OSREDNJA KNJIŽNICA CEUE r ~t5+ Turizem casopis za vodenje in trženj~ v turizmu Letnik VI / 52 September 2002 : .. ,:...-- • Novosti, trendi in gibanja na emitivnih trgih ....................................................................................... 2., 3 in 4. stran • Konsolidacija mednarodnega turizma, povezovanja, združitve in prevzemi: Ena huda pošast -globalizacija -divja po svetu ......................................................................................................................................................... 5. stran • Kongresni turizem: Ali potrebujemo profesionalnega kongresnega organizatorja in kako ga izberemo ......... 6. stran • Kaj dogaja na STO: Kako se lotiti postavljanja turisticne signalizacije, Napovednik aktivnosti STO za oktober in november ....................................................................................................................................................... 7. stran • Zadnja stran: Letošnji Slovenski turisticni forum zasnovan smelo, z aktualnimi vsebinami, Kaj pa turisticne blagovne znamke, V tretje gre rado, pravi Sršen ............................................................................................ 8. stran Trženjska strategija pospešeno dobiva obliko in vsebino Od zadnjega porocanja o tem, kako se je Slovenska turisticn a organizacija lotila priprave Strategije trženja slovenskega turizma 2003-2006 z izvedbenim programom trženja za leto 2003, se je kljub poletnim mesecem zgodilo precej. Tretji sestanek Projektnega tirna -le-ta aktivno usmerja oblikovanje strategije pod taktirko STO in v izvedbi avstrijskega turisticnega strokovnjaka dr. Helmut Zollesa -je bil 14. avgusta, ko so clani že obravnavali prvi osnutek strategije, predstavniki turisticnih podrocij in produktov ter vodje podrocij na STO pa so orisali posamezne programe in smernice za leto 2003. Naslednji sestanek poteka prav te dni, 13. septembra, ko bo dr. Zolles predstavil glavne smernice, na katerih bo v naslednjih štirih letih temeljila promocija in trženje slovenskega turizma, ter povzel usmeritve za sodelovanje med STO, regionalnimi in lokalnimi turisti c nimi podro c ji in turisticnim gospodarstvom. Naj poudarimo, da so sestanki Projektnega tirna zasnovani kot delavnice oziroma poligon za izmenjavo mnenj ter oblikovanje izhodišc, njegovi c lani pa delujejo kot posredovalci in pogajalci posameznih turisticnih podrocij oziroma produktov. V sredini oktobra bodo potekale še delavnice na terenu, po obravnavi strategije in izvedbenega plana za naslednje leto na organih STO pa bosta dokumenta predstavljena na Slovenskem turisticnem forumu 12 . in 13. decembra 2002 v Novi Gorici (vec na zadnji strani). Naj samo na kratko povzamemo nekaj osnovnih "pravil igre", ki jih bo med drugim za uspešno promocijo in trženje postavila nova strategija: Ker STO ne more u c in k ovito delati direktno z vsakim posameznim turisti c nim ponudnikom, bo v skladu z razvojno strategijo definirala klju c ne partnerje v sloven skem turizmu (regije in destinacije, ki uspešno združujejo vse najpomembnej še turisticne ponudnike, velika turisti c na podjetja, vodilni produkti, receptivne agencije ipd), oblikovala politiko sodelovanja in jih aktivno vkljucevala v vse aktivnosti in procese odloc a nja. Pogoj za partnerstvo bo vsekakor ta, da bodo morali biti partnerji sposobni organizirati svoje clane v možno trženjsko silo (kar bo STO tudi vzpodbujala) in razpolagati s sredstvi za skupne trženjske akcije; S partnerskim pristopom financiranja 50 odstotnega deleža s strani STO se bodo izvajale tiste akcije, h katerim bo pristopilo zadostno število partnerjev; -STO bo prevzela produkcijo brošur na splošnem nivoju, medtem ko bo produkcija posameznih geografskih in Dr. Helmut Za/les na vprašanje novinarke GV (9. september produktnih katalogov temeljila na partnerskem pristopu 2002) o tem, kakšne napake v turizmu je storila slovenska vlada, financiranj a, s c asoma pa bodo produkcijo le-teh prevzeli odgovarja: "O napakah ne morem govoriti, v prihodnje pa bo sami. nujno potrebno priznati pomen turizma kot potencialnega ustvarjalca prihodka in sooblikovalca podobe države. Tako ce na kratko povzamemo: temelj delovanja bo interesno pove sta l išce zahteva poveca no po l i ticno in proracu nsko podporo zovanje v produktna združenja in regije oziroma destinacije, slovenski tu risticni industriji in STO." partnerski pristop (coop-marketing), natancna razdelitev nalog med subjekti v turizmu (task sharing) in dvosmerna komunikacija. Vec prihodnjic! (v zadnji številki Turizma smo ob predstavitvi clanov Projektnega tirna pomo toma izpustili Joška Štajerja iz L TO Postojna kot predstavnika podrocja krasa) Aplikacija avgustovskih hotelskih rezultatov (na osnovi na vzorca, v katerem sodeluje 90 reprezentativnih slovenskih hotelov) na vseslovenske razmere pokaže, da so v letošnjem avgustu v vseh prenocitvenih zmogljivostih Slovenije evidentirali 344 tisoc turistov ali šest odstotkov vec kot v istem mesecu lani, in 1,241.000 prenocitev, kar je približno toliko kot avgusta lani (1,239.758 prenocitev). Tudi osemmesecni slovenski turisticni rezultati, primerjani z enakim obdobjem leta 2001, kažejo pozitivno stopnjo rasti. Do konca letošnjega avgusta je letovalo v Sloveniji vec kot milijon in pol turistov ali štiri odstotke vec kot v osmih mesecih lani, prenocitev pa so ustvarili nekaj vec kot 5,3 milijone ali dva odstotka vec kot do konca avgusta lani. Slovenija ., ,,, , ,, ,, Izdaja Slovenska Turisticna Organizacija Komentar Da strategija ne bi le beseda (p)ostala ... Za uvod naj povzamem že znana dejstva, ki pa seveda zahtevajo mnogo vec kot zgolj dejstvo, da so bila zapisana v uvodu nove Strategije slovenskega turizma. Zahtevajo akcijo! In to na vseh ravneh in podrocjih hkrati! Tudi in še posebej na trženjskem. Torej, štiriletna razvojna strategija nacrtuje obsežen investicijski cikel, kot te meljne kvantitativne cilje slovenskega razvoja turizma pa opredeljuje povecanje letnega turisticnega prometa na 1,6 mrd EUR (2006), povec an je števila nocitev na 9,5 mio turistov in število postelj v hotelski ponudbi za 4000 ležišc . Smeli cilji so zagotovo nujno potrebni za to, da slovenski turizem tudi na vladni ravni -seveda z ustreznimi zakonskimi, razvojnimi in investicijskimi vzvodi in ne zgolj na deklarativni ravni -postane ena vodilnih panog slovenskega gospodarstva. Ob tem je potrebno poudariti (in vedno znova ponavljati), da je za njihovo uresnicitev kljucnega pomena, da bo te premike vzporedno spremljalo povecevanje trženjskih aktivnosti, kar pa je seveda pogojeno s povecanjem proracuna za promocijo in trženje slovenskega turizma na nacionalni ravni. Vlada RS je v strategiji za uresnicitev strateških ciljev opredelila pet temeljnih razvojnih politik, med njimi tudi politiko trženja slovenskega turizma, ter ukrepe, usmerjene v zagotavljanje turisticne promocije Slovenije in celovite slovenske turisticne ponudbe na tujih trgih z uporabo sodobnih orodij tržnega komuniciranja. Vse lepo in prav ... Slovenska turisticna organizacija se je takoj lotila priprave nove trženjske strategije, ki bo nove trženjske usmeritve in pristope iz razvojne strategije pretopila v konkreten akcijski plan, ki bi naj prinnšal zastavljene ciljne rezultate. O samem poteku vas obvešcamo tudi tokrat, na uvodni strani, zato je na tem mestu potrebno nekaj besed nameniti tudi temu, kaj je nujno potrebno, da bodo zapisane besede dejanje postale. Trenutna promocijska sredstva Slovenije znašajo okoli 5 milijonov evrov ali slabega pol odstotka deviznega priliva iz naslova turizma, kar je odlocno premalo. Priznani mednarodni marketinški turisticni ekspert dr. Helmut Zolles, ki je hkrati snovalec naše strategije, trdi, da dva odstotka (kar bi znašalo 24 milijonov evrov) nikakor ne bi bila pretirana, sicer pa še posebej pri prišlekih na mednarodni turisticni trg, kar Slovenija zagotovo je, trije odstotki predstavljajo spodnjo mejo. Razvojna strategija je za marketinške investicije v turisticno dejavnost z naslednje leto predvidela 8 milijonov evrov, kar zagotovo predstavlja dolocen korak naprej, a kaj ko teh sredstev ni nihce predvidel tudi v vladnem proracunu ... Na STO smo že pred nekaj meseci zaceli "trkati na vrata" in poudarjati, predstavljati, utemeljevati, kaj je v ozadju naše formule, da je za uspešno promocijo in trženje slovenskega turizma potrebnih "5 mio EUR x 2 = 10 mio EUR". Povecanje sredstev in s tem aktivnosti (ter seveda rezultatov) podpira tudi slovensko turisticno gospodarstvo. In zakaj prav ta formula? Katere bodo nove,vsebine? Samo povecanje promocijskih sredstev samo po sebi zagotovo še ne prinese rezultatov, a razvojna in trženjska strategija postavljata jasne zahteve po preoblikovanju trženjskih orodij v skladu z novim konceptom, ki jih na kratko povzemamo. Nova opredelitev razmerij med produkti in geografskimi obmocji bo za sabo potegnila spremembo linije vseh pFOmocijskih publikacij, sejemske stojnice in koncepta sejemskih nastopov, nov pristop bo apliciran tudi na vsa ostala orodja tržnega komuniciranja (odnosi z javnostmi, pospeševanje prodaje, akcije tržnega komuniciranja itd). Aktivno bo vkljucen CRM pristop, ki bo zahteval razvoj podporne baze, vecji poudarek bo potrebno dati celovitim oglaševalskim akcijam, potrebno bo kreativno in izvedbeno oblikovati vodilne brande ter opredeliti in izvajati politiko promocijskega spleta blagovnih znamk (pri cemer se je potrebno zavedati, da so za aktivno komuniciranje že enega branda potrebna znatna promocijska sredstva, ki jih STO v okviru zdajšnjega proracuna nima), aktivneje bo potrebno pristopiti k spodbujanju oblikovanja novih produktov (in povezovanju obstojecih -na trženjski logiki), potrebno bo aktivno razvijanje informacijskega in analiticnega podpornega stebra, potreben bo aktivnejši vstop na potencialne trge (Rusija, Skandinavija, Francija itd), reorganizacija informativnih uradov STO v tujini itd. Izzivi, ki nam jih nalagata novi strategiji, so jasni. Prav tako cilji in zacrtana pot. Ostaja nam le izziv, da ste s tem spopademo vsi skupaj! B<~jtm Jleden Ge11ern/11i direktor Slol'e11sk(I Turisticll(I Org(llliz(lcija Turisticni sejem CMT Stuttgart 2003 Splošno in strokovno mnenje je, da je pomen turisticnih sejmov precenjen, saj bi se naj le 1 do 2 odstotka turistov za cilj potovanja odlocila izkljucno na osnovi sejemske ponudbe. To seveda še ne pomeni, da so sejemski nastopi nekoristni. Vsak sejem je potrebno oceniti z vec zornih kotov: število obiskovalcev, kdo so obiskovalci (splošna publika in/ali strokovna), število razstavljavcev, ali je v okviru sejma tudi specializirana ponudba na posebnem delu sejmišca itd. Kriterij, da je sejemski nastop upravicen samo, ce ga podpre nekaj vecjih turisticnih podjetij ali organizacij, je zgrešen, saj na sejmu predstavljamo popolno slovensko turisticno ponudbo, t.j. tudi kampe, pocitnice na podeželju, zasebnike, ki oddajajo sobe in apartmaje, in ostale, ki se sejma ne morejo udeležiti, so pa del slovenske turisticne ponudbe. Sejem tudi vpliva na ustvarjanje splošne podobe Slovenije (imidž). Oceniti pa moramo, kje so na sejmu potrebni prodajalci in kje lahko delo zadovoljivo opravijo dobri informatorji, podprti z dobrim sejemskim materialom. Sejem CMT se je pred kratkim predstavil clanom Corps Touristique (Združenje tujih turisticnih predstavnikov v Nemciji) ih objavil svoj program za prihodnje leto. Najprej nekaj osnovnih podatkov. CMT je najvecji turisticni sejem v Evropi, saj je 1.085 razstavljavcev pritegnilo 200.145 obiskovalcev. 13 odstotkov razstavljavcev je bilo z nastopom zelo zadovoljnih, 49 odstotkov jih je ocenilo nastop z dobro, 29 odstokov je bilo zadovoljnih, ostali pa so bili manj zadovoljni. Kar 90 odstotkov jih je izjavilo, da se bodo sejma ponovno udeležili, 9 še ni vedelo in le 1 odstotek se je izjasnil z V strukturi obiskovalcev prevladuje splošna publika, t.j. koncni potrošnik (84°/o), 16 % obiskovalcev pa je bilo iz potovalnih agencij in organizatorjev potovanj. Kar 41 % obiskovalcev sejma zasluži preko 3.000 EUR mesecno in 80 % je izjavilo, da se jim je obisk splacal. Najbolj jih zanima splošna turisticna ponudba in turisticne informacije (72 %) sledi kamping (37 %) in ponudba za ·jahte oz. colne (6 %). Novost prihodnjega leta sta dve specializirani prireditvi v okviru sejma CMT. 18. in 19. januarja 2003 bo v kongresnem centru B in Hali 6.1 predstavitev aktivnih pocitnic (vsi vodni športi, paragliding, letenje z balonom, alpinizem itd.), od 23. do 26. januarja pa bo v istih prostorih posebna predstavitev wellness ponudbe. Zaradi izrazitega wellness trenda bi priporocil, da slovenska zdravilišca nastopijo z lastno stojnico na tej posebni prireditvi, ostali cas pa bi bili na skupni slovenski stojnici. Cena za prazen prostor je 75 EUR po kvadratnem metru, možno pa je tudi narociti opremljeno stojnico. Ta k o kot letos bodo tudi prihodnje leto na posebnem mestu predstavljena ponudba za pocitnice s kolesom in golf. Posebej bi sejem CMT priporocil slovenskim kampom, saj je Stuttgart, oz. dežela Baden-WUrttemberg najvecji izvor kamping turistov v Nemciji. Sicer pa imajo Nemci 1.450.000 pocitniških prikolic in avtodomov in kar 13 milijonov Nemcev preživlja pocitnice na ta nacin. Težki casi za nemške organizatorje potovanj -nadaljevanje Nemški organizatorji potovanj preživljajo težke case. Prodaja nekdaj zelo priljubljene Španije in še zlasti Mallorce je vec kot slaba, saj Mallorca zaostaja kar 30 % za lanskimi rezultati. Drugim delom Španije tudi ne gre dobro in na Kanarskih otokih so napolnili postelje šele po znatnem znižanju cen. Za zmanjšanje priljubljenosti Mallorce navajajo zlasti cene, ekološki davek in stavke. Po 11. septembru se je izredno zmanjšal obisk iz Nemcije tudi v ZDA in na karibske otoke, vendar se je delno popravil zaradi zmanjšane vrednosti ameriškega dolarja. Zaradi teroristicnega napada na Djerbi (Tunizija), kjer je bilo ubitih vec nemških turistov, se je število turistov pri TUi zmanjšalo za 40 %, sicer pa posledice cutijo vse arabske države. Egipt si izredno prizadeva obdržati carterske polete v Hurgado, Luxor in Sharm el Saheikh in nudi letalskim družbam do 200 EUR za vsak prazen sedež, a obisk še vedno ostaja za 20 % manjši. Kljub veliki gospodarski krizi v Nemciji, ki je tudi med vecjimi razlogi, da se manj potuje, pa imajo nekatere države uspešno sezono. Na prvem mestu je Bolgarija, zaradi izredno nizkih cen in ker prevladuje mnenje, da je to varna destinacija. Nemški casopis Bilci je objavil daljši clanek o pocitnicah v Bolgariji. Naslovil ga je II Ali je Bolgarija nova Mallorca 11 Avtor navaja izjave nemških • turistov na crnomorski obali, ki hvalijo lepe plaže, prenovljene hotele, ljubeznivost gostiteljev in predvsem zelo konkurencne cene, tudi izvenpenzionske. Relativno dobro sta se prodajali tudi Hrvaška (potovanja z letalom) in Italija, kjer prevladuje prevoz z avtobusi, avtomobili in vlakom . Samo 11 % nemških turistov obišce Italijo z letalom. Glede na slabo gospodarsko situacijo v Nemciji, veliko nezaposlenost (preko 4 milijone) in splošno negotovost, kaj bo prinesla bli žnja prihodnost, smo z rezultati iz Nemcije lahko zadovoljni, ceprav ne sodimo med poceni destinacije. Rezultati bi bili gotovo še boljši, ce v glavni sezoni ne bi imeli tako slabega vremena (in po Evropi), poleg tega pa še katastrofalnih poplav v Nemciji, zlasti na Saškem, od koder v Slovenijo prihaja velik del turistov. Menim, da se moramo zamisliti tudi nad našo ponudbo na Obali med glavno sezono Uulij, avgust), ko ni kongresov, simpozijev, seminarjev itd., temvec so naši gostje družine z otroki. Ponudbo za pred-in posezono imamo dobro, a vprašati se moramo, kaj in po kakšni ceni pa nudimo klasicnemu turistu, ki pride z družino? Menda jih ne bomo prepricali, da pridejo sredi poletja zaradi cudovitih pokritih bazenov z ogrevano vodo? Za Nemce je Avstrija dolgocasna Trave[ Tribune je 29. avgusta 2002 objavil rezultate ankete, ki jo je Avstrijska turisticna organizacija (bsterreich Werbung) izvedla med nemškimi turisti. Nemcem se zdi Avstrija sicer lepa, vendar dolgocasna. V kratkem bi lahko strnili njihovo mnenje: cudovite gore, prijetni ljudje, sicer pa se nic ne dogaja. V ocenjevanju od 1-5 (1 odlicno, 5 slabo) je najvišjo oceno dobila lepa pokrajina (1,4), varnost (1,5), gostoljubno prebivalstvo (1,6), zabava in nocno življenje pa le 3,4. Kaj bi šele re kli za našo ponudbo zabave in razvedrila? Pripravil:Janez Repanšek, direktor turisticnega predstavništva STO v Miinchn11 + Veliko zmanjšanje cistega prihodka italijanske turisticne industrije V prvem polletju letošnjega leta je bila italijanska turisticna bilanca sicer še vedno pozitivna, ase je njen presežek zmanjšal kar za 38 %. Kako to? Tujci so v Italiji v tem obdobju porabili 11.864 milijonov evrov ali 11,2 % manj kot v enakem obdobju lani, Italijani so v tujini porabili malo vec kot lani -7.634 milijonov evrov ali za 2,2 % vec. Razlika je še vedno precej ugodna za italijansko turisticno gospodarstvo, saj znaša 4.230 milijonov evrov. Vendar prevladujejo ocene, da koncna bilanca ne bo tako rožnata, saj so bili glavni avgustovski tedni veliko razocaranje, tako kar zadeva tuje prenocitve kot porabo za in ob njih. Letošnje leto si bodo v Italiji zapomnili kot obdobje vse bolj kratkih pocitnic ob vedno vecjem nadzoru nad izdatki. ce k temu dodamo še škandal v zvezi s stalnimi in dolgoletnimi krajami iz prtljage na prakticno vseh italijanskih letališcih in pa dejstvo, da zaradi neobstojecih letal še nikoli ni ostalo na tleh toliko potnikov kot letos, slika za italijanski turizem letos res ni rožnata ... Turismo Oggi 3.9. Nemški turizem v Italiji popušca ... Kaže, da ima naš predstavnik v Nemciji, Janez Repanšek, še kako prav: ce odštejemo Americane in Japonce, ki manj potujejo zaradi 11. septembra 2001, so Nemci tisti, ki so letos v Italiji še najbolj popustili. V prvih petih mescih letošnjega leta jih je res bilo za 2,5 % vec, a so porabili okoli deset odstotkov manj denarja kot lani (leto 2001 so koncali dalec na prvem mestu po porabi -6.460 milijonov evrJ>v ali 22,3 % skupnih italijanskih deviznih prihodkov; Americani so bili drugi). Res dobre rezultate Italijani beležijo samo na francoskem trgu. Ce so vsi tujci skupaj prispevali k vec kot za 11 odstotkom slabšim rezultatom, so Francozi letos porabili kar za 39,5 % vec! Drugace pa je padec zaznati na mnogih trgih, od koder turisti prihajajo v Italijo: manj je prihodkov od že om~njenih Americanov in Japoncev, slabši so tudi Spanci, Nizozemci in Grki, so pa z glavnih trgov dobre novice iz Švice (povecanje za 6,1 %) in Avstrije (+1,8 %). Zanimivo je, da se med manjšimi dobro drži tudi Slovenija, v družbi s Hrvaško in Madžarsko. Najslabše pri vsem so se odrezale prenocitvene strukture, saj naj bi v obdobju januar -maj 2002 v Italiji bilo 'samo' 100,3 milijona tujih prenocitev ali skoraj 3 milijone.manj kot lani! (Vir: II Sole -24 Gre, 1.september 200~) Pripravil: Boris Bajželj, direktor turisticnega predstavništva STO v Milan11 + Avstrijski turizem v sedmih mesecih leta 2002 V obdobju januar-julij 2002 je avstrijski receptivni turizem zabeležil 1,3°/o porast pri nocitvah in 1,9 %pri gostih, a podatki za sam mesec julij so slabši. Najboljše rezultate beležijo hoteli s štirimi in petimi zvezdicami. Pri njih so se nocitve povecale za 3 %. Po državah prihoda imajo najvecji porast pri Holandcih, sledijo Nemci in Velika Britanija. Turisticni sejmi v letu 2003 -novosti • Sejem "Weekend 11 -bivši Ferien und Freizeit (10. -12. januar 2003) -Tega sestavljajo podskupine: 11 Urlaub", 11 Fitness 11 ter 11 Wellness & Beauty 11 Uprava sejma, ki se • po novem imenuje II Messe Center Graz 11 (prej Grazer Messe) je uspela prepricati najve c je agencije na štajerskem, kot sta na primer Gruber in Springer, da v letu 2003 ne bodo vec organizirali hišnih sejmov in bodo toliko mocneje zastopani pri njih. • Sejem II Ferien-Messe II na Dunaju (16. -19. januar 2003) -Dunaj bo pojacal teme caravaning in avtodomi, prav tako avtobusni turizem in Yachtcharter. Pripravljajo posebne aktivnosti za ciljno skupino 50+ ter serijo predstavitev na velikem odru v hali 17, ceno vstopnic pa bodo znižali na 5 EUR. Razstavljavci bodo dobili poljubno število vstopnic za partnerje in stranke. Države, ki bodo izvajale posebne animacije, bodo v ta namen dobile del prostora gratis. • Sejem 11 Urlaub 11 v Innsbrucku (24. -26. janua r 2003) -Obisk tega sejma v zadnjih letih konstantno narašca (lani so zabeležili 17.000 obiskovalcev) . Zaradi dobrega imidža pri Tirolcih in velikemu PR efektu, ki ga daje, smo se letos odlocili, da bomo nastopili kot dežela partner. To pomeni, da bomo sejem popestrili s slovensko kulinariko, nastopi folklorne skupine France Marolt, vkljucili bomo nastop ansambla bratov Avsenik. • Sejem "Tourist 11 v Linzu (31. januar -2. februar 2003) -Tudi ta neprestano povecuje število obiskovalcev (lani kar 38 % povecanje). V letu 2003 nacrtujejo poseben mailing na ciljne skupine višjega razreda za podrocje zahodne Spodnje in Zgornje Avstrije, kjer jih bodo še posebej opozorili na mednarodne razstavljavce. Nastopajocim turisticnim agencijam bodo na sejmu omogocili direktna elektronska knjiženja. • Sejem 11 TOURF 11 v Salzburgu (28. februar -2. marec 2003) -Za leto 2003 pripravljajo nov koncept. Ponudba bo predstavljena v obliki petih kontinentov z naslednjimi temami: države, dežele, užitek, znanje, pustolovšcine. Poleg tega bodo na sejmu predavali strokovnjaki za posebna, nenavadna potovanja. 11 Nordic walking11 -nov produkt na avstrijskem trgu Pri novem produktu pri sosedih gre za hojo oziroma treking, pri katerem uporabljamo palice. Ta trend v športu prih,aja iz Finske, kjer so ta ko že v petdesetih letih trenirali,tekmovalce v teku na smuceh. , S tovrst o obliko hoje se danes na Finskem ukvarja že vec kot milijon prebivalcev, poznana pa je seveda tudi pri nas. Discipliri'o, 1ki je podobna tako hitri hoji kot teku na smuce h , so z· es ljem prevzeli tudi v avstrijskem turizmu, ~a· gre nacin gibanja, ki aktivira kar 85 % vseh išic. S tem jo je kaj hitro lahko uporabiti na podrocju wellnessa. Trenutno jo je med avstrijskimi zdravilišci na10011 razvil Bad a zmannsdorf, kjer gostom ponujajo veliko primernih poti, izposojo palic (nove sicer stanejo med 60 -100 evrov) in seveda tecaje v novi areni za hojo. Ne le to gradišcansko zdravilišce, tudi Avstrijska turisticna organizacija (Osterreich Werbung) in vrsta turisticnih krajev so že priceli s promocijo II Nordic-Walking-a 11 Ker gre za produkt, ki ga lahko s pridom uporabi • mo tako v planinskih predelih Slovenije, kot tudi vseh ostalih, ga velja cimprej vklju c iti tudi v nase turisti cne programe. Vec o tem trendovskem športu, ki mu avstrijski športni strokovnjaki napovedujejo nesluten razmah, je moc izvedeti na spletnem naslovu www.nordicwalking.at. Pripravil:Jan Ciglenecki, direktor turisticnega predstavništva STO na D11naj11 + Turcija + 90%, ZDA -42% Najvecji švicarski touroperator KUONI je objavil zanimive podatke o letošnji turisticni sezoni. Doslej dosežena prodaja kaže na katastrofalno turisticnobero v nekaterih klasicnih destinacijah, kot so ZDA (v rekordnih letih je beležila tudi preko 300.000 švicarskih turistov), v katere je Kuoni prodal za tudi do 42 % manj aranžmajev. Drugi na negativni listi je Egipt (-24 %), Arabski emirati (-24°/o), produkt 11 Staedteflug 11 (-17 %) in Grcija (-7 %). Ciper in Španija sta ostala na lanski ravni, zmagovalca sezone pa sta Kuba (+34 %) in Turcija, ki je s pametno cenovno politiko in ocitno dobrim turisticnim produktom zlasti v segmentu II ali inclusive 11 kar za 90 % povecala prodajo aranžmajev. Zelo zanimive so tudi primerjave, koliko je placal potnik za potovanja v posamezne dežele, ki so dober dokaz, da je cena vendarle eden od odlocilnih elementov pri odlocanju. Povprecne 14-dnevne pocitnice v Turciji so stale 1.330 švicarskih frankov (100 manj kot lani), na Kubi 1.875 CHF (kar 285 frankov manj kot lani), na Cipru 1.370 CHF, v Španiji 1.060 CHF (tudi nekaj manj kot lani), medtem ko je povprecna cena za aranžma v Emiratih padla s 3.500 na 2.985 frankov. Novos·r1, TRENDI IN GIBANJA NA EMiTIVNIH TRGI EURO'FEK bo v programe vkljucil Julijske Alpe V enem od švicarskih casopisov z najvecjo naklado Sonntagszeitung (300.000) je Avgusta na dveh straneh izšla velika barvna reportaža iz Triglavskega nacionalnega parka. Avtor Bernard van Dierendonck opeva lepote Triglavskega pogorja in osvojitev "spomenika 11 -Triglava. Takoj po izidu reportaže je doživel slovenski turisticni urad v ZUrichu pravo invazijo povpraševanja, oglasili pa so se tudi organizatorji potovanj, kot je denimo EUROTREK, ki želi Julijske Alpe uvrstiti v svoj program. Pripravil: Zvone Petek, vodja informativnega urada STO v Ziiriclm + Britanci združeni za vecjo politicno in financno podporo turizmu Anglija, Wales in Škotska so se prvic v svoji turisticni zgodovini združile v skupnem nastopu do Vlade in parlamentov v Londonu, Cardiffu in Edinburghu, z zahtevo po vecjem vladnem priznanju in financiranju turizma. Vrhovni vodje njihovih nacionalnih turisticnih organizacij so lansirali federacijo britanskega turizma Turizem GB, s sloganom "En glas" (One voice). Predsednik English Tourism Council Alan Britten, predsednik Wales Tourist Board Phillip Evans in predsednik škotske VisitScotland Peter Lederer, ki Primeri vizualnega komuniciranja Walesa, Škotske irf Anglije: Wales stavi na svojo va/ežansko šarmantnost, Škotska deževno vreme obraca v svojo korist ("Škotsko vreme je idealno za romanticni oddih. Sploh ne boste mogli ven."), Anglija se skozi kampanje repozicioniranja države, kot je bila Cool Britania, poskuša znebiti stereotipov o svoji zapetosti, a vedno znova komunicira klasicne simbole. skupaj upravljajo 80 milijonov funtov javnega turisticnega proracuna in imajo besedo pri dodatnih 200 milijonih funtov na ravni regionalnih turisticnih organizacij, imajo dovolj nenehnega gašenja požara in menijo, da je po tridesetih letih cas, da so koncno stopili skupaj, opozarjajo pa tudi na problem zapostavljanja domacega turizma (kljub temu, da le-ta prispeva 85 % prometa in da je v porastu -letos v prvih mesecih je 15 % vec Britancev potovalo po domovini, potrošili pa so za petino vec). ··1 ·,- Britanska NTO napoveduje {. obsežno kampanjo za leto 2003 :~ .. '( British Tourist Authority je že napovedala nadaljevanje svoje obsežne kampanje "Only in Britain", ki je v letošnjem letu, ob podpori kljucnih partnerjev, kot so British Airways, BAA in Hilton, tehtala 40 milijonov funtov (op. a, kar je natanko desetkrat vec, kot je celoten proracun STO). Britanci najslabši popotniki Po rezultatih raziskave, ki jo je izvedla online potovalna agencija Exped ia med turisticnimi pisarnami v 17 državah, so na vrhu najbolj zaželenih popotnikov nemški turisti, ki se znajo najlepše obnašati, se najbolj potrudijo z jezikom, po vljudnosti so takoj za Americani itd, medtem ko bi naj bili Britanci najbolj nevljudni, neprijazni in najmanj radodarni pri napitninah. Nova francoska vlada namerava zmanjšati svoj delež v Air France iz 54 na 20 %, italijanska pa bo Alitalia dala vecjo subvencijsko podporo in s tem povecala svoj delež in 53 na 62 %. Rezultati italijanskega nacionalnega letalskega prevoznika so slabi, saj je ob 7 odsotnem krcenju kapacitet promet padel v prvi polovici leta kar za 11 %, junija pa celo za 13 %. Kljub vecanju vladnega deleža bodo potrebna še vecja sredstva, saj bo sicer potrebno razmišljati o prodaji. Zelo verjetno bo v tem primeru Vlada ubrala podobno politko, kot se je zgodilo v Švici z Swissair. -Skupni promet nemških potovalnih agencij se je v .... . ~ [ ,..: t • • ~ • •~••-• • ,, •• C _,,~ , -~}~ • OVOSTI, TRENDI IN GIBANJA 'NA EMITIVNIH TRGIH letu 2001 zmanjšal za 5,2 % (po 3,5 odstotnem povecanju v letu 2000) in tako v lanskem letu znašal 23,6 milijard USD. -Vodilna švicarska potovalna agencija Kuoni Trave! je v prvi polovici leta izgubila 16 % svojega prometa. -V prvi polovici leta so clani Evropskega združenja letalskih prevoznikov zmanjšali svoje kapacitete za 13 %, medtem ko se je promet zmanjšal za nekoliko manj -10 %. Na ta nacin so za 2 % povecali izkorišcenost sedežev. -Virgin Airlines bo ostal v zraku, ob pomoci svojih dveh velikih delnicarjev. Virgin lnvestments je vložila 18,8 milijonov USD, Singapure Airlines pa 18 milijonov. -American Express kljub 12 odsotnemu padcu v prometu v letu 2001 ostaja najvecja poslovna potovalna skupina. -Glavni turisticni akterji v Avstraliji zahtevajo od Vlade, da po padcu števila tujih turistov razmisli o globalni marketinški strategiji. Avstralija je v zadnjem letu doživela dramaticne padce. Iz sosednje Nove Zelandije so zabeležili za 25,5 % manj obiskovalcev, iz Velike Britanije 17,7 % in ZDA 8,4 %, medtem ko se je šetvilo japonskih gostov zmanjšalo le za 1,4 %. Skupno je Avstralijo obiskalo 8,4 % manj tujih turistov. Slabe· rezultate je delno mogoce pripisati globalni gospodarski recesiji po 11. septembru, klice ea tudi po oceni uspešnosti promocijskih akcij. Stiri zaporedne študije neke revizorske hiše za cene letalskih vozovnic so pokazale, da popotniki prihranijo znaten del denarja, ce letalsko karto rezervirajo in kupijo preko profesionalnega potovalnega posrednika oziroma svetovalca in ne preko interneta. Na osnovi analize 19.000 transakcij v obdobju od januarja do junija 2002 so ugotovili, da je bila povprecna vozovnica, kupljena preko agencije, vredna 478 USD, preko interneta pa 594 USD. Glavni trendi, ki so se pokazali v letošnjem prvem polletju Zaradi trenda padanja potovanj v oddaljene destinacije številke mednarodnih prihodov niso v porastu, vendar pa se ta negativni trend iz meseca v mesec manj pozna; Po 11. septembru se trend mednarodnih prihodov ponovno obraca na pozitivno stran, vendar pa se sorazmerno s tem ne povecuje tudi promet oziroma izkupicek. Pricakovati je, da bodo poslovni rezultati rasli po pocasnejši stopnji; Cene igrajo vse bolj kljucno vlogo pri odlocanju o destinaciji; V letošnjem letu se še veliko bolj jasno kot v preteklosti oblikuje trend poznega odlocanja in nakupov potovanj v zadnjem hipu; Turisticna podjetja dajejo dobickonosnosti prednost pred drugimi cilji; -Kot nacin zmanjševanja stroškov in zagotavljanja pozitivnih rezultatov so vse bolj trendovske povezave, združitve in prevzemi; -Turisticni javni sektor tudi letos -po okrepljenih prizadevanjih po 11. septembru -nadaljuje mobilizacijo sredstev za podporo turisticni industriji. kažejo se tudi že rezultati. Vir: Svetovna turisticna organizacija, september 2002 Kaj pa nekaj glavnih trendov na svetovnem turisticnem trgu? -Znižuje se povprecna doba bivanja; -Pocitnice oziroma potovanja so vse bolj razdrobljena; Veca se povpraševanje po pocitnicah, oblikovanih po meri posameznika, po cemer povprašuje vse vecji del zrelega trga in kar omogoca uporaba najsodobnejše informacijske tehnologije; Zaznaven je porast povpraševanja po nehotelskih namestitvah; Prehod iz aktivnih na doživljajske pocitnice; Nadaljuje se rast obsega seniorskega trga; Vse vecjo težo pridobiva trajnostni razvoj turizma in ekoturizem; Nastajanje novih destinacij sili tradicionalne destinacije k oblikovanju novih produktov oziroma evalvaciji obstojecih. Vir: Svetovna turisticna organizacija, september 2002 In glavni turisticni megatrendi? 1. Globalizacija a lokalizacija+ Lokalizacija a globaizacija; 2. Polarizacija turisticnih okusov; 3. Turisticni svet je vse manjši; 4. Moc informacijskih tehnologij nezadržno narašca; 5. Z uporabo pametnih kartic, plasticnih potovalnih cekov, potovanj brez vozovnic ipd. potovanja postajajo podobno hitro drvecemu vlaku; 6. Potovalno industrijo vse bolj usmerja kupec; 7. Destinacija bo postala modni dodatek; 8. Produktni in marketinški razvoj bo vse bolj ciljno in tematsko usmerjen (t.i. 3 E turizem); 9. Vse vecji pomen pridobiva podoba oziroma imidž dolocene destinacije; 10. Glavne turisticne destinacije bodo svoja promocijska sredstva usmerila na azijske emitivne trge ; 11. Vse vecji poudarek bo na trajnostnem razvoju turizma; 12. Narašcal bo konflikt med družbeno-okoljsko zavestjo in povecanjem potrošnje. Vir: Svetovna turisticna organizacija, september 2002 Države, ki v absolutnih številkah predstavljajo najvecje proizvajalce delovnih mest v potovalni inturisticni industriji (Trave! & Tourism Economy): Mesto Država Podatki za leto 2002 (v tisocih delovnih mestih) 1 Kitajska 51.096 2 Indij 23.663 3 ZDA 16.387 Rusija 12.095 4 5 Japonska 5.934 6 Indonezija 5.751 7 Brazilija 5.415 8 Nemcija 4.044 9 Bangladeš 3-255 10 Mehika 3.193 Vir: WTTC. avgust 2002 Države, ki v relativnih številkah predstavljajo najvecje proizvajalce delovnih mest 1/ potovalni in turisticni industriji (Travel & Tourism Economy): Mesto Država Podatki za leto 2002 (v% od celotnega števila zaposlenih) 1 Curacau 76,3 2 British Virgin lslands 7 4,8 3 Maldivi ---#--49.6 4 Virgin lslands ~---49,4 5 Bahami ----~~ 47,4 6 Anguilla ______ 39,8 7 Aruba ____ 38,0 8 Cayman lslands ____ 36,9 9 Saint Lucia 35,4 10 Antigua _in Barbuda 34,6 Vir: WTTC, avgust 2ocw Države, ki bodo po napovedih WTTC dosegale navecjo letno stopnjo rasti v obdobju 2002-2010 Mesto Država Podatki za leto 2002 (letna povprecna stopnja rasti povpraševanja) 1 Turcija ______ 10,2 2 Indija ----~ 9.7 3 Kitajska _____ 8,5 4 Laos _____ 8,2 5 Botsvana _____ 8,1 6 Mehika _____ 7,7 7 Vanuatu _____ 7,7 8 Uganda _____ 7,7 9 Vietnam _____ 7,5 10 Nigerija 7,5 Vir: WTTC, avgust 2002 ___________ ..... Kako so se izkazali za slovenski turizem pomembni trgi v letu 2001 -primerjava nekaj pomembnih turisticnih kazalnikov Država število mednarodnih število mednarodnih število sob Turisticni Turisticni devizni Turisticni devizni Turisticni devizni Turisticni devizni turistov (ki prenocijo) turistov/na devizni priliv priliv na turista priliv na prebivalca izdatki izdatki na potov. (v 1000) 100 prebivalcev (v mio EUR) (v EUR) (v EUR) (v mio EUR) (v EUR) Avstrija 18,180 223 304,928* 11,297 621 1,386 9,922 1978* Nemcija 17,861 22 877,070* 19,216 1076 2:31 51,267 695* I• Nizozemska 9,500 59 173,000* 7,506 790 470 13,416 953* ,: VB 22,929 17,402 759 292 40,748 701 ·: Švica 10,700 **** 147 141,422* 8,506 795 1,168 7,330 547* Madžarska 57,870* 5,473 178*** 542 1,822 163 ~elgija 6,451 63 61,890* 7,723 1197 753 10,904 1081* Svedska 2,894 33 96.109* 4,647 1606 524 7,596 723 Finska 2,800 54 54,855* 1,610 575 311 2,037 322 Norveška 4,243 94 65,200* 2,280 537 506 4,819 Francija 76,506 128 589,174* 33,450 437 562 19,769 1026 Irska 6,448 168 60,000* 3,960 614 1,031 3,202* 839* Vir: Svetovna turisticna organizacija, julij 2002 * podatki za leto 2000 "** (na enodnevnega obiskovalca) ** za leto 1999 **"* Opomba za Svico: dodatna ~e 129.100.000 dnevnih obiskovalcev . --.-""~--. ~ ··-:::--.. ~--. -·c ":;. • -,-~., .. ,_ :-,',-.,: ·· -··-.. ~_.:,.·~ - Ena huda pošast -divja po svetu Rok V. Klancnik, 1·klancnik@world-to111'ism.org V Sloveniji se je zacela pred nekaj leti, ko so se casniki razpisali o nameravani združitvi Kompasa in Kompasa Halidays. Da te "poroke" je dejanska prišla, ne sicer brez težav in tudi ne taka hitra, kot bi si bili njeni tvorci želeli, a prišla je. S takšna združitvijo vsi sodelujoci nekaj malega izgubijo, a tehtnica se praviloma vedno nagne na stran pozitivnih posledic. Združeni Kompas je na trgu postal mocnejši, hkrati pa je A bolj nas zanima naslednje vprašanje: bi bila pokazaJ na trend, ki se je že nekoliko prej pojavil v lahko turisticna industrija imuna na ta mogocen tujini. Se vec: koncal je mucni prehodni proces, skozi trend? Nikakor. Negativno. Turizem je namrec druga katerega se je moralo prebiti slovensko (turisticno) najvecja gospodarska panoga na svetu. Po podatkih gospodarstvo v zacetku devetdesetih let, za katerega je ženevske Svetovne Trgovinske Organizacije (poleg bilo znacilno razbijanje velikih gospodarskih subjektov, ki Svetovne Turisticne Organizacije druga, ki se kiti s v novih razmerah preprosto niso mogli preživeti. Za kratico WTO) je vecja le še industrija pogonskih goriv odmevnejši prevzem v potovalni industriji je poskrbel (631 milijard USD, turizem je leta 2002 zabeležil 579 tudi Autocommerce (Emona Globtour), do združitev in milijard USD, sledijo kemicna industrija, prevzemov pa je nato prihajalo predvsem v hotelskem avtomobilska in racunalniška industrija. sektorju, v katerega je zaradi strateško dobro utemeljenih vizij posameznih menedžerjev vstopilo neturisticno gospodarstvo (na primer Sava Kranj, Istrabenz). Slovenija Jojme! Turizem ni vec številka ena, ampak vdihava se je tako v svojih danostih odzvala na ... bencinske hlape na drugem mestu! ... pojav globalnega trga Globalizacijska vrocica ali Gre za dokaj mlad proces. Krila je dobil v merger-mania devetdesetih z razvojem informacijske tehnologije, novih medijev, gospodarskim napredkom v nekdanjem S povezovanjem in prevzemi si želijo družbe okrepiti Tretjem svetu, opušcanjem socialisticne ekonomije in svoj položaj na globalnem trgu. V zadnjih letih je prišlo do mnogo novih nacinov povezovanja, nekateri so mnogimi drugimi dogodki, ki so bistveno zaznamovali kratkorocni, drugi spet tekmujejo na dolge proge, konec prejšnjega stoletja. S pravo strategijo zdaj lahko znacilno za turizem pa je, da se je zacel mocno velika podjetja vstopajo tudi na trge, ki so bili se povezovati z neturisticnimi sektorji. nedavno nedosegljivi. Pomemben kljuc do globalizacije Mednarodni prevzemi vedno pomenijo, da ena družba je nastanek brezcarinskih obmocij, najprej NAFTA-ZDA, prevzame nadzor nad drugo in jo pogosto umakne s trga Kanada in Mehika, nato Mercosur v Latinski Ameriki, pa 11 11 (jo vsrka, ukine, pozre s tem pa tudi njene vire), , zveze andskih držav. To bo predvidoma leta 2005 ucinki sinergije pa povzrocijo vecji dohodek ali dodano privedlo do vseameriškega prostocarinskega obmocja vrednost na izdelek oziroma storitev. V letu 2000 je tako (FTAA -Free Trade Area of Americas), ki bo združil 34 prišlo do prevzemov, ki so skupaj v svetu pomenili držav, 800 milijonov prebivalcev in bruto domaci povezavo kar 3,5 trilijona USD kapitala. Nadaljevanje je proizvod 11 trilijonov dolarjev (11 krat 10 na dvanajsto bi~o nato nekoliko bolj zadržano. potenco). Nam najbližji in najrazumljivejši projekti so Stevilo strateških povezav (v tem primeru ne gre za podpisi prostocarinskih sporazumov Slovenije z prevzem, pac pa za združitev dveh ali vec neodvisnih drugimi državami, pa seveda Cefta in Evropska unija. družb) se je povecalo s tisoc leta 1989 na sedem tisoc Podobna povezovanja potekajo tudi v Afriki in Aziji. . 1999. Do strateškega povezovanja vecinoma pride Vcasih bi te podatke uvrstili pod rubriko 11 znanstve11a fantastika 11 Danes je to resnicnost. Velja pa • poudariti, da vso svetovno ekonomijo Prihodki po industrijah, ves svet obvladuje le 40.000 družb -manj kot je vseh 199.9. registriranih v Sloveniji! Ta podjetja pripadajo velikim (US$ milijard) % mednarodnim mrežam, tretjina njihovega poslovanja pa poteka med podružnicami in njihovimi lastnicami, torej Tota! -prihodki iz izvoza 6,890 100 proizvodov in storitev gre prakticno za zaprt trg. Druga tretjina poslovanja poteka znotraj multinacionalk. Mnogo teh je nastalo ali Od tega: se mocno razširilo v zadnjem velikem valu gospodarskega povezovanja, združitev in prevzemov. Nekaj 1 Goriva 401 5.8 2 Turizem 556 8.1 primerov: AOL/Time Warner, VodaphoneAirTouch/Mannesmann (obe vredni vec kot 100 milijard USD), Bell At Mednarodni prilivi iz turizma 456 6.6 lantic/GTE, Philip Morris/Nabisco in Viacom/CBS. Mednarodni prilivi iz potovanj 100 1.5 To so torej tisti bav bavi, ki se jim tako krcevito 3 Kemicna industr~a 526 7.6 upirajo množice v crno oblecenih antiglobalizacijskih 4 Avtomobilska in ustrija 549 8.o mladcev in golorokih mladenk po Seattlu, Genovi, s Ra c unalniki in poslovna oprema 394 5.7 Torinu in menda celo v Ljubljani. Poleg njih pa se proti 6 Hrana 437 6.3 McD?naldsu, Coca coli, Andersen Consultingu in kopici 7 Telekomunikacilska oprema 289 4.2 8 Tekstil in oblaci a 334 4.8 drugih. Lahko antiglobalizacijska, anarhisticna in 9 R_µdarstvo in metalurgija (brez goriv) 155 2.3 novo-komunisticna gibanja v tem boju zmagajo? Malo 10 Zelezo in jeklo 126 1.8 morgen. Sploh pa ne s silo. Vlak drvi, pretežko bi ga zaradi skupne prodaje in trženja, proizvodnje in raziskav ter razvoja. Vpliv na mednarodni turizem Bralec ali bralka bo nemara do zdaj že zacela zehati in si rekla, 11 ma, kaj se je temu Klancniku poslabšalo, da tako nori s tako drznimi in nenavadnimi zamislimi, ki nas v turizmu sploh ne brigajo? 11 No, navedeni podatki • sprva delujejo suhoparno, vendar pa bi nas -ljudi iz turizma -morali hudo zanimati. Gospodarska globalizacija, lažje dosegljivi trgi in nastanek ter razvoj novih tehnologij so vsekakor ugodno vplivali na rast mednarodnih -halo! -turisticnih prihodov. To gibanje se bo vsekakor nadaljevalo, kljub lansko-letošnji krizi v turizmu. Svoj delež iz tega trenda lahko najprej pricakujejo letalske družbe, s tem pa tudi hoteli in ponudniki turisticnih storitev, saj vecji tržni deleži pomenijo tudi vec povpraševanja po boljšem organiziranju prostega casa. Po podatkih mednarodne zveze le alskih prevoznikov (IATA) naj bi letalski promet narašcal po letni stopnji 5,6 odstotka, kar pomeni vec kot 150 milijonov potnikov oziroma v petih letih sku1Jno na 643 milijonov leta 2005. Do leta 2010 naj bi to število naraslo na 2,3 milijarde potnikov, medtem ko so letala leta 2000 skupaj prepeljala 1,6 milijarde ljudi (podatki mednarodne zveze civilnega letalstva ICAO). Levji delež (36 odstotkov) pri tem imajo seveda Združene države Amerike, 28 odstotkov Evropa in 27 odstotkov Azija-Pacifik. Navedeni podatki so seveda postavili letalske družbe pred dejstvo, vse ostale turisticne sektorje pa tudi, saj dogajanja v letalstvu mocno vplivajo na hotele, destinacije in tudi organizatorje potovanj. Letala so se mo·rala prilagoditi tržnim potrebam glede na velikost, oddaljenosti do ciljev, pricakovano udqbje in vrsto storitev (na primer novi Airbusov A380, k~ lahko preleti do 13 tisoc kilometrov in prepelje od 550 do 650 potnikov). S tem so se morala sprijazniti tudi letališca, ki so kar naenkrat spoznala, da njihova infrastruktura ne zadošca potrebam. Ta trenutek samo 20 letališc na svetu lahko sprejme novi, omenjeni Airbus A380. V naslednjih 20 letih bodo letalske družbe_vlož!le ~ nov~ l~tala ~ar 1~2 tfilijo_na dolarjev, k~r t:"pomeni 16 tIsoc novih Jeklenih ptic. Stev1lo komercialnih '1 letališc se bo povzpelo na 31 tisoc po vsem svetu, njihov ·{ skupni vložek pa bo približno 350 milijard USD. K temu ,'t prištejte se stroške za nova parkirišca, avtoceste, ·\. železnice, ipd. Nenazadnje se je nekoliko povecalo tudi J. ljubljansko letališce, medtem ko, brez zamere, flota Adrie r, Airways ostaja pri nekaj udobnih airbusih in canadairih. OK, turizem niso samo letalske družbe. Letošnji uspešni nastop slovenskega turizma na RDA v Kolnu je spet pokazal, da je slovenska turisticna ponudba mocno odvisna tudi od avtobuserjev, nenazadnje pa od avtomobilistov, ki v tisocih prestopajo rateški, korenski, šentiljski mejni prehod, Fernetice ... Vendar pa, kot receno, je prav letalski promet tisti, ki najbolj usmerja turisticne trende. Od njega so odvisne usode velikih organizatorjev potovanj, od njih pa mali, neodvisni tour operatorji, katerih položaj je v dobi globalizacije vse težji. Potovalna industrija je kljucnega pomena za življenje hotelov, od njih pa so odvisni tudi mnogi mali ponudniki 2000 2000/99 storitev, turisticnih in z (US$ milijard) % njim povezanih, in s tem 7,730 100 12.2 velik delež nacionalnega prihodka. Turizem in potovanja je, kot ves cas ponavljamo, velika mreža 631 579 8.2 7.5 57.3 40 · produktov in storitev, kot gospodarska panoga pa življenjsko povezan z vse 474 6.1 4.0 mi ostalimi. Skratka: ce 104 1.3 4.0 hocemo videti gozd, se 574 571 7.4 7-4 9.2 4.0 moramo zavedati, da ga sestavlja množica dreves. 550 7.1 39.8 442 5.7 1.3 390 5.0 34.8 PRIHODNJIC IN KONEC 356 182 144 4.6 2.4 1.9 6,7 17-5 13.8 TRILERJA: povezave, prevzemi in konsolidacija v letalski, hotelski in • bilo ustaviti. Vir: Svetovna Turisticna Organizacija, Svetovna Trgovinska Organizacija, 2002 potovalni industriji. .•,-< rr Ali potrebujemo profesionalnega kongresnega organizatorja in kako ga izberemo Sreco Peterlic, sreco.peterlic@cd-cc.si Kongresna agencija Cankarjev dom Kaj je profesionalni kongresni organizator (PCO -Professional Congress Organizer) PCO je profesionalni organizator kongresnih prireditev, torej podjetje, specializirano za organizacijo in izvedbo kongresnih prireditev. Svetuje narocniku, organizacijskemu odboru in odloca na podlagi svojih izkušenj ter znanja. Razlicne organizacije in podjetja ponujajo posamezne storitve v zvezi z organizacijo in izvedbo kongresnih prireditev, kot npr. turisticne agencije, PR in promocijska podjetja itd. Taka podjetja se razlikujejo od PCO agencij po tem, da organizacija kongresov ni njihova osnovna aktivnost in da zaradi narave svojega poslovanja vcasih niso nepristranska. Profesionalni kongresni organizator ponuja razlicne vrste storitev. Nekateri ponujajo kompleksno organizacijo 11 na kljuc 11 , vkljucno z nasveti in posvetovanji, ki temeljijo na izkušnjah iz kongresne industrije, drugi pa poskrbijo samo za izvedbo ali posamezne kongresne storitve. Ali potrebujete PCO-ja Pomembno je, da narocnik (strokovni nosilec) ugotovi vrste in obseg storitev, ki jih potrebuje za organizacijo prireditve, in se na podlagi tega odloci, ali potrebuje PCOja in za katere storitve. Ce narocnik oz. strokovni organizator prireditve v svojem podjetju ali organizaciji nima na voljo znanja, osebja, casa in tehnicnih pripomockov za organizacijo prireditve, mora poiskati zunanje sodelavce in partnerje -profesionalno kongresno agencijo, ki bo povezala in koordinirala narocnike (organizacijski in drugi odbori, mednarodna združenja) in izvajalce posameznih storitev. Narocnik se v takem primeru ukvarja le še z vsebino in strokovnim programom prireditve, seveda pa ima nadzor nad pripravami in izvedbo prireditve. PCO bo vodil celoten projekt ter zagotovil, da bo izvedba potekala gladko in skrbel za cimbolj racionalno poslovanje z namenom, da se zagotovi strokovni in financni uspeh prireditve. PCO se v proces priprave prireditve lahko vkljuci v razlicnih fazah priprave in z razlicnimi storitvami. Smiselno je, da ga narocnik najame cimprej, saj njegove izkušnje in strokovno znanje lahko pomagajo pri pravilnem planiranju prireditve. Pravilna II nastavitev" priprav, priprava projekta, vkljucno s stroškovnikom prireditve, ter terminski nacrt, so kljucni za uspeh prireditve. V prvi fazi nacrtovanja bo PCO svetoval, pomagal ter ponujal znanje pri iskanju in dolocanju primerne lokacije ter vseh izvajalcev storitev, potrebnih za uspešno izvedbo prireditve. Nekatere kongresne agencije nudijo tudi sodelovanje in pomoc pri pripravi kandidatur za (predvsem) mednarodne kongrese. Postopek izbire primernega PCO Mednarodno združenje profesionalnih kongresnih organizatorjev (IAPCO -lnternational Association of Professional Congress Organizers) je v sodelovanju z nekaterimi drugimi strokovnimi združenji (ICCA -lnternational Congress and Convention Association, UIAUnion of lnternational Associations, MPI -Meeting Planners lnternational, IPCAA-lnternational Pharmaceutical Congress Advisory Association, itd.) pripravilo priporocila za izbiro primernega PCO. Priporocila v tem tekstu so nekoliko dopolnjena in prirejena razmeram na slovenskem kongresnem tržišcu. Postopek izbire naj poteka po naslednjih stopnjah: • Zbiranje osnovnih podatkov o PCO, ki so na voljo; • Priprava in distribucija razpisne dokumentacije; • Preucitev prispelih ponudb; • Preverjanje priporocil oz. referenc prijavljenih PCO-jev; • Predstavitev ponudb in pogovori s-ponudniki; • Izbor primernega PCO. Zbiranje osnovnih podatkov o PCO, ki so na voljo Pripraviti moramo seznam podjetij -PCO-jev, od katerih želimo dobiti ponudbe. Seznam naj vkljucu j e vse pomembnejše organizatorje v mestu, regiji in državi ter po potrebi tudi v mednarodnem prostoru. Na mednarodnem kongresnem trgu dokaj dobre in objektivne informacije posredujejo mednarodna strokovna kongresna združenja (IAPCO, ICCA, UIA, MPI, EFCT -European Federation of Conference Towns, itd), sekretariati vseh pomembnejših mednarodnih strokovnih združenj, lokalni, regionalni ali državni kongresni biroji, kongresni centri in hoteli, gospodarske zbornice itd. V Sloveniji zaenkrat še ne obstaja državni kongresni biro, ki je obicajno zadolžen za posredovanje takšnih informacij, kljub temu pa obstaja nekaj organizacij, ki zagotavljajo dokaj zanesljive podatke in sicer: Gospodarska zbornica Slovenije -Odbor za kongresni turizem, Zavod za turizem Ljubljana -Kongresna pisarna, Slovenska turisticna organizacija itd. ki jih pricakuje od PCO-ja. Splošne informacije o prireditvi in zgodovina preteklih oziroma sorodnih prireditev bodo PCO-ju pomagale pri opredelitvi, kakšne storitve so potrebne. Bolj kot so zahteve narocnika podrobno opisane, bolj konkretna in cenovno ovrednotena bo ponudba možnih izvajalcev. V razpisno dokumentacijo je nujno potrebno vkljuciti vsaj naslednje podatke: • Trajanje in pogostost prireditve; • Pricakovano število udeležencev, število tn stru.Jml ra na preteklih prireditvah; • Ali prireditev spremlja razstava in pricakovan obseg razstave (s primerjavo iz prete lih prireditev) in cena razstavnega prostora na prejšnjih kongresih; • Pricakovano število prejetih in potrjenih strokovnih prispevkov (abstraktov, referatov, posterjev); • Struktura in obseg strokovnega programa (plenarna srecanja, število in obseg vzporednih strokovnih dogodkov, nacin dela na posameznih dogodkih (predavanja, okrogle mize, diskusije, itd.); • Stevilo, obseg in vrste družabnih dogodkov; • Višina in vrste kotizacij na prejšnjih kongresih in, ce je mogoce, predlog kotizacij planirane prireditve; • Nacin obvešcanja in promocije prireditve. V razpisno dokumentacijo je koristno priložiti razpoložljivo dokumentacijo preteklih kongresov, kot npr. obvestila udeležencem, program prireditve, formularje za prifave in registracijo udeležencev. Koliko nas bo PCO stal? PCO svoje storitve seveda zaracuna, nacini obracunavanja storitev pa se razlikujejo. ce narocnik želi prejeti vec ponudb, ki jih bo lahko primerjal, mora v dokumentaciji navesti, za katere vrste storitev morajo kandidati svojo ponudbo in cene podrobno specificirati. Osnovni segmenti, na katere bi morala biti razdeljena vsaka ponudba, so: • Splošna organizacija in izvedba prireditve (ce je cena skupna, morajo biti v ponudbi podrobno navedene vse storitve, ki jih cena vkljucuje); Organizacra in izvedba razstave· • Organizacija in pridobivanje pokroviteljev; • Koordinacija in administracija strokovnega programa; • Postopki prijav in registracija udeležencev; • Organizacija hotelskih namestitev in turisticnega programa; • Organizacija družabnih, kulturnih in drugih spremljajocih dogodkov. Od ponudnikov je potrebno zahtevati tudi informacije, kako bodo obracunavali morebitne direktne stroške poslovanja, kot so poštnina, telefon, faks, e-pošta, bancni stroški, davki, pisarniške potrebšcine, docfatno osebje ... Nekateri PCO-ji so pripravljeni predfinancirati stroške priprav, nekateri pa cel9, skupaj z narocnikom, prevzemajo financni riziko. Ce narocnik želi takšen nacin sodelovanja s PCO-jem, mora to navesti v razpisu in seveda zahtevati pogoje, pod katerimi je PCO pripravljen sodelovati. Posamezni PCO -ji dodatno zaracunavajo svoje storitve za koordinacijo med narocniki in izvajalci posameznih storitev ali prejemajo provizijo od d9baviteljev, zato bo narocniku v pomoc, ce bo od ponudnikov zahteval informacije o tem, kakšna je njihova poslovna politika na tem podrocju. Ni obicajno in priporocljivo, da narocnik od ponudnikov zahteva pripravo kompleksnega stroškovnika celotne prireditve. PCO potrebuje veliko natancnih podatkov o prireditvi, da bi lahko sestavil podroben in tocen stroškovnik. Brez ~teh podatkov, ki pa jih ob razpisu narocnik še ne more vedeti, so oc,ene v stroškovniku zavajajo~e in pogosto QOpolnom apacne . PCO naj v swoji po l!ld15i tmbolj P,odrobno o) redeli in ovrea oti s o·e storit11e, stroš ovnik celo ne priiremtve pa bo la ko pri~ravil ele, Ro osta skupaj z n rocniko ugotovila vse potrebe ter na podlagi ponudb in cen posameznih podizvajalcev. Prav tako ni priporocljivo, da narocnik v razpisu od ponudnikov zahteva, da pri svojih podizvajalcih (kongresni center, hoteli, kongresnotehnicne storitve in podobno) opravi pr.el'minarne rezervacije kapacitet in storitev. Ce narocnik želi prejeti kvalitetne in popolne ponudbe, mora ponudnikom dati dovolj casa (obicajno nekaj tednov), da lahko zberejo informacije in pripravijo primerno ponudbo. Preucitev prispelih ponudb lJrejete l)onudbe narocnik primerja; ce posamezne p0nud9e-niso primerljive, jih lahko zavrne oziroma, od posameznih ponudnikov zahteva, da svoje predloge dopolnijo. Na podlagi cenovnih primerjav, kvalitete in raznovrstnosti ponujenih storitev se pripravi seznam ponudnikov, ki se jih povabi na pogovore, ten predstavitve podjetja in njihovih predlogov. Preverjan)e priporocil oz. referenc prijavljenih PCO-Jev V tej fazi narocnik zahteva od ožje izbranih ponudniko'A imena in naslove njihovih pomembnejših narocnikovi · podizvajalcev. Spiski realiziranih in bodocih prireditev, ki jih ponudniki priložijo k svojemu predlogu, kakor tudi: pisne zahvale in reference narocnikov, obicajno niso dovolj objektivne informacije za oceno kakovosti ponudnika in njegovih storitev. Ce je le možno, se naj narocnik kakovosti opravljenih nalog in storitev osebno pozanima tako pri narocnikih kot tudi pri nekaterih pomembnejših podizvajalcih (kongresni center, hoteli ... ). Predstavitev ponudb In pogovori s ponudniki Kandidati morajo pripraviti kratko predstavitev svojeg podjetja in ponujenih storitev v pogovoru z narocniki. Ko narocnik obvešca kandidate o redstavitvi 'im na . . . . . . .. -:--:." ... ~ ., ........ sporoci svojo splošno oceno o njihovi pisni ponudbi, kakšna bo tema in oblika pogovora, katere segmente naj podrobneje predstavijo, kakšne so (ce) pomanjkljivosti v njihovem predlogu, za katera podrocja želijo podrobnejše informacije itd. Nekaj osnovnih vprašanj, ki jih je ob pogovoru potrebno postaviti kandidatu: • Ali ima podjetje izkušnje in reference pri organizaciji podobnih prireditev (osnovna podrocja: znanstvene in strokovne prireditve, prireditve gospodarsko-podjetniškega znacaja, medvladne in politicne prireditve)? • Ali ima podjetje izkušnje pri organizaciji prireditev podobnega obsega in na podobnih lokacijah? • Je podjetje financno stabilno in ali imajo dovolj posla, ki potrjuje, da bo še naprej stabilno? • Je podjetje vpleteno v kakšne pravne zaplete ali financne spore s prejšnjimi strankami? • Kaj je glavna dejavnost podjetja? Veliko podjetij namrec ponuja organizacijo kongresnih storitev, ceprav jim to ni glavna dejavnost. • Ali je podjetje tehnološko dovolj usposobljeno, da bo lahko organiziralo zahtevno prireditev? Komunikacija z narocniki in udeleženci, sprejemanje in II obdelava" strokovnih prispevkov ter registracija udeležencev v elektronski obliki so danes nekaj vsakdanjega. • Ali ima podjetje dovolj izkušenih sodelavcev za organizacijo zahtevne prireditve? • Kdo v podjetju je odgovoren za financno plat prireditve in kdo nadzoruje racunovodstvo? Potrebno je zagotoviti, da so vsi prihodki in stroški prireditve na locenem (pod)racunu, da je vsak trenutek možen vpogled v financno stanje prireditve, ter da ima narocnik pravico odlocanja o financnih zadevah. • Kako je podjetje pripravljeno na nepricakovane okolišcine/zaplete, ki se lahko pripetijo osebju, zadolženemu za organizacijo prireditve (bolezen, nesreca ... )? • Ali ima podjetje izkušnje pri pridobivanju udeležencev, razstavljavcev in pokroviteljev? • Katere ponujene storitve podjetje opravlja samostojno in za katere najema podizvajalce? • Ali je podjetje clan (mednarodnih) strokovnih združenj, ki skrbijo za strokovnost in kakovost storitev svojih clanov? Ali je podjetje aktivno v teh združenjih? Katera so ta združenja in kakšen je njihov ugled? • Na kakšne nacine in s kakšnimi dodatnimi dokazili lahko podjetje zagotavlja svojo kakovost? • Kakšna je okoljevarstvena politika podjetja? • Kako podjetje skrbi za motivacijo, izpopolnjevanje in socialno varnost svojih sodelavcev? Izbira primernega PCO-ja Koncna stopnja v postopku je izbor primernega PCO-ja. Koncni izbor vcasih ni lahek, vendar ob pogoju, da narocnik izpelje postopek izbire v skladu z navedenimi priporocili, za izbiro (tudi ce je napacna), ki temelji na strokovnem pristopu in ne na obcutku oz. intuiciji posameznikov. Sodelovanje ekip in posameznikov pri snovanju, pripravah in organizaciji kongresne prireditve je obicajno dolgotrajno (tudi vec let), zato je pravilna sestava "teama II in medsebojno zaupanje bistveno, ne glede na to, kdo je narocnik in kdo izvajalec. Priporocljivo je, da ekipa narocnikov, še pred podpisom pogodbe, obišce izbrano podjetje in se seznani z ekipo in posamezniki, zadolženimi za organizacijo prireditve. Ko se narocnik dokoncno odloci za PCO-ja, morata podpisati cimbolj podrobno pogodbo z opisom storitev, medsebojnih zadolžitev, odgovornosti in financnih obveznosti. Vecina PCO-jev ima standardne pogodbe, ki pa jih morajo pravni zastopniki narocnika temeljito preuciti, po potrebi pa se pred sklenitvijo pogodb lahko posvetujejo z nekaterimi mednarodnimi strokovnimi združenji. Kako se lotiti postavljanja turisticne signalizacije Prometni znaki in turisticno in drugo obvestilno signalizacijo usmerja turiste pri njihovem potovanju z namenom, do jih cim bolj zanesljivo pripelje do kroja, ki so si go izbrali za cilj potovanja. Urejeno turisticno signalizacijo je ob zanesljivih prometnih znakih del turisticno informacijskega sistema in jo lahko štejemo tudi za del turisticne infrastrukture. STO si že nekaj let v okviru projekta TiPS (Turisticne informacije in promocija Slovenije, www.sloveniatourism.si/TiPS), prizadeva postaviti turisticne znake ("Dobrodošli v Sloveniji" (Vll-7) in "Nasvidenje" (Vll-7,1)) na mednarodnih cestnih mejnih prehodih, "Turisticno informativne table" (Vll-8) na pocivališcih ob avtocestah, ob glavnih in regionalnih cestah, v turisticnih krajih ter drugih turisticno zanimivih tockah po Sloveniji. Informacijske table sistema TiPS na pocivališcih ob avtocestah so za turizem še posebej pomemb~e, ker je na njih mogoce tudi oglaševanje ponudnikov tu r isticnih storitev, ki sicer na drugih mestih na avtocestah ni mogoce. Kaj pravijo pristojne Institucije In kaj nam nalaga zakonodaja Sredi leta 2000 je bil sprejet ov Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi n javnih cestah (Uradni list RS št. 46 z dne 31.5.2000), objavljen tudi na spletnih straneh Ministrstva za promet www.gov.si/mpz/ 4pod/2/7c.htmL Dndba za avtoceste Republike Slovenite Družl:ia a avtoceste RS je v zacetku letošnjega leta izdala Nav, dilo za obravnavanje vlog in postavitev znakov "Obvestilna tabla" (znak Vll-1 in Vll-1.1) na avtocestah in hitrih cestah, ki je objavljeno na spletni strani DARS-a: www.dars.si/ avodila.html. Na teh obvestilnih tablah so lahko predstavljeni le kulturni spomeniki in naravne vrednote (znamenitosti) ter zavarovana obmocja narave. PravHnik v svojem 109. clenu doloca pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za postavitev znaka. Kulturni spomenik oziroma . aravna vrednota mora biti državnega pomena (l. kategorija), zag tov[jen mora biti varen in 'ahek dostop pravilqma vse leto, poleg tega pa mora imeti tudi zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest ter sanitarije. Po navodilu DARS-a mora predlagatelj ob vlogi za postavitev predložiti pisna dokazila, da spomenik ali vrednota izpolnjuje pogoje po 109. clenu pravilnika o prometni signalizaciji in da redlog predstavlja usklajen predlog s strani vseh obcin, l<.i gravitirajo na zadevni izvoz z avtoceste ali hitre ceste. Usklaje predlog s strani obcin potrdi nato še STO. Stroške postavi ve, vzdrževanja in odstranitve obvestilnega znaka nosi predlagatelj postavitve, prav tako pa mora predlagatelj zagdtoviti neprekinjeno vodenje prometa 0d obvestilne table do objekta, ki ga ta tabla napoveduje. Po pravilniku sme biti na enem izvozu z avtoceste ali hitre ceste postavljena sam en? o~{?. til~a tabla. DlrekdJa RS za cMte . . ' · Tudi Direkcija RS z fe ·e izdala navocfilo z obravnavo predlogo a' te\/.: tb!FisH • e in drng · obvestilne signalizac e n1h irl 1regiona ih cesta (objavljeno na spletni sfr, se www.drsc.si/Navodi la/Navodlla_Navodila.as-p). :kladno z navodilom DRS mora predlagatelj (npr. obcina, upravljavec spomenika vrednote ali zavarovane a obmocja) za postavite\ turisticne signalizacije ob glavnih in regionalnih cesta , izdelati najprej celovit seznam ali elaborat za posamezn skupine znakov, nadalje celovit predlog za postavite signalizacije in po potrditvi s strani DRSC -a še elaborat z njeno postavitev. DRSC na tej podlagi izda nalog z postavitev znakov. Stroške dobave, postavitve, vzdrževanj in odstranitve znakov krij predlagatelj. Pri tem je treh · zagotoviti neprekinjeno vodenje prometa od prvega znak preko vseh križišc in odcepov do samega objekta. Za postavitev obvestilnih tabel pred izvozi z avtocest j STO prejela doslej eno popolno vlogo, pripravljeno v sklad z navodili DARS-a in v skladu s svojimi pristojnostmi potrdila usklajenost predloga za postavitev dveh obvestilnih tabel pred izvozom z avtoceste za Postojno. STO bo tudi še naprej sodelovala pri obravnavi in koordiniranju problematike, ki se pojavlja pri uresnicevanju novega pravilnika o prometni signalizaciji. Napovednik aktivnosti STO za oktober in november Informacijski sistem tinkara.pavlovcic@slovenia-to11rism.si + • Septembra poteka postopek za ponovitev javnega razpisa za Razvoj in vzpostavitev turisticnega informacijskega portala; • Lokalni turisticni informacijski sistem se od 1. septembra nahaja na novem naslovu www.slovenia-tourism.si/ltis (prej www.sloveniatravelnet. com, saj Ministrstvo za gospodarstvo ni lastnik imena domene www.sloveniatravelnet.com). Sejemski nastopi urina.cebovin@slovenia-t011rism.si + • World Trave! Market London (11. -14. nov.); • T & C Leipzig (20. -24. nov.); • V okviru partnerskih aktivnosti sejemski nastop v Novem Sadu (8. -10. nov.); • V sodelovanju s Skupnostjo slovenskih naravnih zdravilišc bodo izvedeni naslednji sejmi SASO Split (23. -27. okt.), SA Graz (8. -10. nov.), WHSM Dunaj (14. -17. nov.) in Familie Celovec (22. -2,4. nov.). Pospeševanje prodaje jana.apih@slovenia-touristn.si + • študijska potovanja: 3. -6. okt. za avstrijske TO v sodelovanju s Terra Reisen, 24. -27. okt. za italijanske TO v sodelovanju z II Piccolo Tiglio; 13. -17 okt. za izraelske TO, 14. -21. okt. za ruske TO v sodelovanju z Renfe & Co; 19. -21. okt. za udeležence SIW; za ~rvaške TO na temo zdravilišc (nov.); za belgijske avtobuserje (nov.); • Workshopi: udeležba na workshopu TTG Garda (11. -13. okt.); organizacija workshopa v Splitu (23. okt.), workshopa v Salzburgu (5. nov.), workshopa v Zagrebu (nov.) in workshopa na Nizozemskem (nov.); • Slovenski sprejem za politiko in gospodarstvo v Salzburgu z veleposlaništvom RS (9. okt.); • Udeležba na sejmu za avtobuserje Buss & Reisen, Voesendorf pri Dunaju (13. -15. okt.); • Slovenian lncoming Workshop (17. -19. okt.); • 9. -12. okt. Carugate Milano -predstavitev Portoroža; • Vecer za TO in novinarje na Dunaju v organizaciji Corps Touristique (25. nov.); • Leserreise za avtobusne TO v sodelovanju z Busplaner Magasine (14. -17. nov.); • BTS borza šolskega turizma v Genovi (21. -23. nov.); • Sejem Ho Show v Budimpešti (14. -17. nov.); • V okviru partnerske aktivnosti Benessere & Divertimento (Portorož in Piran) bodo od sep. do nov. 2002 potekali naslednji projekti: udeležba Portoroža in Pirana na sejmu GRAZ HERBSTMESSE (28. sep. -6. okt.), predstavitev Portoroža in Pirana v Centro Commerciale Carosello di Carugate v Milanu (9. do 12. okt.); predstavitev Pirana in Portoroža ter novinarska konferenca v Beogradu (23. okt.) in študijska skupina beograjskih novinarjev v Po rtorožu (16. -21. sep.) ter dnevi piranske kuhinje (s -7 dni) v Beogradu konec oktobra ali v zacetku novembra 2002. Promocijske publikacije lucka.letic@slovenia-tourism.si + • Prirocnik za TO in TA za leto 2003 (izid za WTM); • Hotelski cenik 2003. Promocijski artikli marija.roztnan@slovenia-to11rism.si + • V sredini oktobra bo izšel katalog slovenskih spominkov "Spomini iz Slovenije -Pogled v pestro ustvarjalno paleto"; • Objava javnega razpisa za izdajo dovoljenj za uporabo celostne podobe slovenske turisticne ponudbe (v zacetku oktobra), pripravljen pa je že Pravilnik uporabe celostne podobe.