po zapadno ovčarski fadi, pa si dobil, kar si izskal. di tega se nisi mučenec, če te jkdo radi tvojega neotesanega Itopa dregnil s pestjo v obraz, o si jih že ti obklal v svojem po nedolžnem, kar je še in sirovejše, kakor če kdo tega neotesanea, ki dela po ki zgago in prepir in z nizkot ai besedami okolje vsakega, ki Biu noče pokoriti, s pestjo sune obraz. S takim mučeništvom, brega si provzročil sam v pi-0»ti in z grdim jezikom, ne I vplival na mene. Takih mu Icev je v soboto in nedeljo v
fctilnah na tueate---'
*4Za boga nehaj." je proseče btgovoril zet. "Saj ne tožim te da sem mučenec. Le pokazati dokazati sem hotel, kaj sem >1 s pota za svojo delavnost nov. Od tebe hočem le novega, nasveta ,da se maščujem
mil zrakoplovno ladjjo, o kteri dane« tepci, ki ne poznajo zgodovine, toliko/govore in pišejo. Hev-udš za naju. Pametna prišla v moje možgane. \li ae ne piše tisti ameriški satirik Marka Tvajne, ki je nekoč vzel na piko politično rokovnjašt-vo v Ameriki? Opisal je čaanik, ki je prav podoben tvojemu in politične rokovnjače take kot si ti."
44Pa kaj hočeš povedati s tem," je podučijivo segel vmes zet. 41 To ni bil Tvajne, ampak Mark Twain«/'
,4Le tiho, sirota ua duhu," je osorno rekel tast. "Čital sem Tvajueta v nemškem jeziku; ti ga pa imenuj v svoji kravje pastirski angleščini dakor hočeš. Tvajne je za naju vreden zlata. Kar je v satiri ožigosal, tisto bodeva v listu izkoristila za čisto resnico. Ktere imaš na piki, jim boš podtikal vsakovrstna hudodelstva. Razpi-saval boš nagrade, ako ti dokažejo, da nisi priobčil resnice —f "Ne, ne, to ne gre," je zet pre trgal tasta. "Meni tisti, ktere imam v želodcu, lahko dokažejo, da sem jih osleparil ua zaslužku in drugod; kako uaj razpisujem nagrade?"
44Vidiš, da si kratke pameti," je povdaril tast. 44Saj imaš list. V listu bodemo pa lahko zapisali, da so tebe osleparili, ne pa ti njih. Nekaj bedakov imamo še za seboj, ki vrjamejo, da je vse čista resnica, kar pišemo."
Ha, ha, ha," se je zarežal zet. 4 4 Na to pa še nisem mislil. Še eno buteljko!" 44Nagrad," je nadaljeval tast, ne bomo izplačali nikomur. Vsakega oonio vrgli iz uredniške sobe. kdor je tako neumen ali predrzen, da bo prišel po nagrado in skušal dokazati, da smo lagali v listu."
Natakar je zopet m*sil vino na mizo, dokler ni kazalec na uri kazal eno po ]>olnoei--Tast in
zet sta si povedala še mnogo in tako tiho, da ni bilo mogoče čuti pri bližnji mizi, o kosi se razgo-varjata. Biti je moralo nekaj važnega, kar je pripovedoval tast. ker ga je zet poslušal pazno in ga pretrgal se m i nt je le za trenotek, kedar so se mu ustne nabrale v hudoben in poreden usmev.
po tein, čs psdlo kje je as bojišču V morilni bitvl, ki do sje nam ail ni, vež mladih bitij s te strani al s one!
Ponosa nisem našel v /.godov ini, sanjati kjer pohotni v prazaovjerju na zemljo padajo, bij* ee v prsa, da tudi Čehi so: ue; kot povsod!. povest i nafta — vrsta strainih činov, od na« storjenih in od nas prestrnih); ljudi ničvrednih, razdivjani strasti, izdajstev, suženjstva, krivice; bili so tudi duovi svetli, ki so žvenketajoč denar vsakdanjit*> fraz zdaj zviteiem postali, kot povsodi.
Pouoseru nisem uiti ua dnf nafte.
Od drugih boljši nismo ml. *
Površni, plitvi smo, kjer mod je, tilnik se vkloni suženjsko, zato ponižnim smo zli gospodje, lllastavo sebični, vznetljivo blar.nl, smešni smo v napuhu in maloduni v ogorčenju praznem.
Sleparje imamo, l*>dake, luin|>e, trgovce tudi s češkim rodoljub je m, iu par ljudi, poštenih in odkritih — vse to ima vserod vsak drugi narod— bogovi, uaj ponos odtod izvira!
Ne, nisem domoljub in domovine ne ljubim, nimam, ne poznam, ne vem zakaj naj ljubim jo.	(ai
jljenje in politiko te dežele. Nič odlašati!	\
Soe. stranka je v to svrho izdala knjižico: 44Kako postati državljan" v slovenskem jeziku. Knjižica stane 10c. in se jo naroČi na Nat. Headq. Soc. Party, 180 E. Washington St. Chicago.
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim de laveem "Eadnlčko Stražo", edini hr vatski socialistični list v Ameriki. Naročnina $2.00 na leto. Naslov: 006 Bo Centre Ave., Chicago, 111.
IIIIIIIIIIMMIMIIIMIMI
_	I
Bern Čeh, kot lahko bi bil Nemee, al (Irk, cigan al pa zamorec, če bi drugje se bil rodil. In čestvo moje. življenja mojega je del, ki čutim ga ne kot slast, razkošje, a kot resno dolžnost vrojeno. V meni dom je uioj, in po modi dnevni ga ne bom pobarval, pristrigel ua povelje ne nikogar; ne vzem6 mi ga; on Živel bode, ko cvetla trava bo nad grobom mojim, nadalje v drugih dušah — če zaide
v njih, mrtev bo, kot pel je Kollšr stari.
*
Če delam zanjga, je tedaj to delo za čestvo, kakor jas ga futim v sebi.
Tn Če kdaj nanje bom poaosen, bodem ponosen na Življenje svoje le . . .
Dr. Ant. Dermota.
(Iz knjige "(lolgatha").
[M......M...............
Stran Ko
ROJAKI V CHIOAGI
POZOR!	POZOR!
Jesen se bliža, za njo pride pa zima. Če st mislite seliti, storite to sedaj, ko je čas zato!
Tudi s premogom ne odlašajte. Sedaj je premog še po ceni, a ne bo tega dolgo, ko bodo cene poskočile.
Vse to vam preskrbi točno in hitro FRANK UDOVIČ, slovenski Expressman.
Oglasite se takoj!
FRANK UDOVIČ,
1343 W. 18th 8t., blizu Blue Island ave.
CHICAGO.
J. 8. Machar:
TAKTAT O DOMOLJUBJU.
NAMEN 8LOV. SOC. ORGANI ZACIJE V AMERIKI.
aovražniki političnega slepar-in rokovnjaštva." A, tako!" je smehljaje rekel l 4 4 Naroči buteljko rislinga. enica je prazna, mene pa še po grlu. Pri prazni čaši pri-ajo alabe misli."'. Natakar, natakar," se je oglar let in pokazal a prstom na bulo Tast je pa podprl glavo z |a rokama in se zamislil. Bičala sta oba, ko je natakar Ivil steklenico na mizo. Zet eno stegnil roko po nji in na " iil čaši. Heureka ali eurAca," se je U tast ."Kaj me gledaš tako Udono sorodno tele? To je za ll tisti modrijan, ali kaj je že ki je pred štiri tisoč leti izu
Halo, Johtiy!
Kje ei pa bil včeraj! Saj vel kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne vel da je največ zabave v GOSTILNI.
John Košiček,
590 So. Centre Ave., Chicago, 111.
POZOR!
Mugočt kdo miali, da v Ckieegi ni dobiti taeega mesa kot v stari domovini. Ampak V.
je zmota!
Pri meai se dobil domače klobase, domače suho meso, five kokoši
čiste kokoši in meso vse vrste.	Ceae najnižje, blago nsjbolje.
MIHAEL LACKO VIČ. 376 W ]8th 8t., Chicago.
Slovencem in Hrvatom!
naznanjamo, U iadelnjemo
obleke,
pO najnovejšem kroju. Unijeko delo} trpežno in litee I V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, k spe. daji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsein spoštovanjem
Kir
»..sv	a » v
1.	Namen slov. soc. organizacije v Ameriki je .politično organizirati slovenske delavce in jih privesti v tabor skupne, medna rodne socijalistične stranke, ki i-ma program za vse v Ameriki živeče delavce ne glede vere ali narodnosti — na podlagi razrednih delavskih interesov;
2.	ima namen širiti delavsko časopisje, prirejati javna predavanja, javne shode in skrbeti sploh za tako agitacijo, ki je naj-uspešneja v dosege gori nameravanih ciljev;
3.	poskrbeti želi, da se rojaki navajajo k temu, da postanejo državljani in tako pravomočni v političnem in gospodarskem življenju v tej deželi;
4.	pomagati želi v vseh slučajih svojim članom če potrebujejo nasvetov in drugačne pomoči, če to razmere dopuščajo.
To so glavne točke v nalogi slov. soc. organizacije v Ameriki napram slov. delavcem.
Tovariši — delavci! Pomagajte vršiti te naloge!
Kos sveta, kjer sem rastel, živel kot dete, deček svoja mlada leta z zaljubljenostjo prvo slsdko glnpo in z muko prvo in prevara kruto: v ravnini labski jedno belo mest«* z gozdovi modrimi v obzorju daljnem, in z gradom starim in zarastlini parkom,
in z mirnim trgom, s cerkvijo brez sloga,
ki nizki stolp svoj dviga nad krajino, nad polja valovita, drevorede, nad znamenja nad križpotih, nad loge ob tihi reki, znane krog vasice — ta zemlje kos je vse, po čimer v mesta krščenih ulicah se toži srcu.
A pravzaprav po letih mladih mojih, ki tam sem živel jih, se toži mi . . . ker duša kraje te si čudno slika, po njih želi in hrepeni — in upa, da pomladi se, če se tja povrne . . .
Vein, da enako ljubil kraj bi drugi, če bi drugje mlsdost preživel svojo.
a dom je moj. Nič več, naučen nisem ta pojem zemljepisni obožavat,
ki stvorjen bil od gladkih diplomatov I Ste že uložili aplikacijo za dr-ie V kabinetih; ki na zemljevidih Ižavljansko pravico? Ce ne, ston-profesorji so kšzsli ga nam, in	| te to prej ko mogoče. Vsak, kdor
ki kot vsak drug zemljepisni pojem | misli ostati V tej deželi, je dol-se jutri lahko skrči ali zraste — žan, da se zanima za javno živ-
m
Aka hočeš dobro naravno vino piti, oglaai ae pri
JOS. BERNARD-U
620 Blue Island Avenue
Telefon Canal H42	CHICAGO
Pri njemu dobiš najbolje kalifornij-aka in importlraua vina.
Najboljša in najfinejše obleke
«o po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted St., Chicago
Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
NAZNANILO
Kot je splošno znano je sodaj v Chicagi nov sistem hišnih številk, vsled tegu šeliiu uaznauiti občinstvu, da .je
J
POZOR!
Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na
825	Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča
John Mladič
826	Blue Island At. Chicago.
L STRAUB
URAVt
336 W. 18th St..	Chicago, III
Ima večjo zalogo nr, verižic, prsta
nov in drugih dragotin. Izvršuje tndi vsakovrstna popravila v tej stroki pe zelo nizki eeoL
Obiščite gel
Društvene regalie, kape, prekoramnice, bandera itd.
za slovenska društva najbolje preskrbi
Emil Bachttian
680 So. Centre Ave., .Chicago, IIL
POZOKI
POZOR!
Ste že brali povest Jungle?
Jugosl. del. tiak. družba bo v kratkem izdala povest, ki je izhajala pol drugo leto v "Proletarcu" v LEPO VEZANI KNJIGI. %
Knjiga bo obsegala nad 400 strani zanimivega čtiva iz amer. delavskega življenja.
Povest je zajeta iz življenja čika&kih klavnic in je pisana po znanem autorju Upton Sinclairu, ki je dal dovoljenje za slovenski prevod.
"Jungle" |e največji roman 20. stoletja!!!
Ker je število izdaje zelo omejeno, se prosi vse tiste, ki hočejo naroČiti knjigo, da vpošljejo svojo naročitav prej ko mogoče, ker ina-če bi bilo prepozno.
Naroia ** P«"* OP*. Proktorca. 1802 S. Center Ave., Chicago. III., in Mane $1.25
izkušeni fotografist, kterega prostor je ustanovljen 1883 leta na Blue Island Ave., in voglu 14 PI. še vedno na istem mestu pod novo Številko ll is 1440 Biva Island ave.
Ob tej priliki se zahvaljujem si. občinstvu za cenj. naročilu in se priporočam tudi za v bodoče.
H poštovanjem
WILKE,
14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
TELEFON CANAL 287.
USTANOVLJENO 1883.

»esoee»»»ee»»e»o»o»s»e»eoo»»oooeeeee»»«oss »eoeeeea—
Slovenci Pozor!
Ako potrebujete obleke, klob ike, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne leči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
JURAJ MAMEK. blizo 18. ul.. Chicago

i j ZEMANOVO "GRENKO VINO",
< I je najboljše zdravilo avoje vrste, iz vratno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
99
ZEMANOVA "TATRA
želodečni grenčec.Tatra je izdelani iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabceti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalen
0	teh najboljših zdravil Prodaja na debelo in drobno najboljša Calif orni jska vina.
B7pMAW 777 Alporf Street, •	Chicago, III.
1	■»»♦eeoeeteec eeeeeseeeeeeeees»»eoee»»»»oe»e»eee»see>
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
(RAZBIRANJE
Varicocele, Hydrocele
Ozdravim vsscegs, kdo« trpi na Varieoceli, Strieturi. Dalje ozdravim nalezljivo zaatru>Jenje, živčne nezmožnosti, vodenico in bolezni tičočih se možkih.
Ta priliks je dene tistim, ki so isdaH Že velike svot« zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, p» kezeti vsem, ki so bili zdravljeni od tueatov zdravnik« brezuspešno, ds posedujem le jas edino sredstvo, s kterini zdravim vspešno.
Za nevspešno zdravljenje ni treba plačati—le aa vspešno. Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljnčaa, ea jetrih in ledvieeh ne glede kako stsrs je bolezen.
Tajne molke bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, ftivčene onemoglosti, slaboet, zguba kreposti, napor, zaptrnplenje in zguba vode. Pijnča, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdrevim z mojo nzjnovejšo metodo. ....žensks bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. — Zastrnpljsoje in vee druge kožne bolezni kakor prlšče, tnrs, garje, otekline.—Močni tok is drage bolezni. Preišče in svetuje sastonj.
DE. ZIN8, 41 80. CLAEK 8T., CHICAGO. (Med. Randolph la Lake 8t.) Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure svečer. V nedeljo: od 9 ure sjnt. do 4 ure pop.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode ln raznih neopojnlh pijač.
82-84 F<«tt 8«. Tel. Canel 140S
DR. F. J. PATERA
Ordinujei na sevrossp. voglu Ashland in Milwaukee Ave.

rr *
r> «■» f i

proletaeec
Tedaj »o vai pogledali proti hi-ftnim vratom in vse ae je drenjalo v ospredje. A tam ni bilo ničesar, zakaj poslanei se še niso vrnili. Naposled pa je zavladal nemir. V He je hotelo zvedeti, kaj se je zgodilo in zakaj ne poslanci toliko časa ue vrnejo. Iz bližnjih hiš so prihitele žene z otroci, preplašena dekleta, dečki in starčki s zvezdaviyi obrazom. Vse to se je pomešalo v veliko gručo. Le tupatam se je začul cvileč otroški glas^ kadar je težek črevelj stopil na boso otroško nogo.
Končno je šum utihnQ. i Po-« alanci so se vračali. Začulo se je ▼eaele vzkliee in za hip je frčalo tisoč klobukov in čepic proti nebu. Poslanci ao odzdravili.
Na desni strani vežnih vrat je bilo zazidano okno tako, da je o-8tala tam precejšnja otlina. Tja se je povzpel mlad mož, gologlav in s zavihanimi rokavi. Izpod črnih brk so se vsak hip prikazovali beli, močni zobje. Nekoliko Časa je gledal tja v daljo proti rudnikom, potem pa z roko dal znamenje, da hoče govoriti.
Med množico so se začuli pomirljivi klici: 44Poslušajmo! Po-alušajmo! Marijan hoče govoriti!'* In sopet so se vse oči obrnile na govornika in razburjeni duhovi so se za hip pomirili. Nastal je mir, tako da ae je razločno ču-lo v8ako govornikovo besedo.
"Rudarji! Ravnateljstvo je pravične naše zahteve odbilo ter zahteva, da se podamo koj zopet na delo."
Obrazi so postali resni. Videti je bilo, da je vest množico silno presenetila. Saj so prišli vsi . . . da, vsi . . . in vendar t Nekaterim ao ustnice pobledele in mrzel pot jim je stopil na Čelot drugim pa je vzkipela kri, šinila v glavo ter porajala rdečico na licih. Obenem pa se je začulo izmed množice krike: "Fej! Fej!" — Drugi so skušali pomirjevati razjarjeno množico.
Ko je postal zopet mir, je Marijan nadaljeyal s povzdignenim glasom:
"Bratje! Vai dobro veste, da tako, kakor doslej, ne more iti več naprej! Mi zahtevamo le človeških pravie in si jih bomo tudi pridobili. Mi ne gremo prej na delo, dokler rudniška družba ne ugodi naših zahtev . . . Zakaj če ufciva ona pravico, da spravlja dobiček naših žuljev v svoje žepe, tedaj Brno tudi mi opravičeni, aahtevati vsakdanjega kruha. Mi bomo morali strajkati! In če bo treba vsled tega stradati in še bolj nego doslej, bomo tudi stradali. Torej 8 pogumom v boj!"
Govornik je hitro izginil z okna. Med množico pa je zopet zavrelo in zavladal je splošen šum in vrišč. Nekateri so.dajali svojim čutom duška s tem, da so glasno kričali: "Bravo! Tako jel Mi štrajkamo!" Drugi pa so se zbirali v skupine in živo razgovarja-li, kaj treba sedaj storiti.
Počasi so se razhajali; nekateri so hiteli domov, mlajši, neože-njeni rudarji pa so se podali proti vaški gostilni, kjer se je že vse trlo. Gostilniška soba je bila natlačeno polna in na prostranem dvorišču je bila gneča še večja. . Tupatam je bilo šlišati vesele klice "Uha—4."
Tisti dan je vse Posavje stiskalo glave in ugibalo in se raz-govarjalo o štrajkn. Ta dan je počivalo delo v rudnikih prvikrat in orodje je mimo ležalo po kotih. Knakega niso pomnili niti najstarejši ljudje daleč naokoli.
Zvečer pa je bil na občinskem travniku rudarski shod. Svetili so si z bakljami in njih krvavo-rdeči svit je rasvetljal rujave z brado obrasle obraze. Zdelo se je, da so tuji, nadzemski duhovi prihiteli na zemljo, ki baš sedaj odločujejo o njeni bodočnosti. Sklenilo se je strajkati.
II.
Večer. Mrzel jesenski veter je pihljal po zemlji. Na jasnem nebu je migljalo tisočero luČic, svetlih in bledih. Tam spodaj v ozki dolini, podobni velikanske mu jarku, je štrlelo v zrak tem no poslopje z dimnikom; tupatam je trepetala revna lučiea ali zevala Črna okenska odprtina. Nikogar ni bilo, ki bi jeknil, ki bi
se premaknil, ki bi izustil rezek ukaz, zazvižgal ...
V lenem lopi za h um na vrto sta sedela Marijan in Anat sama, zatopljena drug v drugega Ta dva bitja, zapuščena od vsega sveta, brez roditeljev iu prijateljev .sta poznala ljubezen in njene globoke tajnosti in nedotakljivosti kakor more to spoznati le blago, nesebično bitje. Dve siroti.
Iz neznanih tujih krajev je prišel pred leti Marijan kot rudar na Posavje in je s svojimi sotrpini prenašal križe in težave bednega rudarskega življenja. Po rodu Poljak, privadil fce je kmalu novim razmeram in jeziku. Bil je blag značaj; kje mu je tekla zibelka in ga dojila mati — ni vedel nihče — niti Ana. Pa ga tudi ni nikdar popraševala. Samo enkrat mu je* omenila njegovo domovino, a spoznala je, da mu to ne dene dobro. Odgovoril ji je mrmraje, nerazločno ter jo poljubil in udušil nadaljno vprašanje. Tudi svojim tovarilem sodelavcem ni odgovarjal, če so ga o tem izpraševali. Iz tega, da je čital poljske liste so sklepali, da je Poljak. Prebivalstvo na Posavju mu je bilo naklonjeno. Svojim tovarišem je vedno pomagal, če je le mogel. V splošni izobrazbi je daleč presegal domačine. Vsled tega je postsl nekak "vodja" rudarjev, ki so se pri vsaki priliki, pri vsakem razporu z oblastvi ali med seboj sklicevali nanj. To je ljubilo vse Posavje in da so daleč naokoli govorili o tujcu.
Ana je bila zapuščena sirota. Mati ji je umrla na porodu in oče rudar se je ponesrečil v jami. ITmrl je z razparanim telesom v strašnih mukah, ko je bila še dekle. Usmiljeni ljudje so jo potem vzgojil L _Vzrasla je v le visoko dekle. Imela je kakor oglje črne oči iu ravno take obr vi, ki so se na čelu skoraj zrašča-li skupaj. Njeno polno, gibčno telo, njena samozavest in prikupno vedenje ji je pridobilo mnogo prijateljev. — Pred letom se je seznanila z Marijanom in pričela sta se ljubiti ter sta nameravala v kratkem, po Božiču, stopiti v zakonski stan, kajti njuna ljubezen ni ostala brez sledu.
Skoraj vsak večer sta sedevala v tej prijetni lopi z leseno mizo v sredi in nizkimi klopmi okoli nje. Njuna ljubezenska sreča je bila vredna zavi8ti.	^
4'Bojim se, da se štrajk slabo konča," d6 Ana ter se ozre v njegov zsmišljen obraz.
4 4 Čemu bi se bslst Ali ne obstoji vse iz večnega prerivanja in pehanja? Končno pa je pravica na naši strani,' reče mirno in privzdigne glavo trgajoč z desnico listje fižola, ki je raslo zunaj lope in sililo v njo.
" Pravica?" se začudi ona 44Saj si vedno pravil, da pravice ni in da jo ne bo."
"Seveda," odvrne. "Oni, k vlada ne bo dal onemu, katerega tlači nikdar pravice, siromak si mora pravico vzeti." Marijan lila ri pi tem s tegneno roko na mizo.	\
44Vzeti pravice ne moremo," reče ona. naslon i vša se na leseno ograjo lope. — 4 4 Stari ljudje sploh pravijo, da kdor je za črn Vruh rojen, ne bo nikoli belega iedel, da je tako vedno bilo in bo . . . ."
Marijan mahne z roko in nikne glavo. 44Pravico si lshko vzamemo. Če mi danes ne delamo in bo v mestih in tovarnah zmanjkalo nremoga, bo vse obstalo, in življenje ho jenjalo."
Ana je gledala v tla. drsala z nogo po klopi in kazala pri tem belo nogavico na svoji nogi. Mari-ian je gledal vsnjo in se lahno, samozavestno nasmehnil.
44A Čemu se to ne zgodi? vpraša zopet ona, prepričana, da ga je spravila v zadrego.
44Krivice se ne more odpraviti iz sveta, kajti potem bi tudi pravice ne bilo. — Toda spremeni se 'ahko marsikaj, da se da lačnim kruha, žejnim vode, nagim obleke; a pozabiti ne smeš. da niso samo oni lopovi, ki jih sovražimo, temveč tudi oni. ki jih moramo ljn biti. Sedaj se je bati najbolj slabih ljudi med nami, hinavcev, ko-ristolovccv in izdajalcev." 44 Fej !" odvrne ona.
''Pustiva to, Anica," reče ljubeznivo. prime jo za bradico, vzdigne malce glavo in jo poljubi.
Dalje pri h.
VERSKA BITKA NA BENOŽETI danji stotnik Trdostop; ta vedno
Hpi»*1 K Meyer. Za Hlovence predelal Uko «t°P» Vojak pri paradi.
Jože Zavertnik.	"Resnica, resnica," je zaklical
"Fantje," je zaklical valepo- ^	14 *
test ni k. "hitro seno v kopice. B\\ J"*«* ko	T ^T*
'.a se nevihta in obzorje na jugu M*, f rekel: 4'.ur.j, najbrž je pokrito s črnimi oblaki. Le NJ 1 *>»'* /*>tov*l ta teden. I glejte, zgornji robovi oblakov	J* teden sodim in vlečeni
beli, dolenji pa črni kot dim.|dreto kot_ kaznjenae. Radij«'ga Peljem se domu, Pazite, da vas ne
vjame ploha."	,.	. . _ ..
"Že dobro gospod," je odgovo- m * roga meni in župniku.
ril višji hlapec. "Delo bo zvršeno
tega vržem kladivo v kot in odi-
kmalu, le peljite se domov." |*em v gostilno, da se malo okrep-Veleposestnik je obrnil konje	Vrldem "P* ua »>rav0
in odvijal 8 koleseljem proti do pot;r . _ . ....
"Le pazite, zdaj prihaja k nam,
"Ta s« pa boji nevihte," je me-M» b»	HVOi° l,ri<li«°
nil težak Janez. "To aem že več To &I/a8-krat opazil. Kedar se pripravljal ^^ Ml«. * P"" M'ha k nevihti, hiti domov, kot bi mu "Ah ne veste da je ta človek v
bil vrag za petami "	službl 8Htana' <la skll8a vtdno za"
"Ali se čudiš/ »je posegel vmea P*«** P^^e kristjane. Zdaj Jože, neki drugi težak. "Rad bi pa PrMhaJa ob nevihti! vedel, kako bi se ti obnašal obl "^/.^o, kot Mo zes na goro bližajoči nevihti ,če bi tebi ubilo S\naj ' je zaklical mlečozobi yur-konja, ko bi peljal seno domov, *ir. Vs, so se zasmejal i le Miha kot se je to pripetilo njemu nJf resno pričel: Jože, ti s, za kaj let nazaj."	župnikom m učiteljem najbolj
Ne, ne," je zdaj spregovoril »čena glava v fan Ti poznaš »v. stari Miha. "Minolo je od tega P'«™ » lahko t, bo ugnati tega šest let in gospod župnik so rekli,breibolnega bogotajca v kozji
da ga je kaznovala roka Gospodo- rog Jože kteremu je delo ze
va, ker je oskrunil nedeljo.	vpogmlo tilnik, se je ponosno po-
" Ne vem, zakaj nam ta skopuh *rkal na prsi in menil, če ga nihče ne privošči počitka ob nedeljah," h* uieM'rau !*> *e tako posvetil, se je zopet oglasil Janez." Tekom da ga ne bo nikdar več skominja-tedna bi lahko nakoaili toliko . razgovarjat. ae s poštenim sena, kolikor ga potrebuje za svo- kristjanom, jo živino tekom zime."	I Čevljar «e J® med Um približa
44Ne bodi tako glasan." je ne-h preskoči jarek, k. ga je očil jevoljno dejal Jože. "Seno seM koscev. "Dober dan Blaz, je
kosi in suši, kedar sije solnce. Saj je o tem v sv. pismu o žitu I in učencih lepa in krasna prilika. | Tako je govoril Jezus.
odmevalo iz vseh grl.
4 4 Kam, katn Blaž. ob ti nevih ti?" je vprašal Jože. Ali hočeš zlesti z nami v seno, da se ubra
Pifcti me s sv. pismom v mi-[ni* plohe? ru." je jezno zagodrnjal Janez.l "?•« ne lazin, je odgovoril 44 Saj čitati ne znam. Sploh .nas ^vljar " Kaj se mar bojim nc-
pa pošteno plača za delavnik in vlhte- Meni * vafe"0' ?e p"čn,e npdplln r» ne avo da »<worimnI*v" goreti na Štirih delih sveta.
nedeljo. Če pa zve, da govorimo slabo o njemu, nas bo vse odslovil."
"Kaj bi zgubili, če nas odslo-
44Blaž, Blaž," ga je posvaril |Jože. Iz boga ne uganjaj burk!' "Tudi z menoj ne bo bril nihče
vi.
je Jurij spregovoril, ki je dohoreev." je počasi in dostojanst
zdaj molčal. 44 Eno kronico naj- ve™> odgovoril čevljar.
....... I "T. ..An.la« nlci h/k
dem na dan. če po Ljubljani ho-
Ti vendar nisi bog," ga je
dim in gledam v tla.	. opozori Jože.
"Le tiho," je spregovoril polu- "Ne," je priznal čevljar. Ven glasno Jože. "Nikdar z glavo sko dar sem nad tvojim bogom, ki ni zi zid. Res je, da včasih rjove kot nič druzega kot zajfji mehur, kte-lev, srce ima pa le dobro. Navse- rega vsaki pihlej razpihne. Jaz zadnje je pa le še boljši človek. H™ človek,človek naravno razvit, kot ga slikajo ljudje. Njemu se bitje iz mesa, krvu kostij, ki ima imam zahvaliti, da ne živim v u- P* Pravih čutov. S tvojim ne-božniei. Ako bi ne bil za mene luninim besedičenjem zasmehujes
Slovensko-angleŠka slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za sarno — pri V. J. Kubelka.
538 W. 145 St., New York, K. V.
Prehlajenja se lahko izncbite in* bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti naj to, da je varstvena znamka s si drom na kartonu in na steklenici
Podpisana sc priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago do bro gostil no in dvorane.
Šajnek & Hans
587 S. Center At	Chicago. III.
M. A. Weisskopf, M, D.
Isknian idravnik.
Uraduje od 8—11 p red poldne in od 6—9 zvečer.
885 8o. Ashland Ara.
Tel. Canal 476 Chicago, 111.
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St., U Salle, lil
To« ne, (Wtilni podnjM* jija** inee pri poroda rojakom sa obileu obiak.
KUPUJTE PRI
Albert Lurie Co.
567-69-71-73 Bine Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Velika trgovina z mešanim blagom.
Zmerne oene vsak dan.
' Delavci na prostei
izpostavljeni mrazu in vi noati ae ubranijo dolgoti mubolehauju zareuuiatii in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain* Expelk
ko čutijo prve pojave, zdravilo odgovarja zaht< nemških zakonov in ima oporekljiv rekord tekom ■ let.
V vseh lekarnahy 4n 60 centov, ali pa izdelovalcu.
P. AD. RICHTER & C0M
2lS Pearl St.,	Mew Y|
oporek
Joseph Kratk]
375 W. 17tH9t., Chicago, 111.
Izdelovalec najflnelAlh cli veake vrste.
Na debelo lu drobna.
dveil kruh in fino peeivo dobite t« ▼ hrvatsko slovenski pekarml
Curiš I Radakoi
623 8o. Throop Streti Vosi tndi na dom	CHUUi
POZOR! SLOVENCI! POJ
SALOON
• modernim kerUiŠta
Sveie pivo v eoddkih in botelj in drnge raaaovratna pijafte ter «a|j
smodka. Potniki doba «adae p čiMe sa niako eano.
Postrežba točna in lsbecaa
Vsem Sloveneam in drugim Slom se toplo priporoča
MARTIN P0T0KAR,
564 SO. CENTEX AVE.. CSKM
G.Vokoun
559 w. 18 st. Cfelcaro.
Popravlja daS-nike in pipa po primernih cenah.
vendar je boljše kot nič.	|8veto P°«*ave. Ali se ne bojiš, da
14Pravico govoriš Jože," mu je ** bog kaznuje na mestu? ' pritrdil Miha, daairavno ni razu- 4<Jože^" je pričel Miha, ki je mel govorice. 44Ozrite se," je pri- do zdajNpolče poslušal pogovor, stavil takoj, 44huda nevihta bo za dobro si ga vsekal.M dela nas. Treska in grmi, da se Jože je nadaljeval. "Ali ne sli-trese zemlja. Kedar prihaja ne-lsiS groma, ali ne vidiš bliskov, ki vihta od Krima, takrat se bojim, švigajo nad tvojo glavo, ki pri-ker vem, da bo škoda. 44 Nad bar- čajo o vsega mogočnosti božji. Mi jem so temni oblaki," je rekel smo na senožeti in naše življenje Janez. 44Bati nam se je treba naj- je v njegovih rokah." hujšega."	Zona je preletela vse, koje ne-
44 Ali ne vidite, da letajo lasta- hal Jože. Nikdo ni pričakoval ta-vice nizko, da se ribe zaganjajo ko pametnega odgovora od pri-iz Ljubljanice in Šžiee?" je po- prostega človeka. Na Mihata je ta vdaril Jože.	odgovor vplival tako, -da bi se
14Sem opazil," je bojazljivo kmalu veselja valjal po tleh. Pa-rekel Miha. "To ne pomeni nič stir je pa rekel dekli, da se je dobrega. Sploh pa imajo na ljub- Jože to naučil iz sv. pisma. (Vv-ljanskem*barju copernice svoje ljar je ostal miren in odgovoril je shajališče."	I smehljaje: 4 4 Jože! Želim, da bi
44Kes. je res," je posegla vmes svet pričel goreti na vseh petih dekla. 4,To mi je že pripoved delih sveta. Bi se vsaj pekli go-vala moja stari mati.	spodje in služabniki skupaj v eni
Smrlcavvi pastir, k{ je bU komajtponvi. Vaa raaradna naaprotstva star 1H let, se je pri tem zarežal, bi minola nakrat." To bi se cvrlo, češ, da v okolici ljubljanski je Se vrag bi se smejal. Papeži in ena coperniea — soproga velepo- kardanali, ki so že iz srednjega sestnika.	veka sem navajeni gledati, kako
Dekla je skušala prepričati pa- se pečejo živi ljudje bi veselja stirja, da je povedal laž. Ker se ji plesali "santarelo". Tudi kralji pa to ni posrečilo, je pa njeni go-1 in cesarji bi plesali kolo, ko bi jih v or zaključil globok vzdih.	začelo peči na podplatih. Pomisli
Mej tem časom so spravili seno Jože! Ves svet naj bi bil v plame-v kopice. Delavci so se razgovar- nu in morja naj bi se spreminjs-jali o bližajoči nevihti, ko se je la v soparico, kot mlake ob vro-v daljavi prikazala Človeška ose-1 čem solncu v mesecu juliju. Iz ba, ki je od Ljubljane sem stopa- vseh biblijskih gora Ararat, Sila počasi in pogumno preko barja. I naj. Hebron naj bi se valil gost - Nihče ni mogel uganiti, kdo je dim kot danes iz tvorniških dim-ta oseba. Miha je menil, da mors nikov. Himalaja, Alpe in drugo to biti bitje, ki se ne boji boga gorovje naj bi se topilo kot rud« in hudiča, ki nalašč ob nevihti v topilnici. Vse to naj bi sc su-hodi to pot.	kalo in obračalo okoli drugih pla-
Paatir je vzbudil splošno vese-lnetov, Marsa. Saturna. Jupitra lost, ker je trdil, da je g. župnik.I kot ognjena kmglja iz topa. To bi ki se hoče prepričati, če farani bil špast
praznujejo nedeljo.	Mraz je preletal vse. ko je nehal
Jurij je pa pripomnil: "Žup-1 čevljar. V/d so se obrnili proč nik je na svatbi v Rudniku. Svat-1 Miha j«' držal desnico nad glavo, ba mu je gotovo ljubša, kot I kot bi se hotel ubraniti udarca, mokra koža. Sploh se ni treba I mejtem jo pa mrmral: "Oče od bati, da bi jih župnik zasačil pri I pusti mu." Jože se je pa vsled te delu. Višji hlapec, ki j^ služil pri I strašne bogoklotve lovil z obema 17. poHpolku. je pa r<*ši| naglo to I rokama po zraku, kot bi se hotel oganjko. Rekel je:4'To je čevljsrlza nekaj prijeti, da bi se obrdža! Wal. H tsko stopa kot moj nek-1 v ravnotežju.	Dalja prih.
Kadar se brijete stopite vedno v
brivnico I. rasreda, to Je pri
Louis Polka,
461 W. 18th St., Tkilii Hali
CHICAGO, ILL.
Naročite se na
Slovensko-angleško slovnico, Slovensko-angleški tolmač in Angleško-slovenski slovar.
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in jo dobiš pri
V. J. KUBELKA AND CO. 538 W. 145. St. New York, N. Y.
Primemo delo dobiš le, ako ai zmožen angleščine.
M. Lackovič
»78 Weat IStkSt.,
MODERNO OPREMLJENA 8U)T1 SKA TRGOVINA Z JEST (GROCERIJA.) Najboljši rift, kava, ftaj, moka sploh vsakovrstno docnade in ako blago vedno sveie po asjaity na prodaj.
Na sahtevo ras vatam blago tai dom, sa kar. nit ne rafanim.
Leopold
ODVBTMU
v kaseaeklk in eivilnik An to Pkona «065.
Office Pbone Main t06l Bssldsw Pkona Inrtaf
XJBAD: 17 MXTBOPOLITAV U
• * V
Beveroaap. ogel Isadolft in La Safie nliee Stanovanje: 1817 Bberldan
HALO!
Kam paf
HAL4
Na iveie pivo ia I dobrega vina k 1
Frank Mladiču
611 S. Center Ave*
tam se bomo imeli po domače/' To je pogovor s ceste, ki prita t jem saloonu.
Frank Mlati
«11 S. Center Ave., Cli«
Dr. W. C. Ohlendorf, M.
Zdravnik sa notranje bolesti in ranocelnik.
Ir,<iravniftkn pr^lukavs br<»i5pl»>eo-ftati je le »davila. «47 in 649 Bin« U Ave., Chicago. Za dno urt. Od 1 < popol. Od 7 do 9 sveder. Ikvp® Clfc llveii bolniki naj piieJo »loveBSId
SE LI BRIJETE SAMI?
Mi Vam oferirsmo britev za $2.00 IsdelMC
najbolj&ega materijala, ki se prodsjs «a $4.#0. nam zagotovi in prineae 100 novih odjeisl k tiaoiem druži h, kteri m smo prodajali od 1876—to je 33 let pod tvrdko .los Kralj. * so ixnaftli, da so na#e britve is najboljl^K« ■ ribala iti da jih najbolj zadnvole. Vsaka » britev je garantirana in mi damo v •Itifajn, * komif britev po volji, damo popolno z»<M* dotifniku. Nihče ne more oceniti britve ps ic ni rabil. Ker vemo, da so naSe britve lahko tndi garantiramo. Cena tem britvi« I $2.00. Brusimo tudi stare britve, za kar i**« 25«. za Chicago. Za izvea b*" plačati &c več za poltnino.
JOS. KRAL»
417, 419, 421, 423 W. 18tfc
CHICAGO, ILL. I
Dp. Wm. A. Lurlc,
IZKUŠEN ZDRAVNIK.	1
Hrdlnuj. : Auda'a Dr»ig »tore, 611 B. Centra ave.. od 11—12 p« <1«««jj DrugI urad: 100 Btate St., Room 210. od 4—S ute popoldne,
nedelje.
Stanovanji: 27S7 W. 22nd Street.
Tilepkone. Canal 351.