vseh dežela
N
a
o
(p a>

L-


\ 41. 4 • (»1. Sv." je izdajatelj Pisal sem takoj tajniku Sla vije"Ani dopis ni odložil, marveč, le dopi« "(JI. Sv." g. M. V. Koiula v uvod- ki mi je d<oposlal vstopnico, list, v k«- R/'Slo venskim pretnogarjem"*
«iem člam-ku, v (katerem apelira na za-
premogarjem . • . f . , tereni sem jasno raaobložil moje sta-j i>a pa Vai douib od 4. aug ui *" ----1—"—M----jet^itnetn "
rajo "Gf. Sv.'\ iarekel, da s«, v Ohi-! Chicagi. Ker nisem pravočasno spit* -bode«tc raz videli iz sledečih vnatic.
cagi nekake dvomljive vrste sucia- jel odgovora, sem mislil, da se hoče
listi, ki nasprotujejo listn. "tr. ICoiwha ni tu nie iiaiiTiieTle^i po-
inoj lisi prečitati na društveni seji. V stf<t som" napisa i" drugi +rst, tea-
v>ed»al. Pač pa lah'ko vsaikdo razvidi, I teremu sem priložil tudi vstopnico, V da so mej čikaškimi slov. sunialisti, dru^vm listu sem pisal: Na vsealoven-ki so združeni v slov. soc. klubu, ki je ski izlet ne pridem. Vstopnico Vam solidaren s , socialistično stranko v prigibuo vračam. Vstopnice s pečati Amcriiki, nastale diference, katere je j in i>odobnnii svetuikov pošiljajte terei-za»krivil l«aMnitk, M. V. Konda s jalkam in drugim spokornim grešni-svojim protisvobodnim in m-sociali- kom. Jaz se ne smatram kaj takega
stičnim nastopmi.
it, M. V. Konda je odločno izjavil, da ne priobči dopisa, koje^a je poslal smlr. Simon Kavčič in bivši član društvu '4 Slav ija ' \ št. 1. S. N. I1. J., dasi l>i bil uprav Ui dopis razbistril razmere v S. N. P. .)., ako bi bil j»ri-občen pivd glav. /borova njeni S. N. P. J.
Pr.vič Vi preostro napadate jedmoto, jej oziroma nje uradnikom f>redbaci-vate -tiliunaprn \o- —tilioiapaha delay
katera so ta tihotapska delu, ako smem vprašaji? l)o sedaj ji še nihče ni mogel dokazati. "Jednota" kakor, tudi "(ilas S\x>bodeM sta v stanovi jena na svobod no miselni podlagi, Steni pa se ni riven o, da* je '' Jcdnota'' in
lisi '* (ilas Svobode" last soc i ju listov, vrtnini m. Na vstopnici je zapisano kakor si nekateri smelo d<tmišljujejo. "vseh združenih društev v Chicairi..
Dobrot. To jm)\v jasno s kom društva
4'Slovenija' in K \Slavija pohajati, i št*) talko jasno je pa. tudi, k\i«kšni so njih nameni, Kai« pa'je hči "Slavi-ja V. je |mi tudi nje mati Jednota, ker so ene in iste osel** pri obeli; tedaj v enem bistvu., oče, mati in hči, ki se Dopis, katerega je |>oslal hIr. Si-; dujo razlagati le |m» uganjki svete mon Kavčič - last niku "(il. Sv." v'trojice. Tej uganj'ki enaik'a so }>a tudi prioln-einje, se glasi približno tako le, > njih tihotapska dola. ker sod rug; S. Kavčič nima kopije na Niacin mislil, d«-se lnwle dvoje ltio-
>
j£
razpdago. V kolikor se je domislil, je doposlal na slov. >o.'. klul> v Chica-


Znano Vam jiv<ki je list ob enim gla silo S. N. P. J., v sled "česar dopise slične vsebine ne morem sprejeti in obelodanit}. — Pred 'kratkim sem zve- 15! del, da so nekateri slovenski soeija- Jt-listi sklenili, k 11 j vi t i "(Jlas Svobode", ozin»mu si ga šiloma prisvojili za .ttiOO, iuko jim ira i>ii za to cono ne prinlum, mi irrozc z uničenjem istega. .(Hede teira .imeli so |K>sebne seje in razpravljanj«.dehuna očitno deloma skrivaj broz da bi bili mene o tem obvestili. Kavno tako »rroze Jed not i z polo- *
m«um Se mi je li nadejati, <xl takih *
7 i» ;—> y -V---«*— v ♦ •* ' -^r --—^-^sjtrfvii-«
jih Ji>l<>\ zamolčalo, in člane niti ob-
«
\estiio \sebiui. Ali /godilo s<» je!
]M^itie'seČui sej? mi je jr.fsocialistov'' ]Hvm<K'i ali podpoi^eT
\ u<le»n, lil., 4. okl. J!>0."). • .1. DuMim*. tajnik, odgovoril \ zaseb-	Ja/ m'tn limono /.Hvovul, vee 'kot 2 ti-
S|o\ ruskemu >« ia I ist lčnemu klubu t nem Ii>tu na |h»I uradno. Ker mi je	soč dl. sem v/a zalomil v list, brez na-
\ ('hirajo, lil. | m »In;* d ru/i h oi ioIm>v natve/il, da je	kupa istojra in m' vedno,sc trudim in
(Cnjeni sodi-nu'i! dopisu-na "(JI. med 71 člani zadovoljnih z i^le-	se botlem trudil, bi-ez <la imam jaz
S\obode'\ kateicu'a ie i:. M. \. Kon- lom. in ker hočem zop<*t društvo kri-, kake koristi od "lisia. — l)elavee mo-
..... t. . da /avrircl nimam kopije, ker nisem ti/ii-aii, iraj /ahteuim, <la >>e moja pam plačati, vsaki teden,' če tudi me-
\ edel, da kdo di'iiiii prejemlj<» in za- : lista prečitata iia-drust veni seji. Na- j ni za najpot rebnejš<' ne preostane. Dru-
piM', kakor urednik sam v spiral s<'in tretji list. \ katerem sem;oir mi zdi vsebina \'ašej?a pisma,
lastnikom li-ta. I'ač imam zahteval, da
na
prečitajo v>i moji u/iroma dopisa ^Uxle Janino te malo
kopije	listov, katere sem | h »si al
<h-ii^tvn 44 Slav i) a '>t. 1. S. N. 1\ .).. k«'i' sem »'ačunil. da bodo nastale kake 111 {'e renče.
'A,\\v/a'\\: d o p i > mi ie deloma v -poinimi. 1'onoviii	hočem kolikor
je v moji moči, da sodnici spoznajo.
in naj se z li>'ki ulasnje. koliko jHunemlnia, k<-r se snče le okoli 4'Sla
ie z.aoov oi m
z vseslovenskim lz-^vije", '•Slovenije"
m
skupno Na
krt-k \cl
/a »prr a
"sfnilni nr<'li si*m zvrsil uriteto v S. N. P. dedi^»ti.
letom. Opomnil sem, ako se «:la<ova- ioduc.ua izleta. Kritika, da je celo polije j h »a oljno iztečr, |*.t<'in vedo dni- mthibna. A kakor Vi pišete, to ni v<v ^tveniki česar j<* storiti / menoj, sa- kritika, marveč neopravičeno napadalni s<> pa lahko pripravijo se za zna- nje. | mestneji bi bil \ aš do|nis, tičoč menitejši izlet!/	. se "Narodnega izleta" pred udeleži
V sled te^a stavim k drugemu ji'lav- tvijo one^a. Sicer pa izlet ni iniH ni-nemn zborovanju S. N. 1*. .1. nasknlnji ! kakoršne^a pditičneira uiti verskega
pomena. .laz sem stvar o začetku
irra
bil
o jo |n'c|h>zuo, na }>osa-
stojni in svobodomis-elni ]wnllaiii, ali mezni'ka s<» ni več oziralo, toraj tudi jH)seLiajo hoče "družit i z druirimi naza<lnja- j name ne. I pajoč, da se kaj tace«ra
|>opis se je »rlasil približno tako le: pn>d»|oLr: \ajprvo naj se reši \ j »rasa -K dizkuji drugega glavnega zborova nje. <-e hoče S. N. I\ J. stati na zamori ja S. N. P. J.
S jHisebnini zanimanjem
jHtsamezni sodi'u.tri v diakuaijo za dni- ^kimi društvi ]m» vzorcu ^ Sla vije". več neprijKUi. \sekakor, \h> mojem * 1 i v *1 o /borovanje S. N. P. ,J. z>a Ako se sprejme samostojna in svo ; mnenji pa bi soeializem mnogo zda t -pmzdiiro in splošen napredek iste, kar bodomiselna pnlla^a, pdeni naj se! neje vNj>ev^l, ko bi slovenski sociali-.jalovo hvalevredno. Žal mi je le, krajevna društ v a S. N. T. .1. ne udele- st i opustili ono prenai>e!o antipatijo
in drugih mej strankami, ne pa kaikor so j>oka-zali o tej priliki. Socialisti bi morali
•ze je reakcionarna-h-i" ulj i posameznika. Vse naj m« | zahajati, med ne.vodne. ter jih .pxirn^-----
|tl insist ično. \' dokaz maje trditve ukrene primerno duhu časa. \ na- vati. naj služi |M»sto)«inje društva " Slavi-: sprot nem slučaji naj se pa \*|>elje 44 oče Jaz sem in ostanem socialist, pri-
;j ] Chieairo, III., ki naj bi bilo naš" pri sejah, spitwdni listek in raz- znavaj<H- volitev, d<d<lcr se o čem bolj- t nekako merilo za druirn krajevna dru- .irlnsi naj piN^stop k joliotski jedno- šini ne prepričani in |wwlueim. VJ|	ti. Delegati naj ]sv vrnejo mirne '/ soriatlnihl |N>zdravhuu, Vas
Tajnik imenovanega društva, .tr. J. vesti domov, da so storili svojo do!ž Dnllai*. mi je pii|»osla»l list z vstopni- nost.
da nasveti sodrtip.v ne IhmIo na f-lav- /"jejo uradno cerkvenih in družili nem zlh»nrvanjii -v|>oštevniii, ker bode klerikalnih slavivosti. Tu naj s<» )»re-
naji»rzej<
za vseslovenski izlet v Chicag-i, ki je vršil dne *2'\. julija 100.") z ojvaz-ko. da mora vsaki član kupiti v^top-nico. naj se izleta v delež i . ail i ne.
Jaz sem bival 207 milj od Chicane, ko sem prejel omenjeno vstopnico, na kateri je bil vtisnem )>eeat s ]po(1o!h)
Simon Kavčič.
M, V. Konda." <}. M. \ . Konda sam izjavlja v tem listu, da je i MU. Svol»ode" njep»va
Na ta dopis je pa <r. M. V. Konda, lastnina in da socialisti pri listm nU edini las»tniik 'MJl. Svobode' \ odirovo- j inajo ni * irovorit i. Zajedno pa tudi ril doslovno:	o	pri|»oroča, nn.j m« socialisti družijo 7.
^('hicairo. 111., -2. aiur. 1005. j dru ari m i strankami — ^ klerikalci.
Cenjeni sodnijj!
Vaša cenjena pisma od 4. in 20. sv. Štefana. I'n-senetilo me je, da so t. 1. prejel. O Vaš<»m dopisu <4K dis-bila vsa društva zaznamovana z be-; kuziji dnurc^ pki\-nepra zborovanja sedieo "sv." irvaemši "Slavijo" in s. N. P. ,T. uredniku Zavertniku ni ni-il Slovenijo".	'	česar znano. — Vsled te^n on omenje-
Kako se ta list j>otem s strinja « tem, da \ "(Jlas Jvobode" priporoča socializetm |>olep "fehta" za pod-}H>ro pri zalednih delavcih. -
Ali ni tako postopanje neodlkrito srčno in pmtisocialEtično?
Na eni strani — v zasebnem liatu g. M. V. Konde povdarja, tla list ni
Časi, ko so taki manevri vlekli, ka-kersne ima g. M. V. Konda v navadi,
tort n'ina social into v, niti diwevna last- so minuli. Zavedali slov. delavci se n* ni-na, v "lil. fcvobode" )« javno pro- dajo vleči za nos }>od krinko socializma in magari če fraze se tako vabeče rz zvoneče done, katerih se poslužu-
sjflfci za | m m! j hud pri zavednih delav-
I-	i • ieio liiuiie. katerim ie socializem le
Mi sploh ne- vemo, ceniu In zavedni	'JuuJl>	.^ %. .
deJavci z darili podpirali "Glas	za j>ospesevanje njih za-
hode", ki je zasebuai lastnina - za- V^iih korwtij.	.
. , , . ,	ir X, v ; Slov. zavedna delavci dobro vedo,
sebno s|K"knlati\no jMHljetje Al. \	t	,	. ,
... , ,	n »i .. /akai so nekaterim lnuleui slov. so-
Konde, ki se nikdar ni predložil svo-	w mmai M J .
., ,	i • i	cialisti trn v in-ti. Na zadnjem zborn-
ih im>s ovnah knjig zavednim delav-, IWI1*11 " i	,,•,.« • a
vini in S N. I'. J. se ie sklenilo »lajatt eem n piegled, naj se prepričajo, ima , wmJ» " , ' ' J M ..	,
0	. \| V Konda z listom izguU> al J naslednjo letno plačo od^iuiukom jed-"u>hi<vk	| note: 1. tajniku $480, 2. tajniku $40,
. ,	• blagajniku $180, predsedniku *">0, za
Nam se dozdeva, da so razmere pri	, ±UUi
..... . . . , ,	oglas v listu pa .ti00.
" (i las Svobode se slabše,	*	'
kaki cerkveni občini. iHihovniJ^o d^nota šteje Mnlaj lumiiij 1,000 e a-
1	m »t relmi je denar, vsaj predloži V&kve>v - - «-nla mikaj vec. Iz tega sle-
i ; L.i;„/.«ri«m V di, da so (odborniki za njih trud m ne račune cerkvenim ključarjem. v	, , . .	,
~C*,* Sv,>b.,« Iv v*h-» v|>ij«'	'«' ^ vwmu, ua » 1 " I
lh.it,ilajlv in	ilnji«'. U ra/nm-!''.''	u»l'maJ0 z "a,'*,h a I
sk.li knji^ 1... vitli nilitV ,lnWi kak,,' lj«»»ja, katwx, baje jednola propagira.)
",. M v. Komla.	i < i»tov<> j«- vsak delam- »vojotfa jJa- j
1)110 čut-a je imel -it. M. V. Iv,..»da , ila vmlen. Al.'kdor radovdjno sprej-
Uu\\ ojrlaa v svojem l.sh,. v katemn ">«•' *	P>»'«> kl »«"» ,,a	i
j,. (,,1.1. da x tiskarni 'Mllas Svolio-; P1"'I*""11 »»pisan« l.ratoljul.je, katera
...	i i •» i «	. ; ie v i »riineru z njegovim delom pre-
de ne * dobiček v /<lp jH>saiik»rm-■	'	J ^	.
\ i sok a, temu s<* ne «^re za o be no korist 'v |H,j.iMiilo -lede tiskarne "Ulns ^^ dm>t venikov, Pae pa za mastno
SvnlMHlr" na f služi vsem zavisbiim pbu-anc službe.
, tli	,	Zavedni <lelavci \edin> tivliano, <la
jiiiro^loN ausknir «lela\eem tole na /na-
duhovniki za svoje tlelo predobro
ii ie.	-	.
•n- t	Cv k i " ,1.1. .m plarani. Tu naj hi sami skrbeli, da bi
ii>k<awia (ilas Is\o1xh1<' [» m »i i ne i	J	..	..
...	.	m i- i rediii nokai troto\ v s \ < ► i i srcxlini.
rk/istira. par pa ima ir. M. \. Komla	,w,.)
i	ii »ii.	i : .. v \'hleli na i l»i oezdir \ ot-esu svojega
neka | prx'dalov erk, kat^n* ruhi t.a o-	"	1	.	J ^
irlase. šesto in sedmo stran v svojem	M. ,.Zr, ,e,a. nikakor pa tie bruno v svo-
list.1 •'(i 1 as SxolMHle". Pole- teh pre	.)'Mn lasfnnn orc^U. 4
dal<>\ <'rk ima - M. V. K<mda ši' ne-	hol/.nost xsake^a /uxinhiepi dehiv-
kaj družeča tiskarskega opnlja. ki pa	ea jc, da najprvo vv *vojih /vi-stali ]K>-
nikakor ne zad«*»tuje, da hi -am izda-	bijU mastno phu-ane službe, da take
jal tiskovine.	ljudi, ki stremijo za dobro plačanim
V s,, tiskovine, ki so bile nanvene hre„l<4nini živ ljeiijem «lia t roške na-
m i- r ji k i • .; i. iit»,la i h ►k ;i/«' v i^npolni nair<»ti vsemu pn ir. M. \ . Komti, je <l«i*e«laj tiskala	»	11
*'lU'lni<ka tiskarna", ki je v resniei
\mom ^Glaa Svo4Kxle,, pretrgli v&a-
ko vt% U so dognali za iihl, katefC-ga je pisal g. M. V. Konda bodrugu
Siuiomu Kaveieai v Viixleii, 111., in da ostanejo na tem stali66u, dotkler se vte krivice — protisocialiatično iiastopa-nje g. M. V. Konde in druge diference v S. N. P. J. — ne poravnajo.
Jugoslovanski delavci, ^ ki imate zdrav razaim in pamet, j>a aodifte, je li naš nastop pravilen ali ne, K&teregu smo vam razoblozili v tem letaku.
Mi smo priipravl/jeni na v»aik napa(L^ ki Ikj. bwel v ^(ilas Svobode'', odgd?^ vorili z letakom, ker nimamo slov. lista v Anieriiki na ni^j>olago, v katerem bi obelodanili svoj zagovor. Mi veino in »mu prepričani, da sta na nasi strani pravica in resnica, radi tega idedamo tudi bodocmoati vedelo v o-braz.
t' » j
Jugoslovanski delavci! Ako ste za IkjIjšo hmlo^-nost svojih otrok, ako no-čete, <la IkkIo tudi vaši otroci meodni sužnji, ako s te prijatelji svobode, e-nako^ti, in bratstva, potem na delo! Kjerkoli je vas le ]>et zavednih delavcev, ustanovi.te slovanski ali jugoslovanski socialifitu?ni klub. Ako se u-stanovi močna in krepka socialiatična ui'ira-nlZiieija, je mogoče za vselej odstraniti take dopxl'kkakeršni s«> se zavivili jui 4 4 < i las Svobode" in S. N.
s Vetu.
lastnina e^kih sm-iali^tov, v kateri Zavedni delavci; ki z bistrim <rkom; -4' vsaki ci'iit	za ay:itaei>». ,(»., opazujemo človeško /ivijenje, \ idimo ,
M. V. lvonda je oni te tiskarne dobi- in itUm^o. kako se dandanes ljud-Vjil izivenn 'nizske eene. kateiv je on st\o i/.kori.^i .]mM \eivko m mesi-aai- ^ siim poljubno /vi-al. dohirnk \>i\ <|>ra- -»ko j^ditieno krinko za /as<»bne na-\ 1 \ s\oj /ep.	mene. No, sedaj sm<» pa doživeli, da hi
Ako /avedni delavci tore, /ele na- vtihotapi'l. v vivte Moralistov lju-i«*4ti tiskovin, na, pišejo v sloven-	ki fh-Vjo izkor^ati jugoslovan-
ske«, jezrku na tale naslov: Delnieka tiskala, (»s;J ......rni> St.. Chica-o,k^ti in bratstva.
Tli. Vse tiskovine, ki se ti-kajo /a a- Slo\^ns|i s^-alisti. /dn»t/.eni v slo-. irHaeijo. imajo v tej tiskali izdaten 1 venskem Aocialistirnem klubu v Chi-^»pu-iV	'[cairi. izjavljajo o<lpito. da s te veivte
• • •	liTidmi niso \ nobeni zvezi, da z
P. J.
Ako ImmIc.• jirgt»slovainska socialiiKtie ii a organizacija narasti a, potem bode rnopK-e izdajati tiufi svoje lastno gla silo, ki U»de lastnina vseh, ne pa -am^zaiih ose4», ki mislijo le na svoj žep, ne pa na občni bla^<or vseh slovansikih delavcev.
K«U»rkoli' želi'kako | m »javilo, naj j »i še so«lnnrn tajniku: Anton P rešeni, \V. 'jo. St.. Chicago, 111.
Dokler pa jugoslovanski zavedni delavci nimajo' svojega glasila v A-rnenki. prijx>ročam° vsetrv somišljenikom. tirtj atritirajo zh iiakl^l^ije socialist iene liste, ki izhajajo v stari domovini. Naslovi se glase: Rdeči prapor'\ Tn&t, Avstrija — <4Na-prej Idri ja, Avstrija -- " Napi skiLjubljana, Avstrija — 4 * Slo-ImnI'iui ri«,M, Zagreb, i!rv«tsko,
.It »C
•V'
* A n d re;V«e-4*0 ra v tie, pr«'(lsednik. Za odbor:
More, Anton P rešeni, Jože Ječmen jak.
Izza kulis centr. odbora "Sloven-Nar.
Kakor pri \f»eiu dosedanjem gibanju slov.. pod]*oruih organizacij v A-meriki, ki nosijo na čelu [»ov^wecno izraz "jednota", tako t/iuli pri S. K. P. J. Msmeii ustanovitve te podporne zveze ni bil za ^ s<» enak; bili so različni nameni različnih m<vž in istotako različne so bile tudi jHrtrebe.
K<M'istoU)Vi'i i.n sebičneži so šli za ustanovo s svojega stališča, i dejal isti za s, v a r • — s svojega.
Idejalisti so videli v tem gibanju vedno kulturno |>otrebo, kulturno delo; materija In i koristolovci pa so videli ob takih prilikah s tem — koristi '/a se. Te dve smeri, dveh elementov sta šli takoj v začetku ustanove po eni in isti poti; kakor bratje, ki4 imajo onega očeta in nikomur taterat ni bilo opravičeno sumičiti, da gredo }>o-leg idealnih |>ožrtvovancev, držeč se v hrat<djiihnem sijaju " tisti hinavski koristolovci. ki so imeli namen, sistematičnim |>otom si osvojiti cclo ^>ot —- do svojih nesramnih namir.
Po ti "magični" jnMi >ta hodila elementa < ni I. zborovanja; II. zbor pa je juiiu-sel |H>tovalne slike v vsi svoji nagoti in te so z neljubim razočaranjem }>oka,zale vsuft pot v jaani luči. Stslaj imamo slike, ki nam jasno vore, kdo so bili oni, ki so s hinavskim trčeni korakali poleg.
Počasi in skrbno so negovali ti mt-vihanci v centr. <Nlbom. v ugmlnih ra.zmirali njih u rado vanja s<» lupili \ (mlo na svoj mlin. Ze pred časom 11. zlwimvanja se je od strani centr. od-hora, ki je stel skupno izven 'Zapisnikarja 7 mož, na čelu mu mož temne preteklosti, krožilo in uravnavalo tako, da se. ko čas za to pride, v^sem naprednim in svobodomišljenim elementom zapre j>ot do II. glav. zborovanja in stem za<lavi njih glas. Pati se je bilo namreč tem ljud<rrri treba, teh. ki nevidijo v S. N. P. J. samo tisto povprečni frazo, ki so jo j>obrali tra-hanti raznih amerislkib 44IkkkIIc asso-
.iiatiiur' v svoj. album umajuiii i h namenov.	* * . * ■, 1
Ko je »v4ojt2Ča»no izšel člaau^k k dis-Jviiziji II/ zborovanja S. N. P. J., ki se je vršilo. V Cbičagi ^črtkOm se]V-tembra t. 1. so se že |xnkaid^pUi prvi ainir p t om i*	vaji j.'
Lastnik lista, g«>s|HMl Konda, ki je bil obenem tajnik; Jed note, je pisen | teh vrst,' krje* diskuzijo priobčil. ]>i*i red. meti.-seji centr. odliora, koi za-* pisnikarju, takoj patettenio tzvAxil, da ko bi }>rišel članek ktk • dlsltujuji'' še preti tiskom njemu v n>»ke, bi isti nikdar m vpogled al belega dne. Dasi i članek vswitii -j- razun jrar kritičnih tm^k o ureditvi pravil ni imel nikake žaljive vsebine, je t>a.r odbornikov vendar iznašlo, bi ne-smelo pisali i ničesar, kar ni jednoti j koris4 ( !). — 1'ač je bilo v članku nHr kaj soei jal i stični i h temdew, ki so bile z orirtwn na sodmge, ki so bili ^/So še člani jednoite, o|>ravičene.
Vffi? te-
tsra je bH nasvet, uda ni priporočil«
vredno, da se vo4i pooblaščence za zju-iiifnja društva iz ceotr. odbora, ker t?i t>»tem škodujemo na jiotnanjkaaiju novih nasvetov za p rili. pravila in delovanje — ta stavek možem, ki so raknli na \nanje mandate, ečividno ni bil všeč.
lvmeono se je človek zadovoljil^ da je člaaiek proti volji lastnika lista, le dosegel naimen in ta zasluga tiči v tem, da Be je rokopis izročil tedaaije-mii. i^edniku'44Ci. S.'*, sodr. J. Za-vrtnilku,,t< da ga je on dal v tisk.
Dinkuafija je dala povod otvoritvi debat in izražanju misli za pri h. zasedanje »bora S. S. P.. J«. In rte se je glasilo par dopisniUoV^šodrug6v, katerih rok opis i pa iiino prišli uredniku * * (i. S.M v roke, ampak modremu eeiuaarj u,. lastil i k u •4*<i.vS.,> M.^V. Komfu. Ta. je rpfcopi-se prt re<l. seji navzočim prečkal ;in."nahiignitr je
H'to spodobno v tiak. lv 44šieči°
• i""** •se v dopisih dveh dopisnikov ni Ilir
česarnahajalo, kar bi govo"r\lo proti
4*autorite»ti'' S. N. P. J;'in dopisala
se .objavila. • .	'.".*.'
• i*. ». ■ Par dopisnikom je &lo gladko; aH
prigodilo se je, da je došio v uredil. •Mi. S." (kojega pa ur. ni videl) tu-cii pismo z vsebino disfcuizije,-ki j\a je bilo 4tkritično" za autoritetu|. in to pismo se. niti na koncilu. redn me s. seje ni prečitalo, arti|Kifc'krat'k^inalo,.4H) Vzoni 'atisirijskili državpih' pravdni* kov .-— koniiseiralo.- ((Hej dopis sodr., S. Kavčiča.), To pa še ni bil \ rhiuier nesramnosti teh birokratov, ti so. sli dalje.	'	..' ..
. 'Društvo •' Daniea'' At. 22*. v Tri-' montain/ Miefi., je>pooblastilo pisca teh	zastopnikom njrli drn*tva;-k
(I. zborovanju S. N.*P. .1. in mu vposlalo V to potrebne listijie, ki £o bile uradno pravilno i*vrše®eT Centralni .odbor \A\ je na ml. mes. seji - m. august a t'.,,.!. |»ooblast ilo razveljavil ia
prr<TW. AT Mladiča z motivacijo: da
^ : * t „ • •Dtsee teh "vrst ^ In ima f>rav4>, ozir. m
ftl. 42. ni'hotelo ničesar »lid*ti je I je ta odibor lahko do »mili v uradu
predsednik in ostali odbor hotel *a ta S. N. P. J., fce se to komu ravno zlju-
siučaij porabiti oziroma preslepili s bi iti če se domači odbor "razume". 21. ' ej. 1.1 4 4 dolznotrti Uradni-1 Posebno pozornost se je. dalo na
kov", ki se glasi: 44 Vsi uradariki jed* sto dol/mi »poliuovati jh> pravilih pred-{kistune,.dolžnost i. Udeležiti pa se irna-
pogl. V. č*len 42., ki se je tako uredil, da le tisti uradniki zamorejo biti pooblaščenci /zunanjih ^društev, ki prisu-
jo gl. ziboruvauija: preda ed., I. ta j.,, ^tujejo pri gl. zborovanju. S tem se •Wag. in nadizorniški odbor."	je'hotela vsa aftua upopraviti", —
Očividno je torej, da ho si ta člen Zborovanje je minilo . iti delegatje vzeli za samazanje oči zato, ker je so se vračali jKjtrtih src
m jim. najboi je služil.
Lokalna društva ta člen v nobenem
v "	•»	«
ozira. itazadefie; ker se tiče le jed. uradnikov. Pisec v tem slučaju tudi ni imel < namena prisostvovati gK zborovanju, kot uradnik, "ampak kot po-ol)iasene<',\ s j»ooblastilom, za društ. "baniea**, torej je bil jnerodajein le člen 42. j>ogl. 3. jed. .pravil, ne pa pogl. 21. čl: 1.	• ,
T«wia ysakA sredstvo jo dobro doslo, •tem-.[»oš.tertjakom, kadar se je šlo za odytjani'teV njim neljubih ljudi.'
Znnanjeni delegatom, ki so prišJi iz raznih krajev, večina sodinigi se jim je lagalo in farbalo jih, da hočejo so-eijalisii v Ch'ieagi jednoto razdreti \er jo 'njM-ljati po svojem načinu; da
so ti ljudje aharhisti itd. Razume se
• •, «, » . * *
t>b' sebi,..da so slikali hudiča na steno '.v ►najstrašnejših barvali in qobeno sredstsp jim." zopet ni bilo preumaza-no v dosego'*njih namenov. > Prišli- so dnevi konveselje. Ah, žalobtni dnevi so bili t<r;xv zgodovlui-skiv, Am.0<<bra-tol.jubja" bjftane sramotilen pečat te-ga" zbprovanja#. Izmed pavzočih- delegatov je bilo 13 zunanjih, na kamere je prišlo »13. gla^v|.' <)st alih glasov pa* je 1'M.M'daljM'ii't r. odbotr N. P. J., s katerimi jeHahko 4 * pošteno'^ teroriziraj z^uianje delegate;	, a
dloul- so bililepo rezervirani in tako vpeljani, da-'se je tiste predloge, kiterih staviti staremu odbora ni-bilo dostojno, prepustilo jsufianjem de-legaft>m. to so bili -taki predlogi, ki*so' se tikali nofrajm^ti; S. X. P.
na svoj , dom, domači pa so triumfalno, zmagonosno, s hinavskim ]H)smehoni zabavljali čez socijaliste. Da dos4'j||i sof kar želeli in nihče jim ni mogel do živega. Poslanei delegatje so HY°j°t dolžnost storili, da se je }*>grnila miza tistim, ki so z umnim tihotapstvom prišli na krmilo. Družeča njih nič mar T
Zapisnik 11. zliorovanja je izšel. V zapisniku, ki je j>odoben lavratan-sklrn litanijam, se je zaman iskalo važnih predlogov, ki so bili stavljeni in sprejeti, k dove "s koliko glasi. Pa čemu tudi t Točno sporočilo obdrža-nih.sej:in njih vseliini bi znalo škodovali napredku 41 jednote", zato se je stvar v korist ■'napredku'' omejila. Pripadniki jed note, Kaj vas mar! T Ali v resnici netTf *	1 -
pravice • jrlaiiov ^ in |K»sai^e^nili1
člrn dolo^io: 4ile ona društva. ki »o neoddaljena od kraja, kjer se vrši. ph'^mwapje. iftiajo ]>ravicov -poslati jMK>Hlflšč.enc<, k\ pa mora biti .♦delegat ali ^radT^"" jedno»tet''... To govori jaf*io; vrtic tetnu r* je eel odbor trdil, tla pisee nima pravo biti , imenovan takim, da si je "bil svojčas zapisnikar jedfnote, — torej uradnik! Da bi f%e mu d<*p°redalo,^la je .jja fia-VWni poti, ^ mistificiralo s člen; pravil in med tefn. ko se o pogl. V.
je vravmilo-vse: nastavilo uradnike, odredilo pla<V, Tudi za predlog plač sve je najelo "tlačane/ da* so stavili pivdloge, a povedalo se jinl je preje, da je pinogo dela, < 4'noč in dan se d<*-izjavil g. K., tajnik* f . Soeijalisti hodo |>otem. če se jyt:avi da človek noč in. dan dela,> gotovo spregledali in po socijalističnihnačelih tudi delo znali 'ceniti^ ijf plačati.
Modro. * ' » . - . r	y
' Pravil* so se sedaj tako uredila, da
Rojaki! -	~v
Kdo se ne spomnja raznih slepar-štev, ki jih prinašajo dnevnii^ dan n^ dan i,n mi se tem novicam čudinio; zanimajo-nasvelike justične Razprave in radovednosti lačni pji zaključ-Vih teh, zasledujemo nemoteno/"dan na. dan časopisje. \ se, nas tako strastno zanima, človek pozabi na vse! — A glejte :> kar s<* godi daleč od nas, in mogoče v •)»r«tiraifi ohliki porb^i), ga prinaša . seuzacijsko časopisje.— zato Smo vneti; fcar.pa se dogaja med nami, pa Se niti neogledamo. Pri*d druge prage hodimo gledati smeti in jih v rad i gledamo, zato, da smo ct o-' pravičeniM sortitl. Naše smeti pa puš-brezhri/no pred pragom; niti
jI	t	...
zganemo se! Kojjjki! hočemo gojiti šče' se v naprej!t — Ne!! zavednega Slovenca, ki* so-\\ tiranijo,, tihotapstvo, hinav->*'ino in liuBvbuig je • dolžnost, da, se, ko pride čas plačila s temi hinavci obračufia ! ^ Ne" samo socijaliste veže ta svetla dolžposf« teinveč* vse, ki ljubijo "pravic in odkritosrčnost.
•	Geslo nfitSe ,naj bo.: v boj za pia vi-o, > vbodom urjenje in- pra vi blagor
našega slovenskega proletarstva! v
•	vV rhicagi, dne 17. vinotoka 1905^ -
* > - Frank Petrič, t	bivši zasipmikaiV-
* <
v
Vse je oprostijivo, le izdajstvo ne
Piše Ferdinand Petsche.
Življehje vesoljnega ljudstva je dandanes živalsko. Kakor močna zver razti*ga svojo žrtev, ravno tako tudi mogočne j i med ljudstvom podvrže, izrabi, ugonobi izkorišča, izsesava sfa-bejega svojega, so< lo'veka. Denar, mo-loh, je kriv tega vsega. Krade se, ro-rpa se in karrv 44wholesale' se mori, lri to zakajza denar!-	. „
Kdo ga 'je ustvaril, in zakaj je bH ^stav^etf? Postavila gft je človeška družba M v starem veku, kajti« ona, oziroma |>osameznilci nje, so se tem jKitom, y>otom dpnarja. mčrili, kdo je mogočneji od^driizega^Kako so s* ga ; pridobili, rti bilo -nprasanja. Slovencem in tudi dru^zrim narodom pričajo jasno oni titsiki ropi, žaaa pre-
teklega stoletja. Toda kol i ko "so si ga pridobili, to je bilo uprašanje! Stem se je odlikoval eden od druzega, mogočni — vladajoči stan, od beračetf-podložnikov. "
Vse im svetu se je spreobrnilo, se preobrača, se izboljšuje^ le eno ne, to je blaženi moloh — denar — ta je nedotakljiv. Dokler pa bo v veljavi denar, se bodo ponavljali zločini. Denar je podlaga današnje človeške di;už)be, ona pa podlaga zločinov. Za denar umori oče sina, ali pa naobrat-ldenar umori oče sina, ali pa neobrat-no. Denar je,kriv silnega nakopiče-vanja bogastva na eni strani, kriv je silne bede na drugi strani. Denar odločuje stanove!
.Nobena stvar na svetu — in tudi katolška inkvizicija ne — ni prelila toliko krvi, Ikakor denar. Denar pro-vzročuje rop, provzročuje vojne, krize, lakoto, bolezen, prostitucijo, denar lahko ugonobi cele narode, denar pa je tudi rodil Roekefellerja, je rodil cara, sultana, in druge roparske konsorte. Za denar se stori vse, on je vsegamogočen!
Denar je bil kriv, da se je porodil; oni neizfrrisljivi rop nad .slovenskim narodom^v Ameriki«pri drugem glavnem zborovanju S. N. P. .T. v Chicago. .	* • t .
Toda sC vse to je oprostlivo, ker ves današnji družabni red je tako re-koi zidan na zločinstvu. Tat, morilee,

. ropar, he vedno lahko zagovarja, da je pnxlukt današnjih razmer. Še
pri vseh teh hudodelstvah, so tehtati
------uzroki, to je izvir zločina. Vendar pa
je eu zločin, ki je neoprostljiv, to je izdajstvo."— Judež je izdal . svojega učenika za 30 srebernjakovj zaradi tega zločina je postal zgodovinski. Poglejmo le pa danes bi spozaiali bomo, Ma mTsvimf izdajie kar mršili. Kesnica je, da tudi izdajalec izda . Jo. za planilo, toda ta pregreha je toliko silna «aradi posledic, lzdajica lahko zakrivi n a j v eija" iiudodel si v a in vje že mnogokrat zahtevala žrtve celili narodov — na miljone ljudstva. Izdajalec se hlini ljudem, naobratuo pa jih. ugonobi. ,
Eden tacifc izdajalcev je tudi g. M; V. Konda, lastnik "Glas Svobode". \ V lUstu vedno kriči: "Vse za napre-f—' ^aki i>rat«tvo in svobodo*', takoj potem pa "socijalisti »o anarhisti, tihu-tapci, tatovi in hinavci." Po njego-vem smislu bi morali biti socijalisti — liki njemu — izkoriščevalci svojega naroda, politično prepričanje pa ob času boja izdati drugim strankam. Vsaj tako zahteva v onemu imperti-
nentnemu pismu, ki ga je poslal ao-drugii Simonu Kavčiču. -
Ker ne more več josti iz klerikalnega korita, lovi z listom socijalistc ter jih voiU v tabor klerikalcev, za kar je Od zadnjih dobro plačan. Vedno mu je jezik namazan z medom, v srcu pa nosi strup. To dokazuje izdajstvo za denar, kajti njeonii je vse jednako, dela za to ali ono stran, le da ima on dobiček.
Ko nebi g. M. V. Konda zavrgel oTiega dopisa sod. S. Kavčiča, 8. N. P. J. ne bi nikdar —.vsaj gmotno ne
—	zvršila onega umazanega, iz zgodovine Slovencev v tujini neizbrisJji-vega ropa pri drugem njenem gl. zbo-" rov an ju, seveda tudi g. Konda ne bi dobil $.xS0.0U- na leto, in to pove vse.
—	Marsikateri um bi se zbi«strij, marsikaj dobrega bi bilo ustanovljenega za slovenski rfarod, sod. Petriča mandat za delegata ne bi bil nikdar o vržen, 4 diicaški "banditje", kakor jih sedaj udje S. N. P. J. imenujejo si ne bi nikdar tihotapsko prisvojili yeč glasov, nego vsi odposlani delegatje drugih društev, ko bi^ on pravočasno
priobčil oni izvrsten, toliko pomenljivi dopis.
Toda kaj če izdajalska duša reči, alio svoboda ljudska tudi zbog nje umre, da le on napolni svoj žep. Ne prešine ga smrtna zona, ko se spomni, da je izdal tfloveirski narod v najhujši borbi. A ko mu stopiš na nogo, pred-baciva ti Sakserja; razlika med njima pa je, da je Sakser vsaj odkrit lopov, med tem ko je g. Konda hlinski izdajalec.
Oprayičeni so' tedaj .socjalisti, ne, dolžnost je njihova tak list bojkotirati, kajti veliVo bofje je zanje biti brez'lista, kakor pa tak Štnir imenovati svojernu #1 asi lvu.
Po mojem smislu list/ kj je lastnina posameznika, sploii ne Mbre biti koristen delavcem, kajti posameznik bode vedno obračal vodo na svoj mlin. Delavcev glaisilo more biti od njih samih ustanovljeno, od njih aamih vzdrža-vano, in ako še s tolikimi žrtvami, ker le |H>tem, afco je glasilo njih lastil za more zastopati njih interese. Le/vsakdo sam za more s\nj<- težnje na/j bolj razložiti.
IZJAVA
V si "»v. soc. klubu v Chicagi so sami delavci, ki si morajo s težkim delom služiti svoj vsakdanji kruh. Slov. socialisti gledajo, kako meščanske stranke nesramno izkoriščajo delavce v: Ameriki. No, sedaj se je pa našel človek, ki hoče jmkI krinko socializma.
4 ■
— ševe jjosetMiega socializma, kakerš-nega razume le on, nasuti slovenskim delavcem in javnosti peska ,v oči, ki hoče, liki ruški car, da bi vsi socialisti tako plesali, kakor bi on gode| na piščalko. •
Taikemu autokratičnemu početju so se pa^lovenski socialisti v Chicagi vprli, ker je vodilo direktno v samovlado lastnika "GH. Svobode". t ♦
VsJed tega je tudi slo\\ soc. klub skic--nil enoglasno na zadnji seji izdati 'poseben letak, da obvesti slovenske
delavce v Ameriki o autokratičnih nagibih lastnika "(ilas Svobode'' in o dogodkih v Jed no t i, ki dokazujejo, da je S. N. P. J. vse, le svobodomiselna ne..
Končno še omenimo, da je laž, da so hoteli nekateri slov. socialisti za $000 g. M. V. Kondi s silo vzeti list., (i. M. V. Konda je vedel za vsako sejo, ali obiskaval jih je mlačno. O. M. V. Konda je imel do ved j Časa in denarja, da se je v deleži! vseslovenskega izleta v Chicagi. na katerem so imela prvo besedo klerikalna društva, ni pa imel časa in denarja, da bi so bil u-j deležil. socialističnega izleta v .Milwaukee, s. kaierim so slov. socialisti dosegli velik moralen vspeh. To pove vse!
Pred zaključkom letaka je došel na

slov. s»oe. klub list od sodruga Načeta Žlembergerja, v katerem stavi
• »
predlog, naj se afera sodr. Kavčiča in Frank Petriča izroči j>osebnemu razr sodišču.
; Slov. soc. klub nima ničesar proti razsodišču, a zajemno pa izjavlja, da ne odneha preje od boja, dokler ome-n je n en a sodruga ne dobita popolno zadoščenje. .
Jugoslovanski delavci, razširite ta letak v sleherno hišo, kjer bivajo jugoslovanski delavci.	v
Anton Po ravne, predsednik.
• ■ *
Za odbor:	^ r
Anton Prešern, Jože Ječmen jak, Joe More.
Strankarske zadeve.
' Do sedaj .no poslali naslednji so-drugi nftbrani denhr za tiskovni sklad 'slovenskega socialističnega kluba:
Math Kirar <0.50; Jože Ženko $2.50;. Anton PreSern $2.50; Jože Matko $1.40; John Zobec $2J>5; Ign. Žlembergar $2.40; Sim. Kaučič $1; Nik< Panjanin $2.50; Frank Leveč $2.50; Frank * Budna $2.50; A ndr. Poravne $2.50; Jože More $2.50.
Sodrug John Zobec je nabral v Koslvn, Wash., brez .blokov $1.25. ffcinovnli so naslednji sodrugi: .
1 • Frank /upati f>0c; Anton Župati .VteT*Anton Janaček 10c; Kauzlovič, ")c in John Zobec 10c. Fred Peče 55c.
Ker nam je sedaj nemogoče objavljati doneske za tiskovni sklad v "OL Svobode/', ker je lastnik lista g. M. Konda sam dokazal s svojim ^stopanjem, da ni socialist, bodemo v prihodnje objavljali doneske za tiskovni sklad v letakih, dokler nimamo svojega .lastnega glasila v A meri k L
V kratkem — tekrun 14 dni — izide knjižica "Naša bogatstva". Knjižica bode stala le 5e.
Kdor želi glede razprodaje knjižic "Naša bogatstvaM kako pojasnilo, ali če je kdo poslal denar za tiskovni sklad slov, soc. kluba in ni objavljen v tem letaku, naj piše direktno tajniku slov. soc. kluba. Naslov se glasi: Anton Prešern, 093 W, 20th St., Chicago, Illinois.
Andrej Poravne, predsednik.
» •>
•U s

LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
• I.	,	Cliicajfo, Januar lOOO	-	I^eto I.
• Vsem SndriHMlTI ill Ilžl- ke z revollieiona;mo vsebino razširja- teini, ker so krivca, ki so provzroči- pod parnimi Wli. Tedi jih je vbogal. YOV1M tJVUl UgUlll 111 lltt- jo tudi v Carekem selu.	. li bankerot, znameniti meščanski po- Komaj je zvreil to "i-meni-Uno" delo,
rOČnikAtn I1J1	Tudi	v P**™«***« *>* od- litikarji.	«0 lopato takoj zdrobili na drobtae
A Will Ki v lil 11» 4UUUJVI povedal je jo pokorščino. Le kozaki so Stara pesem! Kedar se pre v ve- koščke, in jih razdelili med možAvotn
--carju še zvesti. Le ti so se v vojni	liki ameriški repuibliki .za veletiatove	kot relikvije.
Z današnjo izdajo 14 Pnoletaonca''	z Japonci pokazali kot pravcati stra-	v cilindru in ftraku, tedaj pravica za-	Mi Američani — posebno republiko slovenski zavedni delavci v Ame-	hopetci, ki bodo pred revolucionarcd,	"tisne oba očesa?	kani se smejo klečeplazcem* ki se vb-riki »topili v javnost, ustanovili so	ako bode le te podpiralo tudi vojaš-	__ y Toledu, Ohio, so zapeli Chas.	l;ajo na kolenih pred' evropskimi tet, ki je v resnici lastnina vseh za-	fcvo, tako bežali, kolikor jih bodo ne-	m. Gardner*, predsedmika "Colonial	knezi, kralji in cesarji! Mi pa misli-vednih slovenskih delavcev, ki so or- sli njih umi konjiči.	Insurance Union", ker je poneveril	mo, da ni nobene razlike mej oviro-
ganizirani v ameriških socialističtoih --denar zavarovancev. Tako se rušijo	pejbkimi *n ameriškimi klečeptezci.
klubih. ..' V Meklenburgu ni protestantov-	stebri današnje gnjdle *doveške druž-	V Evropi se trgajo klečeplazci za o-Do danes slovenski deLavci v Ame-	skim popom všeč, da mrliče sežigajo,	be! ...	6tank^ od smodk, katere mečejo "vi-riki niso imeli Usta, v katerem bi	Visjd popje so pač mnenja, da bode-	— Senator Chancey M. Depew,	sokorodni" postopača proč, pri nas lahlko povedali odprto svoje misli,	na sodnji dan bog lažje iz trohnenih	znani govornik pri bogatih pojedi-	v svobodni Ameriki se pa trgajo za ker je vsaki lastnik slov. ameriških	kostij kakor iz pepela obudil ljudi	nah ameriških milijonarjev, se je za-	ostanke lonate, katero ?e predsednik časnikov privolil le to priobčiti, kar, v življenje. Ti farji so v resnici vred-	hvalil za ravnateljkko služlbo pri za-	imel slu\jkio v rokah, je netoio njegovemu "kšeftu". Se le	ni boga, h kateremu molijo, in o ka-	varovalni drtdflbi " Equitable". Vsled	— Dasi se povsod zatrjuje, da ži-z uarttoovitvijo "Pro^aica" se je	terem pripovedujejo, da je mašceva- - preiskave proti tej družbi je "častit-	vimo kulturno življenje, vendar do-narediilo konec tem žalostnim razme-	len in nizkoten. • -	tyivi" zakonodajalec tako blamiran	godfci vsaki dan dokazujejo, da živinam, razmeram, ki so vstvarile med Na Saksonskem so socialisti prire-	do kostij, da je moral ostavki mastno	mo še v najnižjem barbarstvu. Ko so ameriškimi Slovenci dvomljive ek- dMi velike demonstracije proti tri	j^aoano slu^ibo.	v Winsoru, Vt., obeseli te dni Jemo zistecce, ki so slovenske ameriške de-	razrednemu volilnemu pravu. V	0 I)epew-u bi }>ač lahko rekli: Če	Rogers, ki je umorila svojega sopro-laivve zavajali na kriva pota, mesto	Drazdanah so v kraljevskemu gradu	vprav se človek vedno smeji, vzlic	"o, se je pokazalo, da je vrv preda bi jih poučili, da je kapitalizem	demonstraulje pAUili *i;pe. Prišlo jo	temo je lahko največji lopov. Kako	dolga. Morilka Rogers ie troelm groz-edini smitni sovražmk delavcev.	tudi do boja med ljudstvom in poli-	veselo je Hledal« stari zna/nec v svet,	ne muke, ker se je s pifcti na nogah
V	"Proletarcu" bode lahko vsakdo	eijo. Seve policija je nastopila po	kedar je pri lukulskih pojedinah go-	dotikala tal. Slednjič je priskočil po-povedal svoje misli, ne da bi se mu	ruskem kozaškem načinu.	voril svoje prazne in pu'hle govoran-	moižni šerif Kinney, potegnil je vrv
bilo treba bati, da se bode dopis za- --ee, katere je navadmo soTSTs slabimi	kviško in tako zadavil žrtev knštian-
vrgel, ker morda ne ugaja uredniku V francoskem senatu je. bil zakon	in neslanimi dovtipi.	ske usmiljenosti in doforotfljivoati.
ali komu drucemu. "Proletarec" bo-	za ločitev cerkve od države sprejet	Dasj danes Depew razkrinkan	— V New Yoiku so tvoraičarji za
de prinašal ameriške novice, satirič-	s 181 glasovi proti 110. Glasovanje	pre<j v^em svetom kot siepar, vendar	železarske stavbe akienili, da bodo
ne notice, socialno gospodarske in po- občinstvo spremejalo z burnimi	se on	to razskrinkanje prokleto	usedli odjpnio deJa\Tni»co (9pen shop).
Ikičtie članke, zgodov^n^ke spise, po-	klici: Živela republika!	malo zmeni. 7 Njegov mosnjiček jc	Pa jih bode najbrže zeiblo!
Tisti, ČTte itd. Izhajal bode sedaj le	y francoski državi je sedaj oklen-	p,>],n Marčkov, katere 60 mu nanesli	— Ko je ljudski vihar v Rusiji .
enflrrat v mesecu na osmih afli več	kalo popoih! Prav je tako!	ljudje, ki so veseli, če drugi za nje-P™*! siJVie valove, je Samuel Gom-
straneh. Cena za celo leto mu je.le. -- ^	mislijo. In to Depewa tolaži.	pers poslal udanostno adreso grofu
50c. Na»ročtii(na naj se pošilja sodra-. y Braziliji so nemški častniki s	— y repuil)ililkan^kem senatskem	Witteilu, ruskemu ministrskemu pred-
gu Antonu Prešernu, 678 W. 17th	toipničarke '^Panter'' v vasi Itajahi,	klubu se je minole dni vprav živahno	sedmiku itn sicer v iimeniu ameriških
St., Chicago, III., vsi rokopisi pa	v prov-inciji Samta Catalina, vlomili	razpravlja 1<J, kako naj. bi se na«to-	delavcev. Gospod Gom»pens, zastop-
uredniStvu "Proletarca", 683 Loo-	v hišo-Steinhofa, ga zvezali in od-	pi 16 proti senatorjema Burtorra iz	ni'k najmočnejše delavske strokovne
mis St., Chicago, Illinois.	vedli na topiničarko, ker je vojaški	Kansasa in Mitehei'lu iz Oregon a, ki	organizacije na svetu, seje predrzni!
A«dr<\i Poravtne, Amton Prešern,	begun.	sta zlorabila svoj senatorski vpliv,	psovati ruske pro-letarce, ''ker so po-
furedsedhik. tajlnik.	S tem činom so nepaški častniki	da sta si nolinila svoje denarne moš-	deljeno svobodo oneftastili z izgredi." i
■ --kršili mednarodno ljudsko pravo,	njice*. Konoc konca je bil, da naj vse	Mi ne vemo, koliko časa bodo de-
f j I V	Ali kaj se brigajo države dandanes	pri starem ostane. Gliha pač v'kup	laved v svoji sredi trpeli tega htapoa
llfl ril 70 m flaiCC	** ^^^ l^dska prava, ako	štriiia!	ameriških kapitalistov, ki se smatra
w§ WUftV 111 %iUIVVa	vo<jj€ teh v^o, da imajo o<pra-	— Komaj je bila delbata v repu-	v svoii domišljavosti za nekakega
-_ _	___ vi<ti v vojaškem ožim s slabostnejšo blikan^kem sena^skem klubu o Bur- autokrata v delavski ameriiaki Sveži t
V	Rusitji koraka revolucija vedno državo.	tonu in Mitchellu končana, je pa do- Doli z Gorapersom! bi se moralo
naprej. Stavke železniških in brzo- N AMFRlfiKE VESTI	vewt' da je senftt<Vr Mitdie11 v*led ^	^
javnito vsluižbencev so na dnevnem	b	«eke operacije umrl. Da je smrt te- rvki, ako bi delavca razumeli, kak&io
redu Med vojaki povsodi vre im dni- — V vzhodnem delu mesta New	ga bogatega hudodelca v|ec mnogim podlo lumipanjo je Gom<pere zopet
žajo se z revolucionar«. ' Jereey-a so priredili gospodje, kojih	\udetn, je resnica. Ali njegovi kole- zavrnil s to udario«tjo izjavo. # t
'Tudi knetje se gifblljajo in pož5ga- kraljestvo ni tega sveta, kar na de-	gUenatorji so vsled njegove smrti- r- V Glas Svofcode praivyo go-
jo pw^stva modtiokrviniih poetopačev belo misijone, da bi današnje grešno	v veliki zadiregi. Revčki ne vedo, ali spod Konda, ^da je « Pnoletarec ,
-- svojih srr>Ttni»h sovraižnikov. ljudstvo zopet privedli h Kristusu	bi era pokopali s vsemi eenatiorskimi ker je v resnici glasilo zavednih slo-
V	zloglasni trdnjavi Šliselbm* ** — kralju.	častmi, ali pa i kot navadnega^ore- venskih delavcev, nekak norec, je mnfo vsi posadka. Zahteva se, da Neki misijonski pridigar je kar v	ka < . - ™ človeka, ki pravi letakrat de-ne morrt političme zločince takoj iz- gostilni pričel s svojim bogu dopad-	Cemu toliko premišljevanja T Ko- lavcu jgospwlv <*e m«u te vrste pokloni p&titi is ječe. ' Ijdvim delom. Po končani pridigi je	liko senatorjev je že umrio, ki so bili tudi -kaj nesejo, se dmzega tudi pri-
_ • _ -	_ ____ « . *	m	1*1	1 ___ __ ___ Y ®--1a 1,__J1 - - ..« J __ Z U.- l^v J aLli	if« 1 lift 4 AJUftfthft /"> L-At-o ♦ i nA »n Arv)
vojaških
V Saratovu le" neka"žern^ka ustre- Gotovo se je ljubi bog veselil tega	,ni nrišel na sled.	željnih kmetičih, o klufbih oroti spa-
tta generala Sakbarova, zmanega-car- najnovejšega načina za spreobmje-	Čenm torej razlika t Hudodelec o-	n.ju, o putnicafa, ki so prxWogle m^se-
fevaga krvnika, v njegovi lastni pa- nje grelnikov!	stane hudodelec//pa na^f bode tajen	nim skušnjavam itd^kakor o umorili
, ' , — V AlleHheny-u, Pa., je šla na-	aH odkrit.	in nxpnh, katere zvišujejo vsafci dan
• Tudi v oardnih polkih, na katere mdna banka <'Bnte^pri8e,, rakom	— Ko se je naš predsednik Qpose-	kapitalisti nad vbogo delavsko piari-
se je očka, .-ur najibolj zamaAal, se zviiž^at in žabtom gost. Vlagatelji	velt te dtii peHfia^na pairtniku "West	.jo. Od Sloxek«, ki o delavskem vpra-
Kri duh revolucije. Revolucionam bodo dobili majhno svotico od vlože-	VH7vi«niaM. so trni častniki' izrotfli	^anihi toliko ra«ume, kakor aaaec na
trdijo odjprto, da se bodo gardm pol- nega denarja nazaj, krivci bodo pa	lepo okinčano lopato in ^a prosiTi,	boben, se dmzega , tudi. pričakovati
ki branili nfgMM na ljod^tro. Leta- najbrie odnesli »voje pete zasluženi	naj vrže nekaj Jopa t premoga v ogenj	ne more! - ^
* A '	•

/
C CA/>i*llcft Jivfl ^»j videli: wdaga I\*iwhe, ah	uudeg pa j«, da wpte Iglej *t.	bi mi U»t>j po-
UU1I O 0UvIflll0lI*IlTv" ithclitttova Zora? Kako drugače ]>a je 46. "Ud. Sd."), da Vi zastavo »odya- atala cOiicaaka Ua prevroča T Ko (4«
la,korupcija!
pii "Uda* tfvobode^t Oetuu tedaj b lizij** i**ite!	iufamigo zaj>ii*di, ate a« najMfc
avojo krivico diuige HWlatite f Vi pNafl^vo ate napadli nekaUre, po- spuminidi, da »te jo Vi moradi odlkuri-te: Petbcihe j».iuM>2 deklici po	t*ui v*e aocijaiWte, a *aiui pa ktfete ti i z Pueble, (Jodo., ker so bdla tU
ttDiaal rnriHniMi PeUche	VHakd' To ^	s^^tt Povejte mi* uulksat,	za Vas tam v resnici pre*vh*«a.
f mp w xonunim. •	AVoU) ^ y^ imenovane in tudi jaz	kodiko od dnuatva pa *e jih je Vam	Sudrug-u Za vrtniku* očitat«, da deda
r ■ .• i ■ V	J Talko rovauju "Ula*
leto nfcoro za uič, tega se pri socija- zadevo odklonil. Bili* pa so i^u-	jaliati oe&ke dediuitike tiskarne, ki ao	delali, če Uiji Vi smatrate delo za ue-
Juntib ne dobi! Kaj tedaj aiorirtit V	dje ,ki ao ioi>eii po $25 igi ;več deliuic,	Vaa na cent o pot>a*Mi, ko dte pouiaJi	kaj nizkotnega.
Chioagi se jih ne more larbati, p*e pa	tedaj <<ZmaM ni bila moje podjetje,	s socijaiibti "unfair". Za/kaj ute Vi	Vam ^va povem odprto, da le Jera-
skučglo »e boide po drugih k<rajih. Kaj	Kewniea j* t<udi, da je bil aa^nikar	svetu zamolčali vzivk preselitve Vase	muv adjutant je zmotžen oalepa-riti
ne, g. Konda, to je Va» pmu-ipt Kaj	bolan (dežad je tedfce v pu#tedji( in	44 velike tiskarne"!	svojega delavca za njegov zaslužek,
ne, bi ftlo, ko bi le teh protoletili sem prevwel .zaipMttifc &e le .potem,	O. Konda, kaj ne, proletarci bi po-	Plačajte sodr. Zavrtniku delo za "Ko-
•oo^attirtuiv ne bilo. 'iSami ne po*e-	ko je on reked, da ga ne more zvrše-	tem zivedjli, da je neteaj narobe z Va-	ledar", katerega ste lansko leto iz-
dajejo ni*,M kajti delavci so a tudi	vati. Ko ja# ne bi tega storil, ne bi bil	mi,.ker drugače Vas nebi oni ljudi, ki	duli. KxHenLar ste prodali, denar pa
dmugdm ne dovolijo žkeri bi^Alckio	spo^obeai za sivoj jiuklie! '	so za Vas todiko žrtvovali, irt-vovali	vtakuili v svoj žep. G. M. V. Koslda f
Toda kako na dedot Najprvio je tre- je s-e danes dodiža»h $7 in da ta*h jaz	list za delavske sti»ylketf oni ptuji na-	vortfte vendar!
•ba oblatiti one. k'i so se za sivair zanjjo ni)k<lar doft>e.r nisem staj, j>ač	rod, ki je vedno i iaij Milki lil d(vorano G. Konda, čemu se zvijate f Dan
na(jfvw borili, ki so spJcxh proti koriqp- 8ew nausnainil dim^tvu, kaj je storili,	kadarkoli so venski sodrugi pi*i-	pjačila nikomur ne 'jdide. To «te o^b- .
eiji. Brtige pa čislati, ker se mogoče?. Na l-a^podago Vam je omenjena	rediili kalko veselico, da so Vam orni	čutili na svojd lastni kotži. Vendar t^te
- od nflili odteiramijo.	djmdSba.''	l.jaidje povedali v obraz, da je pri cen-	morali poznati imuč	,
Teden po«neje, ko ste spoaiiali svo- Blagajn ič a rja <4ZoreM, 'bojega sJa-	trak stranke M naananjen ^Glais	tudi vediti, da se ž njimi kak kravar
.jo w»oto ste lice premenili. VItoli z bi karaikter meni istiikrat ni bi i* po-	Svobode" kot nesocijaJistačen list, ter	ne more bi>ritiit celo Hi^mank jim je
vsemi soeijalisti!19	»nan zarasli mojega krafkega bivanja	da od stra/nfke bo>ikotio:anega lista ne	podlegel, kje jim bodete tedaj Vi
Sedaj je čas, da poetanem narod- v Chicagi, sploh oseba, ki danes bega	tipkajo f! Zakaj ste to zamolčali t Kaj	kes! "Schuster bleibe bei deinem "
njjalk, ste si mislili; vsaj je dlovek po svetu'zaradi posilstva 131etine de-	porečete k temu? Tajrti ne morete in	Lebten!" S|o\en«čiiie 3m*>ani n»te,
tudi lalfaflto aocijalmt na narodini pod- klice in drugih Imdodelstev (se li mo-	aiko ste \iseh zločinov zanožni.	delavskega vprašainja tudi ne, vzemi-
lagi, potem jo pa polagoma inkreue, ^oče pri Vas flfkrivaf) nisem jaz ime- Slav. so<»ijalisti niso z iadajalsstvom	te v ixxko tedaj bič namesto pereaa
časi — zlatega teleta! — Tja hočem "nikdar založil ničesar in bill edina	To je pa za napredek socilja/Hfflma v	velike postave. — Pnoganjaaije socija-
oaearj, tja v one zlate čase, ko sem po plačana oseba po4eg urednika v Ohi-	Slovencih siimo pomenljivo.	listw s^h dane« prištevamo k
^i-ajgkij ddhni" (Bden Valley) v Ca- pač pa je on provociral prepir	Že pn tem, da je iizsel 'Proletarec',	"hi^h feverM in najboije zdwavilo je
ti&mriji z mojim kjudwm Peter Jera- v gostilni g. K.....a, na kar miu jaz	de ga izdaja slov. soc. klulb in pod-	fc<)ipe 1 v mišiganskem jezeru; Koinda,'
mom se aprelhajal, pohajal in vozaril nisem odgo<var(jel, ker te vrete hudo-	|>ira cela stranka, je dokazano dovolj	fcar z vročm buti«) notri,
se in svoje rojake za nos vle- delcev vendar se ne 'štejem ljudem,	kaj in kdo da ste, odgovor imate na	. Aiko pa se to ne bi pomagalo, ako
kel. 0 kalko sva »ti^eijala na nezado- gp odgovora vredni.	Vaše napade, samsrau sebi ste pa pri-	kni toliko zavrela, da je treba pui-
vokieee, ki so bi4i gotovo kaki socija- O $2, g. Konda, je Vam tudi popol	tisnili ^at lažnjivega poročevainja	(>A{\9 je p„ ^nigo zdravile v Kan^"
listi, ker so se branili oddati ovefnk! noma zlnana čista resnica (vsaj vede-	na čelo. Mogoče se še čifkaflfci relk:	kakee; to Vas ne slane nič. ker je
K aiko se je lepo potovalo in koleflt- ti bi moradi kot časnikar), da nista	"Lažeš kakor Sakser", snremenii na	drža-viio im toliko Vam je od socijmMK-
tado v imenu Zu(paina, povsod so leteli "status for bagsf bait status foi	Vaše ime, toda to se naj prepušča	nia ^ gotovo v glavi ostalo, da name-
stotaki v matfho. Tja toraj nazaj in second cla-ss mail". Radi tega je	s<h1*m ljudstva. -	ravarno podržaviti vse, tedaj tudi
to tako polagoma, da narod niti za- društvo pdačado le 81 centov, vse dru-	Sedaj pa nekaj osoibneega g. ekMko-	noIre. # '
pačil ne bode. Prvi teden se zabavlja se je pa plačalo iz omenjenih $2.	lega: Vi pišete, oziroma mažete, ka-	K^ko pa kaj letak? Gotovo prav po
nekaj soeijafirttov, drugi teden vse in Ta ilreceipt** je nmed shranjen za-	kor da bi jaz Vam jednaiko pohailko-	yolji, ker roii nič »e ugovarjate! —
postane narodnjak, tretji teden se pa pismifcar m na mojo zahtevo, naj ga	val da nimam nič, da lovim prispev-	Te<laj na svidenje!
poje ljuWjanskemai pokojnemu žurp- dru6ti\u oziroma meni izroči, je Lzre-	ke socijalistov i. t. d. Vam, kalkor __^__
nikn sv. Petra . cerkve slavo in keif da,ga je pokončal ali izgubil, na	vsem Sdovencem v (Jbioagi je dobfiD	... ___ ,	,
licemeivtvo jte doseženo. Potem pa zo- to setn jaz podpisal v enafki obliki	znano, da zvišujem svoje rokodel-	^^ V AMERIKI,
pet hajd na ljudstvo. Nova rajska do- affidavit iia pošti, doplača iz svoje-	stvo in to redno vsaki dan; anano	"" ^
lina je sedaj "S. N. P. J:" socijadv žepa §e ^ jn fttKar je bila po-	Vam je U*R da za moje izurjeno	Spiaal JoieZavertnik.
sti pa numago nič! ravnana iavzemši moje iz^iuibe dela.	rokodelstvo dobivam višjo plačo, ne-	' . "
Kaj ne, g. Konda, ta želja je Vas g^daj sem pa jaz jirepričan, da je za-	tro koiiikoli S4oveneerokodelec v Ohi-	. leto^dne 4. julija se praz-
priveclla do sedanjega postopanja. pisnilkar 4<ZoreM imel dot ioni "re	cagi. Ni mi tedaj potreba »preiemati	tu|Je.^ Aiwnkl 17JAVC> neodvisnosti.
Toda z rajako dolino ,ie vse utonilo, ceiptM dobro shranjen in da mi je	krivičnih soldov, in mi ti>di nihče	Pniiga se umetaljni ogenj, spušča
nailed še Vas tovariš in pril.>atelj nav|ašč zaradi njega provzročil toll-	ne more «dok»jiati, da sem jih kdaj!	raJtete v strelja iz revolverjev
Jeram. Mogočte ne bode dolgi), ko potov na pošto, mojo zamudo časa	Kaj tacega zamorete Vi le o tftbi in	m lt<cl- Tist>če toiarjev se izda
ko bodete tudi Vi v svoji lastni in- ln pozneje, ko me je posta prisilila v	svojem rudečenosam pajdašu iz New	v*ako l^to za zastave, strelivo, uroe-
f ami j i utonili; ko Vas enkrat člani podpis onega afftd*vita, da zarnore	Yortta »>isariti. v	tftlini rakete. Mnogo ljudi
N. P. J." in odjemalci lista »po- fetni pragleil (bilo je 7, ja-	Pravite, da sem društvo "olaj-	Plafa to slavnost s svojim življenjem
ziw.jo, kajti sa,j niso vsi 'bedaki, toakor nuarja) zamogel trobiti hinavsko avi-	šar', koje in kdaj t Povejte, da ee	a,i Pa ganejo pohabljenci vse svoje
aa jih Vi predstavljate. to laž, da sem si $2 prisvojil. Snver	morem zagovarjatit! — Naidai^je trdi-	mejtem ko nekaj tvorničar-
G. M. V. Konda, Vi trdite v listu, pa bode *>rišel ko bodem za«le\-o	te, da veste nekaj od mene iz metli-	i®7 7- izdelovalcev umetal.jnega og-
da ja» na|pa*lani jedlnoto. Kdaj, kje, "Zore" svetu natanko oojasnil, pn-	<ke. Monda ko sem šel z drugimi: farrti	pja m vsakovrstnega streliva ijaredi
in kaikot Ne, jaiz ne napadam jedno- stil jo podpisati od vsacega dedni-	vred v' proetorv vinograd grozdje	izvrsten dobiček,
to, kajti' jednoto jaz imenujem vse carja, da bode Vam v dokaiz kalko sil-	krast t V samostawi jaz nisem imel	Mi se ne strinjamo s tem blaxnim,
člane vseh v jednoti združenih dništev no se samega sebe po zobeih bijete,	\izgoje, in a(ko še svetil poročite, da	brezmiselnim praznovanjem izjave
rn ti so večinoma proletarci kalkor ja« otbenem pa statistični dokatz rai^vitka	sem bil 11 let star, povedano bode	neodvisnosti, s katero se ne srtrinja
in zategadelj so moji sobratje, koje slov. naroda v Ameriki. Za danes	v*e. In naiposled kaj veste — to j«	nijeden pameten čJovek, pač pa se
Ijufbim. Mogoče je kak |>osamezem Vam pa le toliko rečem, da stotemo	slabega — od štrajfca, patentih, no-	S4>ominjamo mož, ki so se bojevali za
"kOzeHj" m«<d njimi, a za tega pa povrnem denar vtsacemm, ki more reči,	tarstvu, kolefctiiranju zapwPini, do!-	syobodo ameriškega ljudstva, ki so
aplofcnost ni odgovorna. .Jaz sem le da je dal najmanji denar za "Zoro"	aovih, i. t d.^ o rdgarah v Irondalef	vwe svoje moči v najhujšem času po-
OdBcril atirt dhioaske tihotaipce sfvetn, po n.jenem propadn in dobil ne po-	Tu Vas kdičem na jasnost! Na dan s	svetili boju za svobodo.
• kar je meni kot socaja&fcftn, sveta dol«- vmenega.	stvarjo, a rečem Vam, pazite, d® se	'' To so Časi, ki Okušajo duše mož,M
nodt. Sfce li Vi štir.je jedinotat Pač Tu, g. Konda, požurite se, naredite	ne apSčdte na Petsehebu! Še stoji	j* oisal v decembru 1. 1776 Thomas
ztfletia, da se štejete za to! — Potem, ogdas v Vaši "<Sla>boti'\ tu lahlko za-	"county jail" in tam bode Vaš dom,	Paine — 6 mesecev po znamenitem
da nisem fflan jednote. Rene, hočete služite, ako ^e Vaše mazanja le na	ako se »orsdrznete le eno samo laž na-	zborovanju, na katerem so Tomaž
K, da se ono pismo od tajnika "Sla- podlagi tnrthdce mmice, v .enem dne-	pisati. Jaz se nisem sam imenovali no-	Jefferson in tovariši v izjavi neod-
rijef9 na sod. S. K., v kojem oficijed- Vu toliko, da Vam več nilkdar ne bode	tarjem, toda postavil me je za to gu-	visnosti proglasili resnico:
no naianania, da za socijaliste in an ar- potreba varati ljudi po svetu! Sto-	beimator« države Illinods. Se e*n(krat	^Mi smatramo te^re«fiice kot sa-
hfiwte v jedrnoti ni prostora z drugiW temo tedaj! Seveda Vi bodete lipili	te^da^f kličem, na dan s atvanjo!	moobsebi umevne: Da so vsi ljudje
radžaljivimi neslanostmi vred obelo- nima nifif, Ma toliko še zmiiraij, da to	. Pa Ae neikaj: Kdaj sem rta jaz vzel	enako rojeni; da so obdarjeni po svo-
danit Bodete K še uprašali zalkaj ni- nziplačam. Na delo tedaj! <	od dveb si nasprotnih stranlk od vm- jem stvarniku z gotovimi nespremen-
eem ?0an? Pomislite venldar na "vse- • G. Konda, zakaj P« vendar Vi me-	ke po ^25 ter zastopal oibef Jmenuj- Ijivimi pravicami; med temi je pra-
»vitiM picnic. ne vseira kri\-ite in dobite, ko vendar	te osebe in jutri bodete za Vašo laž	vica do življenja, svobode in strem-
Nadafl.^e, g. Konda, pnfložaj "Zore,T dobfHo vertte, da večinoma časa me ni-	v ječi. Kdaj «em rjrl za umazano	Uenje po sreči itd. , , w Ako bi
je Vam natančno znan; čemu tedfcj ti v Obicagi ni, iin Se rwtem je malo	i^var $.50 in Vdo mi jih je dal t Ime- razne zlorabe in nezakonite prisvo-
lažrte in zagate t Nmnalte niti iskre društvenih sej, da bi bil navzoč t Vi	nu-ite o*ebo in ječa Vas bo i>oflrrs*ni-	jitve, ki se vse v tem osredotočujfljo.
poštenosti več v sebi t Vi *te "Zoro'9 me t>reve? noiete! Po\iidigniH	la! Ven s ?atvarjo, stari ereSnikf	jasno kazale spraviti ljudstvo pod
sanri čitaii in videli na/pis: "I^a^iaijft me hbčete za nekakega voditelja, med	O sodtfugu Petričn tndi govorite! absoluten despotizem, potem je dolž-
asdrmženi slov. delavci v Ameriki." tem to sem le navaden oelav«c. Naj-	»nano Vam je, da je «preiel delo v	nost ljudstva strmoglaviti tako vlado
in osigurati si nor* sredstva za var- svojega imetja ne bode »preobrnil	napadla .bogata pou-lična dmhal in	AH dandanes sili zopet drugo v prt-
nost Ijudstta.M svojega sklepa. On bode do zadnje-	ga kamena la, ker je govoril in pisal	sanje na <beli dan, katero je ustvaril
Thomas Paine jako plemenit zna- g a pobijal krivične sklepe angle&ke-	proti sirženstvu. 'Po odstranitvi sužr	kapitalističen način proizvajanja in
ča.i' in svetovalec Washingtona in ga f>arlamenta.	nosti je Philliipt posvetil svojo agi-	katero se mora rešiti. Dauafcnja
družili voditeljev revolucije pravi v Pri jjosvetovanju glede predloga	t a toriČ no mož delavskemu razredu in	družba se deli v dva razreda — ka-
avoji knjigi "Crisis": za višjo tzbornico .je B. Franklin za-	je bil vnet zagovornik ženske enako-	pitalistiČni- razred, ki poseduje vsa
"Tiranijo, N enako peklu ni lahko stopal načelo, da se ima vršiti volitev	pravnoati. \	proizvajalna sredstva (surovine, tvor-
premagati; ali i imamo zadoščenje za vi£jo zbornico na demokratični Abraham Lincoln! Najplemeuutejfii	nice, orodje otd.).
v tero, tem resnejši je boj, tem sijaj- podlagi. Ob tej priliki je rekel:	človek med vsemi predsedniki Zdr.	In ta najvažnejši problem je de-
nejSa je zmaga. Kar lahko doseže- "Ali morda smemo domišljati, da je	drž. "Iz njega je odsevala dobrot-	lavnko vprašanje, socialni problem,
tno, smatramo za malenkostno." pamet poseben privezek bogatstva,	1 ji Vost^umiloba-, pravega človeka; on	Kako je Abraham Lincoln mislil o
In res, ameriška neodvisnost je ali da je človek, ki ima 1000 funtov	ni mAgel trni Wžnodržecv, on ni mo-	delavcih iii kapitalistih je povedal
stala mnogo, mnogo strašnih žrtev, šterlingov, tako pameten kakor 20	gel biti suženj^'	leta 18t>5 v naslednji izjavi:
Le malofcateri današnjih patriotov, druzih, od katerih vsak le 909 funtov Lincolnovo geslo se glasi: "Ako	"V daljavi vidim prihajati polom,
ki dne 4. julija strelja kakor obsede- šterlingov poseduje T	mi sužnje osvobodimo, potem zava-	ki me vznemirja in se tftrabom na-
nec, vč, koliko žrtev je treba bilo ln kortčno sploh vprašam zakaj bi	rujemo svobodo svobodnih oioft."	polnjuje mojo dušo, da se tresem za
za ameriško neodvisnost. Od dne, ko lastnina sploh imela zastopstvo f John Brown-ov najmd na zvezni	varnost nase dežele. Korporacije so
so Thomas Jefferson, John Adams, Ne Franklin, ne Henry, ne Adams	arzenal se je zvršil dne 16. oktobra	pričle kot posledica vojne na pre-
Be«. Franklin, Rogers Ohairman in niso mogli preprečiti, da se je v	1859. V tem boju je bilo usmrtenih	stol. Temu bode sledil moralni pro-
Hobert R. Livingston imenovani v zvezno kon strt učijo sprejel odstavek,	mnogo njegovih prijateljev kakor tu-	pad vzvišenih, kojemu se bode pri-
komite, ki ima izdelati izjavo ne- ki pripoana sužnost za zamorce ali	di njegov lastni sin.	družila še reakcija. Denarna irrla se
odvisnosti in pa do predaje Com- temnopolt ne ljudi. Ta odstavek je I>ne 2. dec. 1859 .je korakalo na	bode borila v deželi za kontrolo nad
waMisa in »Yorktowna je na tisoče bil direktno v protislovju z izjavo	|Kiljane poleg Oharlestowna, Va.,	delom. Sleparije bodo na dnevnem
vrhh naselnikov žrtvovalo svoje živ- neodvisnosti. Gospodarski interesi	2<MX> vojakov s topovi in drugim mo-	redu. Ljudstvo se bode izsesavalo
ljenje in svoj imetek za neodvisnost. suinotiržcet so bili močnejši kakor	rilnlm orodjem. Sredi vojaškega	tako dolgo, dokler se vse imetje ne
ameriškega ljudstva. vsi govori pa trotov —. revolucionar-	četirikota so stale vislice, na katerih	osredotoči v rokah nekaterih poaa-
Slovenski proletarci čitajte nasled- cev. * >	je izdihnil . John Brown, plemeniti	meznih kapitalistov — ljudovlada
nje vrstice pazno, kajti vrstice so Sužnost in svoboda nista mogla	človek in smrten sovražnik sužnosti.	IhkIc uničena. To minuto se čutim
posnutek iz govorov mož, ki prebivati pod eno streho. Proti««-	Tako kakor je živel, tako junaški je	bolj vznemirjenega, kakor katerikoli
so bili vsak trenotek pripravljeni ženska agitacija je bila od dne do dne	tudi umrl na vislicah. Mej gledab'i	nas poprej, dasi sem bil na vojni in
darovati vse za svobodo, mej sllnejfca. Nekateri reakcionaici v ve-	je bil tudi- gledališki igralec John	sredi najhujših bltek. Bog pomozi,
katerimi so nekateri zavzemali liki ameriški republiki so izjavo ne-	Wilkes Booth, ki je kasneje zavratno	da bi se moje sluntnje ne vresničile.
najvišja mesta v ameriški republiki, odvisnosti imenovali in obsojali kot	umoril predsednika Abrahama ;Lin-	Monarhije so včasih le za trenotek
V pismu, katerega je pisal Thomas delo demagogov. Svoboda govora	eolno. :;	nekako pribežališče ljudskim mwsam.
Paine •abeju Raynalu dne 21. avgusta in svoboda tiska sta bili le še na pa- Harriet Beecher Stowe je napisala	mogel bi se opravičiti, ako bi ina
1782, pravi ta bojevnik za svobodo: pirju. Načela Jeffersona, Franklina	znamenito knjigo "Stric Tomova	svojem sedanje* mestu ne p*v*zdig*
Pravica, katero so danes vtemelji in in Paina so smatrali za državi ne-	koča" (Uncle Tom's Cabin), ki je-^ii svqj glaa proti preteči nevarnoati
ki dane« postane pravomočna, je rav- varna iu kdor jih je Siril in učil,	bila sužnodržcem bolj nevarna kakor	— proti prihajajočemu despotizm«.
no taka pravica, kakor če bi bila že tega so preganjali neusmiljeno.	pa meč generala Granta..	Ni potretmo, da bi tu navajal še ka-
tisoč let v veljavi." O človečkih Žrtev tiskovne svobode je bil Elija John Greeleaf Whittier je bil u-	fce posebne argumente le v zveai a
praviewh (Rights of Man) pa zopet Parrish Lovejoy. ~	rednik lista "Pennsylvania Free-	kapitalom, ker tako s|>odbuja na
piSe: "Nikdar ni bilo parlamenta ka- Kot 251etni mladenič je prišel v	man". V listu je neustrašeno zahte-	(je|0#
terikoH vrste, ali za časa kake člo- St. Louia, kjer je odprl šolo in leta	val odstranitev sužnoati. Necega dne	Delavstvo je vedno bijo in jt it
vesfke generacije, v katerikoli deželi 183:} pričel Izdajati verski list "Ob-	so premožnejši sloji nahujskali pija-	se(|aj odvisno od kapitala. Kapital
n A svetu, ki bi imel pravico ali moč .server". V svojem listu je odločno	no poulično druhal, da je razdejala	je ie dela ter bi na ratrajai, ča
do konca sveta vladati ali pa določiti obsojal kupčijo z človeškim mesom—	uredniško pisarno, hišo pa zažgala,	bi ne bilo v prvi vrsti dela. Dala je
iako se naj viada. s sužnji.	John Greenleaf Whittier je zapustil	važnejše nego kapital, Tiled tega sa~
— V vsaki časovni dobi ima pra- Surova ljudaka množica mu je	mnogo spisov in j>esni, v katerih je	ghiai, da se ga bolj opasnja. Jas kil«
vreo vsaka generacija vladati se po večkra pretila z linčanjem, ker je	opeval muke sužnjev, zajedno pa kli-	čem delavskemu ljudstvu: Vamjte
svoji pameti ln volji, v vseh slučajih sužnost zamorcev ostro btial. Leta	cal ameriško ljudstvo v boj za od-	jn neprodajajte vlado posodnjočim.
tako, kakor so se vladale generacije 1836 se je preselil v Altono, 111. Tri-	stranitev sužnosti. ^	Ako bodete izdali vladno posedujo-
prejšniti dofe. NiMmernost in domifi- krat so mu pod vodstvom bogatih • • •	vporabili jo bodo, da sastarvijo
ljavosti vladati še preko groba je meščanov razdejali tiskarno. Ali Washington, Jefferson, Paine,	pot napredku ter vduse svobodo. Bog
najnmašrtejša in najneznojša tirani- Lovejoy se ni dal ostrašiti, ampak je Franklin, Patrick Henrv, Sam A-	je re^e\ človeku prve dni po stvar-
ja." mirno nadaljeval pričeto delo.	dam«, Lovejoy, Garrison, John	j^nju sveta: "V potu svojega obrsssa
(Mi vsem slovenskim proletarcem, Ko je dobil četrti tiskarski stroj,	Brown, Lincoln, Spiess, Parsons In	bode* služil krnh." Od takrat pa
ki so zmožni angleškega jezika pri- je hotela pijana «tolpa zažgati pos-	mnogo družili mož ln žensk je vse	<\Q ^anes še nismo uživali pole>? zraka
•poročamo, naj čitajo Paine-ova dela: lopje, v katerem ga je hranil. Love-	žrtvovalo na altarju svoHnxle za ame-	jn 8V it lobe nobene reči, ne„da bi nas
"(tomtDon sense" (zdrava človečka joy je hotel gasiti, a tn ga je neki	r&ko ljudstvo. t	stalo mnogo dela in-truda. Ker «e
parrfet), "The Crims" (kriza), "Age mah*r)ridnež vstrelil. , Vstanka vojna je končala z zmago	^om dela vse izdeluje na svetil, je
of Reason" (doba pirmeti itd. Opazka 50 let kasneje so pa na gomili v	ameriške republike.	tudi pravilno in naravno, da je vsa
uredništva "Proletarca".) Altoni postavili Lovejoyu spomenik Devet desetletij kasneje je bila od-	lastnina tistih, ki proizvajajo. Ža-
Thomas Jeffenw>n je napisal zna- za $30.000 ...	st ranjena sužnost zamorcev v ame-	]ostno je pač, da v vseh časih širom
menit revolucionaren dokummt, ki Wm. Lloyd Garrison je izdajal mal	riški republiki.	sveta eni trdo delajo, drugi pa, ne
je poznan pod imenom "Ameriška protisuženjski list "Liberator". Vehčanstvena izjava — prokla-	<ia bi delali, vživajo sadove produk-
izjava neodvisnosti". Paina in Jef- Prva »tev. je izšla 1831, izadnja pa	macija človečkih pravic z dne 4. ju-	cije. To je napačno, tako se ne sme
fersona naSi modemi,- |^>atriatičnif 35 let kavsneje — ko je bila sužnost	lija 1776 ni mogla zabraniti, da je	nadaljevati! Smoter vsaki državi
ameriški hinavci ne morejo, ker »ta odstranjena, mehanska vojna pa	poulična dmhal umorila Lovejoya, da	niora biti, da se zagotovi ^aeemu
glede vere, socialnega vprašanja in končana. Tudi Garrrsomi so pretili	je poulična druhal zapalila tiskarno	delavcu vsa produkcija njegovega
jKjHtke imela svoje posebne nagore. več»krat z bičanjem.	Whittiers-a; da so (}«rrisona na vrvi	<iela.
Patrick Henry je rekel v postavo- Lerta 1831 je pofftavodajna zborni-	ulačili po bostonskih ulicah; da so	Menim, da je nepravično, ako prodajni zbornici Virginije glede dav- ca države Georgia razpisala na njego-	Wendell Phillipsa kamenali na bos-	5ij0 nekateri ljudje pravičnega boga
to veleizdaja, potem storite, kar Vas	Garrisona, ko je proti sužnosti go-	doba revolucije (preobrata) na indue-	Mass Nft tem shodu je o^^raval
je volja." '	voril nekem shodu v Bostonu, ga	trielnem polji. Parna sila, elektri-	na^eja znane^a socialnega ekonoma
Samuel Adams je branil tem po- zvezala in vlačila po ulicah. Tolpa	kia in razni stroji na polji produkcije,, Ksarola Marksa in predlagal nasled-
tom ljudske koristi, (Va je v Boatonu	bi ga bila got<rvo umorila, da ni po-	obrata ln komunikacije so revolucio-	^ re^0iucij0:
v ognjevitih g*>vori'h priporočal silo	segel župan vmes iu ga rešil Iz rok	nirali človeško družbo skoz in »koz.^	Mi 1K>trju^TOO temeljno načelo,
proti vladni autoriteti.	morilcev. V ječi je Garrison zapisal Starokiptni plug, ladja-jademica,	dft ^	gtvar|teij bogatstva, upra-
Benjamln Franklin je \-zel nebu	na ateno: Bogata in vplivna sodrga	poštna kočija itd. — »ploh vse, kar	vi^eno ao~ vsega prihodka svojega
crrom, tiranom pa žezlo. Ko je Frank- me je hotela uničiti, ker sem etofil	je bilo »tarokopitno se je moralo. aek)Vanja
iin koi zastopnik ameriških kolonij	grozno hudodelstvo, da sem učil, da	umakniti modernim sto-ojem, železni-	Mi t0f priznamo, da
obdrfeaval konferenco z nekim drem.	so vsi ljudje enako rojeni, da je vsa-	cam. parnikom itd. Nekdanjega ro-	mnQ T>ripravijeni pri|>oznat končni
Barclay-em v Lomionn, je slednji	ko tlačenje v protislovju z božjo be-	kodelskega mojstra, ki je bil delavec	vgpeh tako ra'aikalnega načela, kakor
<W ima;io Angleži tako silo, da	sedo. ,	in delodajalec v eni osebi, je zginil,	^ vpmpastenje vsega dmdekonosne-
la4Ao po]iaJiji> vm ameriška meata. Wendel PbUipps je slikal,, kako je	na njegovo mesto je pa prišel tvor-	^ zidteTOa Mi na,povemo |>lačilne-
Na to je Franklin mimo in odločno	v baržun in svilo oblečena sodrga	ničar z novodobno tvornico, ki vlada	mu zifttemu vojno _ živemu, ki go-
odg^»rll: "Ako Angleže to delo ve-	psovala Garrison^ v Bostonu. Videl	kakor kak kralj njemu podložne de-	jjufa ^clavca jn delodajalca, poleg
s^H potem naj le napravijo slavno-	je kako se tiskovna svoboda in evo-	lavce.	p®,It delavca potiska v suženstvo."
sten kres. Njegov imetek obstoji	boda govora tepta z nogami in pri- Revolucionarno vpnašanje našelRi-	?u ^imno n(vkaj ^tic o Spiessu,
♦•.ko i? samih hiA. On ae prokleto	družil #e je tudi on protisn-ženski	kov .je rečeno. Tudi vprašanje zji-	..... # ^^ .
malo zmeni za svoj imetek in radi	agitaciji. Tudi Wendel Phillipaa je	morske aužnorti je rešeno.	Nadaljevanje M 6. strani.
'PROLETAREC'
"Vi
List ra interese delavukega ljudstva. Iihaja enkrat v meaecu. Izdajatelj:
Slovenska Socialistična zveza v Ameriki.
Naročnina za celo leto v Ameriki.. ,50c Za Avstrijo....................3 krone
Naslov: "PROLETAREC",
683 Loom i s St., .	Chicago, 111.
'PROLETAREC'
Devoted to the interests of the Laboring classes.
Published monthly by the "Slovenian Socialist Association of America/' at 683 Loomis St., Chicago, 111.
Subsoribtion ratmm 50c a year. Advartiaamenta on agretment.
OB NOVEM LETU!
Zopet je minolo leto, leto truda, dela k tnpljeuja za delavce, za tiste ljudi, ki viitvarjarjo vsd današnje bo-gatstvo, a vzlic temu ne posedujejo nič, ker so jih bogati postopači oropali postavnim potom za sadove n jih d*la.
Kjerkoli dela delavec ob koncu leta račune, povsodi piše le ničle in zopet ničle. Vse, vse vzeli so mu (kapitalisti, tisti ljudje, ki ne orjejo, ne sejejo, pa vendar le žanjejo.
Pa saj ni čudo! Sredstva, katera , služijo kapitalistom, da se drže v se-•dlu in izmozgavajo produktivne stanove, so naborna in izivnstna. Vsi zakoni v današnji meSčanaki človečki družbi so skovani v prid kapitalistom, Vh njii proti naravnopravneinu •sirenkljenju jih pa podipira mogočno kapitalistično časopisje, ki v podobi •napačnih im zlaganih notic o nezgodah v kapitalističnih podjetjih in zofističnih člankih o narodnem go-spodars vu> politiki, verstvu itd., podaja narodu gnjilo in črvivo duševno hrano.	»	' 1M $
Tako je pri vseh narodih im tudi v nas — Slovencih ni nič bolje. Vsi slovenski listi v Ameriki so zasnovani na (kapitalistični podlagi, pri vseh teto časnika rekih podjetjih ni bilo niti pri ustanovitvi najti idealov. Pri ustanovitvi teto podjetji je odločeval le goli egoizem — umazani dobiček. Taki listi, torej ne morejo biti delavski, ker so kapitalistični — protide-lavski.
Še le iz ustanovitvijo mesečnika "Proletarca", ki je v resnici lastnina vseh slovenskih zavednih delavcev, ki so organizirani v socialističnih ameriških klulbih, se je storil^o-nee tem žalostnim razmeram na slovenjem časnikarskem polji v Ameriki.
Prva Številka tega novega oznanje-valca svobode, enakosti in bratstva je odšla v svet mej tlačeni ki zatirana slovetu&i narod z dnem 1. jan-uarja 1906.
Že pisani letaki so jamčili, katere je razposlala slovenska socialistična zveaa v Ameriki vsem svojrim zaupnikom, da je ta list najlepše, najboljše in najprimernejše novoletno darilo slovene&im delavcem, ki si morajo v Ameriki s tezikim delom služiti svoi vsakdanji kruh.
Radi tega kličem o»b novem letu novemu in edinemu slov. delavskemu glasilu v Ameriki: Vapevalj! Bojuj se «za svobodo, za sveti nje Človeštva dkivpno z ''Rdečim prapoijem" in "Nadetem" v stari domovini, bojuj se sktfpno s socialističnimi listi drugih narodov, o^namuj slovenskemu narodu resnico, čisto resnico o narodnem gospodarstvu., (politiki, veri itd., dolkler se ne porušijo fundament al ni stebri damašnje Ufile "kapitalistične človečke dru#*\ na njih razvalinah pa sezida nova <Tni39bn, v kateri bo dosti Vmha «a vse, v kateri ne bode
tre4>a staiVHkom prosjačiti milosti, ne delavskim hčeram prodajati svoje
telo!
Otneira.
RUSKI BOJEVNIKI ZA SVOBODO
Spisal Kovačev Jože.
Kjeitkoli i zmaguje reakcija se ne vidi drugo 'ko vislice, krvnike in človeško, gorko kri. In kri se drži ruskega carja »batjuške,' vseh velikih •knezov in poslušnih hlapcev. Teh ljudi m* drži le kri vojakov, ki so igdahnrli na bojnih poljaViah Mandžurije, ali v korejski morski ožini, ampak obliti so krvjo ruskih delavcev in nnižikov, katere so dali pomoriti po svojih vojnih sodiščih, ali po svojih krvnih j>sih— kozakih v Petro-gralu, Moskvi, Odesi. Varšavi itd. Zmagovalci so premagano, neoboro-ženo in slabo oboroženo ljudstvo morili. Bratje so morili brate v interesu trhlega in gnilega au'tokratičnega zktema.
Ruski au tok rat je s svojimi sužnji v uniformi moril ruski narod, ki stremi iz teme k luči, k svobodi. S to morit v i jo je pa prinesel gorje, bedo in siromaštvo* milijonu ljudi, otrokom
da strf Vseslovani in se prištevate
inteligentnim krogom.
Kedarkoli je pa revolucija zmagovala, ste se pa tresli za tisočkratne-ga morilca na carskem prestolu. Se ve dotični, ki so umirali na ulici za svobodo ruskega naroda niso bili dVoru-i ali mestni svetniki, ne vitezi ali knezi. Oblačili se niso v škrlat in svilo, a tudi niso nosili dragocenega lepot ičja pri sebi. To so bili večinoma delavci, dijaki in kmetje, po Vaših nazorih ljudje druge vrste.
Vi dandanes molčite! Ali grobovi, v katerih počivajo žrtve za svobodo glasno govore, da bode prišel čas, ko bode njih molčanje -.v gr&bovih glasnejše, silnejše in močnejše, kakor glasovi, k a ter d so carjevi krvniki zadavili.
Vi, ki govorite vedno o slovanski vzajemnosti, priznate, da ima car pravico kaznovati ruske revolueio-•naree, pošiljati jih'na vislice in v sibirske rudnike, kjer |>očasi v največjih -mukah umirajo.
Resnica je, da so se revolucionarci v Rusiji poshfžilr bomb in orožja, da bi svojim idejam pripomogli do zmage. Ali to niso zvrnili iz sebičnosti, ampak v interesu vsega ruskega naroda, v zavedanju, da je pravica na njih strani.' .Ali car je svoje
Med prijatelji.
Martin Kondare: 1'Gospod kolega v izkoriščevanju slovenskega naroda, Vi se izborno zabavate!"
Čemi zaveznik: "No, danes je vprav 25 let, odkar je Marička pri meni vstopita v službo."
Martin Kondare: '.'A tako!" '
Tedaj praznujete slavnost, kakor sem jaz praznoval, ko sem mislil, da sem s svojimi slaboglasnimi tovariši vbil socializem v ameriških slovenskih socialistih.
umorjenih starisev pa zajedno obljubil krvavo prihodnjost. In čegava je ta krivica? Ali so to zakrivili le nazadnjaški elementi v Rusiji, ali smo to (Zakrivili tudi drugi izven Rusije ži«veci Slovani f^
0, Vi slovanski junaki izven Rusije, ki vedno govorite o vseslovanski vzajemnosti, ste pustili svoje brate v Rusiji, ki se bojujejo za svobodno Rusijo, na cedilu. Ko so krogi je iž pufck-kozakov in druzih uniformiranih morilcev prodirale telesa naših sv obode željnih bratov v Rusiji, ko so zveri v uniformah z nagajkami udrihale po ruskih ženah in deci, ali jih sekali s sabljami, ste pošiljali morilcu na cardkem tronu vdanostne izjave, ieleč mu izmage na Daljnem Vato-ku, da bi tem ložje zadavil ljudmi upor v Rusiji.
Ko so kroglje uničile življenje u-pornikov v mornarnici v Libavi, v Sebastopolju, ko so krvniki v Varšavi, Moskvi in drugod dokončali svoje (barbarsko delo, ste veselja vriskali v svojih listih, da si vedno trdite,
uniformi ranče sužnje spustil na nje na podlagi pravice, ki bazira na tiraniji, ki daje močnejšemu moč, da uniči slabejšega. -
Ako bi bili Vi v resnici Vseslovani, bi Vam se moralo srce krčiti, ko so jx> ukazu sodišč, ki so sestavljena iz samih kreatur ca rja-morilca, najboljše sinove ruskega naroda obešali, ali jih pa gnali v prognanstvo, v Sibirijo. Tako ste pa držali križem roke in čuti ni bilo tudi enega glasu iz Vaših vitet proti krvavim obsodbam. Molčali ste in molčite še danes!	"
Ali mislite, da je to Vscslovanska ideja, ako odobravate krvave Čine ca rja-morilca, ako se ponižno pred njim valjate na trebuhu in ga prosite, da bi tudi vse izven Rusije živeče Slovane spravil pod svojo knu-tot Ne, ne, to ni vseslovanska ideja, to je ideja vseslovenskega klečeplaziva, to je ideja mednarodnih oboževalcev, tiranov in samodržcev.
Vem, da m branite tega imena, dasi sle odobravali smrtne obsodbe
za revolucionarne. Sram Vas je, da ste tudi Vi s carjem skupno hrepeneli po krvi mož, katerim j« bil edini ideal srečna in svobodna Rusija, radi tega tajite Vaše sodelovanje pri teh strahopetnih umorih.
Vi trdite, da so možje, ki hočejo srečno in svobodno Rusijo, sejali upor, da so s tem zakrivili hudodelstvo in za to hudodelstvo prejeli svoje krvavo plačilo.
Da, da, bojim se, da »bode še marsikatero hudodelstvo prejelo krvavo plačilo, da bode tekla Še morda človečka %rLj^r*rtokih. In to me navdaja v skrbjo. —
Vi,- ki se imenujete Vseslovane, ki ste pa izdali za svobodo vojskujoče ruske brate, vidite povsod strahove, kjer stoji svetišče svobode, enakosti in bratstva. Vi vidite strahove in se jih 'bojite. Saj do še bajoneti, ptičke in topovi tukaj, s katerimi lahko krotimo slovanske narode, ako zahtevajo preveč glasno svobodo. Res je, da je to Vaša edina opora, ki se pa že maje in je gnila in trhla, kii Vam bode nekega lepega dne odpovedala svojo službo za vselej.
Na svetu je ena sama moč in ta moč se imenuje kleja svobode, enakosti rn bratstva. Vem, da se Vi nam smejete,- ki ste vzelo Vsealo-vanstvo v zakup, da imate le lahek jismev za raztrgano ljudsko maso. A le oglejte malo naokrog. Največji misleci v Rusiji — Gorki, Bakunin, Krc^iotkin, Tolstoj itd — so prisegli na zastavo svobode, enakosti in bratstva. • In ta ideja se širi povsod v mestih, trgih, vaseh in v vseh slojih, las, ko puška ne JkkIo več pošiljale smrtonosne kroglje med ljudsko maso ni več daleč.
Poslušajmo kaj nam govore mrtveci. ki so v Rusiji izdihnili za svo-IkkIo. Ali se ne glasi tako let
Nesite misiel svobode, enakosti in bratstva v sleherno gorsko vas, kjer bivajo, Slovani, kjer biva človeški
rod. • __
Ne morite, ker kri umorjenih kliče po maščevanji.
Vsako minuto v porabite za agitacijo, dokler vsemu Človeštvu ne zašije svobod« svete žar.
Delajmo tako kakor nas uče žrtva za svuflxnlo v Rusiji in doživeli bo- s demo idejo vseslovansko v komunistični zadrugi ne pa kot 'hlapci ka^ kega tira na-moril ca.
—	Gtospod Kotnda je napisad ▼ "Glas Svobode", v socialističnem listu posebne vrste slavoopev umrlemu ljubljanskemu sen t<peterekem<u iup-niku. Madeuišku. Zakaj! Ma Len šefe se je narodi! v Semiču, torej j« rojak g. Konde. G. Konda pa da več za rojai-tvo kakor za socialistične prinesle, radi tega je tudi umevno, d« j« napisati slavospev župniku, ki je vae svoje žive dni ruvad zoper socialiste in svobiodomislice in pri volitvah strastno agiltiral za kilerlkaikio stranko. .
—	G. Konda si je naročil kar kupico dopisov, oziroma izposodil si je imena, ker se mu doipade, ako samega sebe v svojem lastnem glasilki kuje v deveta nebesa. Nb, pn&zen klas vedno nosi glavo pokonci.
Mi le ob&aHujemo dotičnike, da so dovolili g. Kondi, da natisnil njih imena pod dopisi, ker so se samega blamirali s tem, ker trdijo, da je centralni odbor z vršil jako koristo-nosne sklepe. Ali te ljartlje v resnici ne vedo, da je centralni odbor plačan za svoje delo k žepov 81anov jedno-tef Aili v resnici ne vedo, dia sami člani z mesečnimi doneli plačujejo uwmrtnino in holnišno podiporot AH res ne vedo, da je g. Konda za malenkostno deflo pri jednoti de«e<lnrait predipJačan 1 Pa čemto bi se jesiBf Blagor \ibogdm na duhu veflja tuidi ca f^avopevce g. Konde.
"N
Kje je bodočnost ameriških Slovencev?
• Pi6e Frank Petrič.
»Sikiutaja nas uči, Ua se vse raavija, vse prevstlvarja -in apoipolnjuje. V hipnem. pogledu, iz enega konca na drugega, se nam zdi, da smo videli /eli-kamsiki prepad, ko biiio stali ob strani kotnjpalktno nevidnega procesa.
Med ta razvoj in drugo spada tudi nase izseljevanje in na&a bodočnost v 4uieriki, ki iirna v svojem delokrogu razvaja svojo zgodovino.
Slovenski narod, nazivam po njegovi literaturi slovenski, je prolelajsiki narod — dninanalki; obsega v svoji cedoti — .poleg Kranjskega, ki je sredice slov. »inteligence — nekaj meja-ških rojalkov v skupnem z izseljenci vred, okoli V/% miijona. Ker pa v domovini ni industrije, ki bi dala za-tviuižika stanovnikom, ker ni prida poljedelstva in umnega gospodarstva, kakor ne druiaih primočikov, ki zago-teh, ali vsaj približna večina 40,100 teh, , ali vsaj približna večina 40il00 primorana zapustiti domovino. Večina izseljencev se napoti v Ameriko; kajti tam jih je že. mnogo, ki so šli islkat zaslužka.
Ta, deloma nezavedna miasa, vzgojena v kierikaknem duihu in oglojena od drž. parasitov ter duhovnikov, j« pravzaprav v nadlego tujim, novim slojem, ki imajo svoje razmire urejene v soglasrjiu njih — deloma izršenih in neizvršenih načrtov napram splo&nim maierijekiim potrebam, v kolikor to dopuščajo razni pritisiki v sedanjem pri/vatoiem sistemu; jkajiti krajevne 'razmere, novim naseljencem niso pr-v^a skrb, ampak, da se zasluži denar. Sto ignoranco naseljencev pa s^ podirajo in rušijo namere notranjih delavcih organizacij, ako naseljenci o tacih niso že pred odpotovanjem pod uč an i. Za ta poduk, se je doeedaj bore malo storilo od strani tistih, ki so vstvarili slov. literaturo in u,ve-kovečili st^v. narod na podlagi "duševne" hrane, nadejoc se bajda, da s slovensko literaturo samo izgin obenem tudi slabe gospodarske mire. Zato prihajajo v Ameriikol ljudje, ki bi jfrh čdovelk sodil (če bi\ jili po oWeki), da so naofaraženi, kajti ti imajo "svoje'' naaoare o življenju, kar končno ni nič čudnega, eni pa so toliiko na boljem, da nazorov sploh nimajo. V Ameriko pridejo navdušeni domovinci, nezivani "na-rodnjalki", ki bi jim človek ničesar neeameril, ko bi te besede neizgovar-jali po nemaimem; zopet pridejo fanatični zagovorniki rim. k at. cerkve in drage podobne karikature, - ki se jih od bližje s^Kwrna za meščanske fiili-stre in korifeje. Vsak teh, hoče svoje zaipočeto "delo" v stari domovini, nadaljevaiti tudi V Amerilki; eni so celo tako predmsni, da se hočejo pokazati praktične, $eš, da minejo tudi oni praktičtao stran Zjed. držav ter si v svoji domišljiji polotijo raznih podjetij v obliiki kakega cLudtva meneč, da so zadostili i svojemu pofldicu, ki so ea prinesili iz stare domoivine. Na podlagi zalMjučkov teh korifej, se je rodilo vse, kar imamo danes Slovenci v Ameriki. Pristnega nimamo nikjer nič; ker se večina naseljencev že v domovini ni brigala za temeljne ^roke, zalkaj so morali Hi v tujino in 8 kakšnih namenov so Sli v tujino. Oni niso STi v tujino kol delavci, zavedni detavci, temveč kot "naiodnjaki", fi-lasrtri, srečtelovcS;; zopet drugi so so čivtiH kot poklicani faktor ozmanje valcev klerilkailiizma. Vsacetnu od teh, j« bMo prvo več koit delavsko upra-*atij* i« nje«* politika. Tn ker jim bilo prvo več, so Suttili potrebo, da ^ntfih ideja le za domovinsivo, filfotr-dhvo in cerkev go je tudi v novem kra-ju, poleg pa izdajajo —' v veselje a-mer. kaipitalfatov interese vesol^ega
delavstva. Ti ljudje govore kakor pa- predni, oni pa nazadnjaški T Kaj ta-pige: narodnost, klenlkalizem, zna- cega bi. nemogli trditi; kajti s kleri-nosi, socijodogijo, geologijo in druge kalnega stališča, »o klerikalci storili podobne izme in ijo Ur ajo hočejo mnogo več za svoj "napredek" ka-spraviti v eno samo soglasje, v en ton. kor tisti, ki bi se hoteli s svojega sta-Dojpovedati hočejo ljudem, da je ne- liAČa imenovati napredne, &to pretve-uinuiost, če se ljudje priokajo za pre- 20, o slov. narodu jaštvu v Ameriki pričanje in nazoiv. Za tem sledi, da se je le vedno farbalo ljudi, da so ne-je neumno in nesmiselno, ako se go- kteri res prišli z onega tabora v tega, vori, da bi se klerikalci pa socijalisti a prišli niso o nič bolje razmire, kot in naobratno nesmeli poljubno dim- so bile pri klerikalcih. Kazliika humbu-žiti, pa bil i oficielen značaj. Da, če- ga se je razločevala le v tem, da so mu neki net —In zatkaj bi človek prvi iidkoiiščali narod iz klerikalnega kaj tacega sploh nepriporočal, če je stališča, drugi pa z narodno4iberal-
businessmanf Business zahteva to ueSa- V	temu naJ nam služi
dikiacdjo — in kaj njili max! Na takf Sa*** — Konda in zadnje razmire naqin se trudijo, da bi zmedli pojme okoh 8- N. P. J. Kes je sicer, da v glavah posameznikov. In le obzalo- 80 ^J6 dant*> v ^J dru*bl P^ukt vanja vredno je, da se danes takih	kl JlAl luia ve le industrij a m
. Vl v	.... j •« trguvsitvo v svojem ši>cikulati\Tiem za-
mllaonezev ne manjka, ki jim sedejo ? .	, . , » .
.. . „ : • 01 . selwiem krogu; ki zatemnujejo etieno na limaniee. Zato živimo »Silovenci . v. ,. .	••
ii..-.	* v stran ZDVljeana s svojim pohlepnim
poleg družin narodov v neskonxanem .
• v* .• . . , . ... pritiskom; a pravcato je potrebno, nepoianamju živi jonskih potreb m njih da ge lju<lj ^ hoiejo bUi na kmlilu
pred(pogojev v VBOketn ozu-u našega ja	življenja) tega zavedajo!
družabnega življenja m napred'ka v Kaj,u ,e ^ ako aj ozir
nov. domov mi. Oglejmo si to živ- žejo ti žlvljwje in da ho^ejo
lenie od bliže.	______________u-I-	• n	, •
J J	biti v resnaei za blagor.vseh, je mogo-
Dancs se govori pri nekaterih roja- če, z njih trdno voljo vse zanjke in kih kaj rado o iinarodnja&frvu}% ki druge nastave, ki jih nudijo današnje ga i>a, Če je potrebno stope v liberal- razmire v pohlepnost — zadušiti. Ta-s<tivo; da si pojem o prvi, tako tudi o ki ljudje morajo biti idejailni!~ driigi 'besedi, poleg 'kšeftne potrebe ' Kaiko pa se je -gHnlilo do danes v
Tolažba ob nevihti.
"Leipa Ančka nikar se ne boj, saj si vendar v posvečni hiši. Pojdi v tvojo sobico in moli k svetemu Florijanu — jaz ti bodem pa ^oma^all"	^
nerazumejo niti eno ne drugo. Koliko naj ima ta beseda pomena ali privlačnosti v državi kot je Amerika ve vsaik-tisti, ki pozua oddaleč ustavo te dežele.
Kjer je pripoznana enakopravnosV avtonomija, sploh svoboden razvoj v vsakem oiziru za vse narode in vere enako, kjer se ne draži čutov/ozir. neizzivlje narod, tradicij in običajev, tam je beseda narodnost — če se jo povdarja v bojnem tonu (in če se jo ne, je sjpioh nesmisel); ocividno žaljiva za ustavo, v kteri so naseljenci našli zavetje. V d m gem slučaju zopet, alko bi hoteli spraviti besedo v resnici v kaik pomen, bl^se kot JSlo* venci res morali družiti s kleri&aki; kajflti tudi oni so Slovenci;. Komu naj bi služil v prvi vrsti tak namerit Mar da smo velitki po številu t da sme velika nezavedna masa t Le ruBlki narod se; dane^ sodi po številu in zato jc v k*Jtum<|n oziru duševno le maj--hen; poleg jfekaj ruskih revolucijo-n krčev se poena nvalo mož, ki so storili kaj za prOsveto svojega naroda.
Kaj naj bi 'bil zopet nam (in, ozir. hai "naj" hi )>oraenilo besedilo "naw-den*' v praktičnem žkljenju slov. am. delavčev v stopljeni, ilJibcxahii,f obli/kit Mar naj bi re<kli, da so "ti^-Yodfija(kif^ v "JiberaJni" obliki na-
** 1 . \	'	< *'
torn oziru pri amer. Slovencili? , i>lov. Narod.. Podp. Jed. je bila u-stanovljena na sVobodomiseljtni podlagi; toda svobodOmiseljnost se je takoj pri rojstvu zadavila. Besedo so le ža vado oblc&li v cunje svobodmiselj-nvsti, liki nevesto — ter jo, takoj, po dosegu namenov mož, ki so videli v S. N. P. J. svoje pogrebe i>ostaivilt v kot. Danes stoji v kotu in čaka odrešenja l
>- G. Konda hoče po, oni strani biti svobodom]i(seljni, docijalist; takoj po drugi pa hoče l>iti nekak diktator v senci raznih pooblastil in pravil napram ^očijalistom. ' Seveda se razna pravila te i okoriščajo v njegove namere. S oN. P. J., Wi roma iavrsevahri odbor hoče imetr tisto maskirano pv^j>o, )ti so ji- dali ob času ustnovitve jme "narodna —: svofoodornžscljna?' edino le /ji sč. Kaj je toTej ?vobodo-misdljnost v tem obwgu i^—Ironija 1 Ko bi bila ^Slov. Nar. Fo^p. Jed.n nstanMIj^ma brez te pivpc, bi bili se.r dainji moži.je okoli n.j« lng-ljo izdajali in se Bvijali ter/skrivali za razne točke pravil, rojaki jf»a bd tudi žmali, kaik-zyod .je, ozir. bo to. Jz tega ima slediti^a fi^se na t^jke Umanicirii^-
l>a,'ki za da-n^jkviWe odW 8.-. N. P.'.T., t|e n ravrWwt slikarsko!'	* š'*
G. Konda, kot lastnik soc. lista, če je imel poštene namene s stvarjo okoli S. N. P. J. in "Gl. Sv." bi nesmel nasprotovati proti svobodni misli in soeijalistienim nastopom, pa bili maka ri kjerkoli I Prepričan socijalist v taikih slučajih ni oseben. Da je g. Konda že pred časom ruval proti socializmu in njega agitaciji jasno priča njegovo pismo, ki ga je pisal piscu teh v ust lansko leto na potovanje, kjer je prosil, naj mu spiše agitatoričen članek za 8. N. P. J.
On je torej že pred časom očividno računal na eventuelnost v S. N. P. J., ki so mu jo diktirale, deloma njegove zasebne namene, deloma pa re akcijo-narci v odboru S. N. P. J.
G. K. trdi vedno rad, da je on mnogo žrtvoval (?) za jednoto; mogoče da je res, da je pošiljal kam' denar, ''naj se ustanovi dru&tvo. ki bo spadalo . S. N. P. J.M, da bo "gmajna" večja; ali on je to storil s svojih nagi 1k>v in namenov! Pri zborovanju v Chicagi in tudi $e j*red tem, se jc očitno in brezsramno govorilo, da se ta'kim spada v odbor, ki so "za v pro-s|>ehM kaj storili. OČividuo torej, po kšefitni modi: plačo za delo! — Kje so t u idej a Li g. Konda in conizortit Najbolj čudno poleg vsega je, da g. Krnela, ki hoče biti tako navdušen soedj al Mitičen volivec, se ni niikdar brigal za ustanovitev jKxlit. soc. klubov ali 'društev! Vse njegovo obnašanje je bilo skozinsikoz vedno hinavsko in prikrito; kar pa se je dado kz njegovih del izluščiti skrivoma je imelo vise buisineški značaj. Iz pred-ležečega se da izluščiti torej, da novodobna potreba S. N. P. J. v taki obliki ne služi v nobenem oziru narodu v korisrt, temiveč tistim, ki so čutili spfccijefoio potreta) do ustanove. Iz-vsega skupaj pa razvidimo ^e posebej, da bodočnost am. Slovencev ne . tiči v teh zadnjih iznajdbah, ozvit. ne-more in nesme biti v njih,; amipalk, da «i Slovenci, poučeni o razmirali v Amerilki, pridružijo tisti svetovni razred 11 ozavedfni delavci stranki, ki i-ma v no\^ dobd svojo odmerjeno pot, pot socialističnega gibanja. Kajti le na tej poti smo si svesti, da nismo rušili onih svetih nagibov tujim zavednim delavcem, v boju za njih —i in od tod, kot naseljencem tudi samim setjril, ki so v boju zoper kapital ~f><>trebni.
Od vseh narodnih ali religijoanih prepirov v Ameriki nosijo edini dobiček kapitalisti v svoj žep; kajti poleg teh in (yiakih prepirov, združeni z osebami, ki se hočejo poleg okoristiti, se zanemarja naš boj proti kapitalu !
Zalo je naša edina bodočnost v so-cijaliifflnu in njegovi bodoči upravi. Vse dnuro so le lepodoueče fraze, ki se jih poslužujejo raiani farizeja in h u mini ga rji pod raznimi krinkami...
V minolem mesecu je umiri sodrug Jakob Polanšek, po kratki in miučni bolezni. Rajinki je bal doma iz Čes-njioe pri Kamniku. Bil je vnet socialist, čltan slovenskega socialističnega kluba v Ghicagi.	. V
Olinka^ki slovenski socialisti,; so krasen venec položili kot zadnji pozdrav na njegovo krsto. Na pokopališču je govoril nagroblni govor sodrug F. Petsche, ki je ponrebce globoko ganil.	, Lahka miu zemUjdcal
— Slovenski socialistični klufo je izdal knjižico "Naša . bog^tstva". Knjižica stane le 5 centov/Vsakdo si ^jijo laluko naroči pri »od*. Antonu Pre-I šemu, 678 W. 17th St., Ohicago, TIls.
Nadaljevanje s 6. strani.
katere je napisal kot urednik Chicago Anbeiter Zeitung", da spoznajo mišljenje tega blagega človeka, do tlačeni!) slojev, ki je moral [m> nedolžnem na vislicah umreti.
4tNaAi denarni aristokrati so večinoma hudodelci, ki so Je vsled velikega /ločina, katerega so izvršili,, odtegnili se pravični kazni. Kakor
pravu izikljMmo njih lastnina, del vi i z drugimi lenuhi-nrHij^marii ali se pa imstili za večtfi del svojega sitdu o-krasti od teh postopače v f f l)a, čemu f!
Že ta sJuetoj dokazuje jasno kot beli dan, da smo slovenski delavci nujfcio potretopvaii svojega lastnega "lasila, v katerem hvhiko javno branimo svoje Interese. Končno še omenim., naj "Ptroletarec" bra ni t mM
STRANKARSKE VESTI.
— V Gleneoe, Ohio, se je ustanovil nov socialističen k»ki!b. V klub se je vpfc&to tudi 5 sodrugifnj. Predsednikom je izvoljen Nace Žlenvberg&r, tajnikom pa A. Jveavainja
mori ter v vojni prinese slavo, tako Vobodo«i*setoa i>oduM>rna diui&tva,
i .	•	•	v	•	1	a	'
prinese
cast m *aste
dosto-veli-
aiko so v resnici svobodomiselna in naj se izogiibljje kolikor mogoče o-sedLtnih pole m i/k.
Mi pa že dane« izjavljamo, ako bode 44IVoletarec'' izvajal ta težavni jkiscI, <la j>.a bodeiuo jnwlpirali z \semi svojimi n*>čnii, da se bode iz mesečnik« kanalu spremenil v tednik. Tore: na delo.
- Nace ŽilemilRMvar, (predsednik.
Gospod Konda, ne blamirajte se!
velevat vnna
janstvo. Dostojanst vo ra? kostjo topa."
Meti vsemi siržnodržei je edino kapitalist tako nesramen, da pri|>ove-dujc svojim su&njcm, da so svobodni/f ;
• * *
Delavci! Podali smo Vam mal obris, kako so delovali neustrašeni možje pred nami v veliki ameriški republiki za avobodo.
Resnica) je, tla smo v političnem ožini izgubili marsikatere suženake okove, a resnica je tudi, da živimo še dandanes v j>opolni gospodarski sužnosti.
Ako hočete, da bodemo svobodi)i V gospodarskem in fMilitičnem oziru, eu" zo pet mučil bralce, z obtxraiblje-I K/t em se pridružite socialističnim	frazami. Dobro!
četam, vstopite v socialistično orga-	Konda, zakaj ste pa Vendar v
nizali jo.	dotični Mev. te rno&je fraze v članku
V veliki ameriški reimbliki lahko 4'Kako si pridobivajo kapitaliati" gledate z lastnimi očmi kako kapi- premoženje ponatisni*if Prvi del teta list ičue stranke teptajo z nogami K*	vendar napisal ja.z kot ameriško izjavo neodvisnosti. Obe odgovor prijatelju J. M. vb*led neke kapitalistični stranki-— demokrat- <i«*»<e o pridobivanju premoženja v ska in republikanska sta delavcem damaSnji drulžJbi. Ker sem namero o-sovrazni. Združite se torej okoli prapora socialistov!
fa<rwki odibor "Proile-tarKa", Stoterega izdaja slovenska socialistična zaveza v Ameriški, so bili izvoljjetiv naslednji sodrugi: Predsednikom Andiv j Poravne, tajkiikom in blagajnikom Anton Presern, zapisnikarjem pa Ivan Kartel. V uredniški odbor so izvoljeni sodrugi: »Inwže Zavertnik, Frank Petrič ki V. Brunschmidt - Kratokvil; ck«lj>edito-rjema sta izvoljena sod<ruga Fendi-uand Peče itn Dorroniflv Petrič. Sorting .lože Žmko je izvoljen cem oglasov'. V nadowro valne m odboru sta pa sod ruga Ivam Pet rtič in I-van Bantel.
V božičnem piismn z dne, 15. dec. 11)05 tixii-te, da bodem v "Proletar-
—	Slovenski snniiali«tičini kkib v Clhicagi je izvolil miesto soilmiga J. Zaiventnika sod ruga Dominika Petri-ča zapisnikarjem, J. Zavertnilka kore^ijjondenčtom tajnikom. .
—	Za tiskovni sklad "Prolefcarca" so darovali v Otoieagi: F. Petacftie
$25, J. Ainžiček $5, Jj Bizjak $6, J.
4 . . rJ.
Bartd $5, A. Ptfrrfnile $5, Aftt?*n Hft-šenn • $10, D. Petrič #2, J« Mame
.K ZrfverVnik $2, J.* Žerako Min-nep<j*>lis, Miinn., sta darova&a s odru-V. Hrun«w4ram«k Kratokvil j>a $1.50; Yird< dai^ival sodrug ( Simon Kaučiic* $5. SodrW Kira»r i«z (tarrfbeitoiw*, Wyo.,
ie posili
Vaem cenjenim naročnikom in 00-drugom na man je!
Denar za naroftntno, tiskovni j>iktlad m inzera.te naj se po&Ija sodr. A<ntonu Pre&cinnu, 678 W. 17tb Sft., Chicago, Illinois.
Vrsi spisi in rokojiisi naj ae pa pošiljajo na ured<ni&tvo "Pnoletianca"^
Loomia St., Chicago, 111. Andrej Pora vine,	John Bart el,
predsednik.	zapisnikan -
Sio^nd y Ohjcafi pom!
V nedeljo, dne 31. dec. t. 1., bode zboroval slovenski socMisfcičtni Wrtb 2 uri nmoiu<l<ne v <4N\arodmi d^o-rami'\ 587 So. Centre Ave.
Vse sodfrugc se oipoaarja, naj tudi svoje nrinatrlje prTvabrjo na ta vete-važni shod.
Anton Pre6et»n, tajnik..

Martin Kondare držeč zastavo specielnega socializma v roki in sedeč na tronu samozavestne oslogije:
Glencoe, Ohio.
pustil t« članek objaviti, sem ga pA-stil v Vašem m^edntaitvu, meneč, da bodcte tudi Vi imeli toliko takta, da se ne bodete ^Kulasjt.li tuje lastnine iti jo pmglasili za svojo.
(}. Komda, aJd ste v resnici že pri-toliko nizdoi, da bi se kmalu tu-f
____I	r
r (Ti Vam reklo: (XI Vas ie zliežala sra-
ptsom f!
Jože Zavertniik.
IZJAVA!
1). decembra 1905.
Mednarodni socialistični i klub Glencoe, Ohio, pri kateremni so slo- ^^^ k venski sociadisti v prete/aii večini, odobrava skiep slo^^ socialističuiega kiluba v Oiicagir \isle*l katerega je zagledal beli dam list, ki se sme v
resjiici imenovali lastnina vseli de-	_ ____,
la«vce*v in ki bode brea \-sakib po- O. Konda po (^hicagi pripoveduje stranskih na-ibov stal na braniku za takemu, kdor ga hoče poslušati, d« . J pravice delavcev, sploh vseh zatIra- .i« slovenski st>ciaJiKtičini klub v Chi-niii in izsevanih slojev ki jih bo- <*«gi ukradel njemw knj»zM\. od^rotna d ril za pomfcenje današnje gnjile go- rokopis, 4 * Nana bogastva spodaiwke druži>e.	t , To jle nesramna {xnlJa laž. 4<Nasa
. V nasi naselbini smo sami delavci, bogatstva" je napisal znameniti ru-ki si moramo v potu svojega obraiza ski socialist Kropotkin, v slovenski tcvJko služili svoj k muh v prem>og*xko-' j^ik jo je j ki prevel dr. K. SI. Pbi. pih. In daei nas je tnkaj le peičica občil je rokopis 44 Rdeči prapor", Slovenccv-trpinov, smo vzlic temu v gasilo jugoslovanskih soi-tilistov v kratki dobi ustanovili krepko socia- Avstriji, kasneje pa ^Crlas Svobo-listično organizacij, kateri so se pri- de", sedaj je [>a to knjiži<y> založil _ dnužiili t'iww delavci druiziih narodov, slovenski socialistični klub v Chi-
>Mi dobivamo razne slovenske a-meni tke časnikar- In če te ča^nik^, %-KtwwI* se jeni, ker ^lov. aoc.iali-posel no pa s-iovenski amerišiki d'nev-"atiAni kJnb ni iaročil njemu k-nji^e nik damo na kritično rešeto, tedaj v tisek, da bi zopet lahko "imahM" moramo resnici na lji^bo povedati, nekaj toJaavkov. da jc m v Ameriki skrajni čas, da (Jospod Konda grrnai s tojibo. On smo slovenski delavci pričeli z iah- naj kar toži. Bo vsaj za eno bi ami a/o jo svojega lautnega glasila. Ta dne v- bogatejši.
niAc, ki se po krivici imenuje glasilo	Anton Presern,
sltn-enskih ameri^kili • .delavcev —	tajnik sjov. soc. kluba,
lastnik liMa je vendar g. F. Sakser
— piše odiprro, ako bi premoga rji	KNJIŽEVNOST,
popust ill i 15 centov pri toni premoga,
tedaj bi bil končam boj, ki bode med — Jugoslovanska sociailisticina lastniki premogo-kopov in premogarji stran/ka v stari domovini je izdala za izbrurtmi 1 prihodnjo spomlad. Ta list leto ]JH)tf žepni ko-ledar. Cena kole^ je torej direktno vstopil za interese, darju je le 70 vinarjev, ali arac-kapitali'stov, mesto za korii^tij delav- rinkih centov. Kjer živi v naselbini cev. Mi ne vemo, čemu bi ve.ni<lar de- več sod<rugov skupaj, naj eden sodrug lavci vedtno j>o|>UMČali pri svojih pla- za več skmpa j na»roci koledar. S t (»m čah. Ako hii premogarji/ ne hodili v se Drihrami Čas/denar in delo. Kole-jame apravlifat čmni diamant — pre- <iar se hvhko naroči pri upravffisfvu mi>g na^svitio, ne bi bili lastniki pre- "Rdečega praporja'f v lijnflultfBni. mogr)kopov militjonarjli in.nvagari če — Vsem .jn^)sloVanrtkim delavcem bi vsaki dan na kolenih prosili bo- v Ameriki priporočamo socialistične ^a, naj se premog spremen, v denar, liste, ki fojhajetfo v stari domna'ini. Na-Ako se logično poleg naravnih sil e- slovi se gla^e: *i Rdeči praipfjr", dimi« premogarji praivi producentl lijhrHrana; "Nasi ZapiskiLjublja- — Sodrug Simon Kaučič je po-premogn, če mu naj bd ne bili tudi na: 14Natprsj'\ Idrija, in "Slobodma slal fio.oo kot boeičro darilo prertoganfi edini [uravi-lastniki pre- riee'\ Zagreb. Naročnina je tako ma- <lPro!*tSiCuir mog^ko^^n*f Cernu naj bi premoga-rii lenkontna. da si waiki zaveden
sad ivnjefra dela, ki je po naravnem vec naroči la^fto \-»aj em list.	IWIfWWmtWftfW«
Pač prava spaka)

Moderni voz Ellije v nebesa!
r" , i . .f-
1 .«»
■ NaS specielni prijatelj črnopobarvani Martin Kondare je »aumil no v letalci stroj, s katerim se hooe pripeljati v sedma farška nebesa. Ali siromak na duhu se vozi sedaj le za 'poskuSnjo okolo stolpa norcev in tepcev!
— Delavci podpirajte svoje edr-no glfaii^t n^bro delavsko časopisje je najboljle ortAft napram nenasitnemu molohu — kapitalizmu.
Warija Terezija in
Pfasfozidarji.
■	...	XX	__________/_
~■■~ •	* I»
II \ ami izdajati Vaš list, v katerem	liri|nuvim glasom klical: "Človek brex pravu za pletenje nogavic in časnik.
sedaj čitanio čisto vasiiMo.^U	predsoillkov," tednik za politiko, lite-'Tako je stopicala veličanst veno proti
t4Pazil bodeni, kodikor je v moji	rat uro in umetnost. VVaka Številka sobami cesarice. Kar zagledajti «*nje
m<*% je smehljaje odgovoril Skala;	dva grosa! Norice!	Kdo hoče citati oči jezuita.
H	,Mi wem,u' 1,1 -s	l.iuha go-	icsuico u ,,/uii,|, i„	t<>rtu 11! Se doln Pater Maus,
S^Mfcal gachar-Haaoch, za Slonice epa Krtnikova."
pri rodil Josip ls>g*čan..-
"Cita4a ga budern v svoji sobi.' *4 Sedite in — " "Oitajte pazljivo — " 44 Da, |*azljivot" " Ilodem."
Bilo je v zimi leta 17tx>. Sneg je na-letaval v drobnih snežinkah. Veter je podil snežinke poznim pasantoan v
i rltpo 1 « 11 mL I i .m! . i i	JL!___I	- *•
obraz in jih tupatam ziiiral vmanjše	"'J'otem mi pa jiuvejite 'Vašo tfodi«). calon zakrival obraz; "kaj dobrega	vprav »hmI to krinko i
in veejekupee.	o listu, seve mik rit** ivino," ikončal je "t ako ne pusti eenmra na svitlo."	navci iu lieemerei. U*
V neki tihi hiši na KenMierarici,	^ala^ v > "Resnica o i out uri fM ponavjjal je	sivi očesci, ki ?o na»va<
v tretjem nadstropju je sedel pri br-	"Jaz naj kritiziram!" ,,eki Mihi &riio oliUveni advokatski pi-	hotno gledali v sveit,
majhen, oHc^>glpličen
za dva sroša!"	nebeški agetrt, s sve<»ILm vedno smeh-.
•♦Nov list," je spregovoril neki Ijajočim obtaeotn, bi se lalriko priste-^drtbeli. me.V*an, opira.foč svojo brado "val k tisti vrsti kutarjev, ki s svojo na s srebrom kovano palico.	^^Mbrosivnosijo in rahločutnostjo, hi-
44 Kaj je neki v tem listni" nioridobe človeka zase, ki naglo iz-jala je uci^a /lama, ko ji je gost pa j- brišejo vsako nezaupanje, dasiravno *
tiče največji hi-1 njegovi osami,
■	i a<lno tako dobm
v t-retjem nadstropju je sedel pri br- "Jaz naj kritizirani!"	,,eki Mihi &rno oblečeni advokatski pi- hotno gledali v svet, so ve&Attt iz-
ljavi lojevi sveči mla^ mož in držal	mi Rulete jiovedali liolj čisto sar. "Tu sta dva groša."	lali, treznemu opazovalen {vrane na-
v roki kos tkanega ,papirja. Pred resnico, kakor dokitorji in pisari," je "Kdo <pise listf" sprašal je neki mene zaupnika cesarice, njim je stala njegova gospodinja, prii»oninil Nkabi. ,4.Ta® pišem za vse, gos p hI v galoni ranem jopiču, o«l ku- Ko sta se srečala, sta hitro |*>gle-teodkj, jfko tav^ega života, zado- *loje, torej je tudi umevno, .ako vsi terega je jMrfum razprostiral tako dala okol^ sebe, ako ju n>hče ne vidi, voljnimi iu veselih lic.	. *'oji izrečejo svojo svodbo o meni." grozen smrad, da 1»i najMižuji knialn |wtem sta pa hinavsko zavila'oči pro-
" Vendar," \istk 1 iftcrrii 1 je mladi mož, *|;'Wudila se Uodem, da strežem padli v omotico.	ti nebu.
"to je cilj mojega dolgoletnega strem- -Y*^ ^^'"J* Krtnikova sramožl.fi- "Skala se piše," je na kratko od- 44 Ali Je resnica, pater Maus," pri-ljenja in moja tiajivi4jHi že(ja v židje- vo	govoril prodajalec.	čela je uaddvonnica.
Hiu." Itn itznKČil je tiskani pa^ir svogi	povejte mi resnico breizoibzir- "Pogumen je, |x»gumen," i«' vines
44l)a, resnica je, gix>tica Fucha,"
gospodinji, ki ga je nekako spoštlji- ,,(> v obraz, i mi <*llkji tosiv-.no," je |>o- ziuk'licil zogn't ne/ki divjak, 44 to je res- J*' zdihnil jezuit, ki je i-mel tudi čas-vo, obrisajoč si svoje pi>te Ob belem i-«vljal še enftcrat Skala.	niča. Tako še nihče ni pisal na Dn- v ,oki-
l^*etk>ast^ku, vzela v vuko.	44 Da, odkritosrčno."	uaji."	"Pinitarji!" viiknila je gix»l'i<a^
'^M-ek ba-ez predsodkov," je de- 44Sedaj grem v mesto, da zveni, "Jezuite dobro j>cre," je prii>omni- "brezverci!" je selkumliral jviter. jala napodglasuo, u res, čudno iuie, do kafco ^ o moiem podjetju g»nori." In zopet neka .delavkai "kaiko ra^kri- <4S\obodotui*leei!" je javkala gio-bro .ime, aiko prav razumem gotAjxxl Gospodinja je odšla v stransko so- va njih zvijače, da človeku kar srce	izdajajo list.
gardij^ki računovodja."	bo< ž^leč mu mnog^vsjjeha.	veselja poskakuje. Le j*)glejte!"	" In kako brestoož&i je naslov,
r<Saj menda veste, da sem to službo pred dvema mesecema ostavil,"je sredi sobe; na kratko ie premotri! urno se-la .»o mVm. '	' "i-lovek brez pmlsodkov," je odpri jazno odgovoril mladi mož. Torej gospod pL Skala -tt
11
t 4
» t
t t
Skala je-za nckij' trenot'kov obstal	. I V. kanala je	list svoji sosedi, ki je	Je »>rH'e,a oiova.
edi M^be; na kratko je premotri!	urno se-1 a po	njem.	"Človek brez predsodkov," j
ssingovo sliko, ki .ie visela'bad čr-	- Skala je šel	itiiiyio mimo, držeč ro-	jeZU,t ,U Vil^rml ,iwt«
t. * I . . .. / w.. _____ _	• ' |{|(I7 I kl'llilvilltl L'l >H' I tUil l< !• VI .1
Lessingovo
vi^o pisalno mizo, frvojejpajlin^^l^-^ ke na hfbtii. m'fj teni mu je pa ktic


Slovenski delavci v Ameriki vpreženi v vqz zaveznikov Martina Kondare in Sakisere.
u
Brez predsodkov, pater Maus!" je tožila stara dama.
"Da, brez predsodkov," je jeWjal spovednik cesarice. 44 Ljuba grofica, kaj bode z. našo sveto -vem, z redom presvetega sn*a Jesusmega, kaj z vladarji
44 Kaj z njihovimi na<klvorniki in uaddvornicauii/' je žalostno hitela grofica.
44(V zginejo predsodki, je klaverno dejal jezuit in hinavsko zavijal svoje oči. "Pa to še ni vse —"
44 Ljubi bog," je pristavila grofica iu nesla stekleničico s parfniiHun k,^ nosu.
' V'Za tem človekom brez predsodkov stoje iu se skrivajo prostozidarji," je siknil jewui't grofici v ubo.
Na^Ulvoitiica je zaječala in hotela se je zgruditi jezuitu v naiočje; ta se ji je umaknil in je pričel s povxlaiv kom: "Mi smo jim sledili v Avstrijo, do tukaj in na Dunaji —-— bodite I m »gum n i —"
"Jaz umiram."
4* Sint) riiizkrili piostotzidaiteko ložo." je končal jezuit.
4 i Tukaj —' prosto — zi .— darji!" jecljala je grofica. •
44 Iu kako mislite, dražestua grofi-
Xe ni, 1	.	\ilo knjig in se nasmejal. V ti tesni starega prodajalcu še na Štefanovem
"Vi hočete, da vas nazivljem samo sobi je zagleilal beli dan list, ki je trgu donel v -vsesa: "Človek brez ra, se nazivlje ta loža?"
i j ^ ? *' 4' l >ovolite mi, da se vsedetn," pi*o-; s i 1 a je grofica, iu ko se je zamam ozi-
dan na Dunaji, pobijati predsodke t,v rige, da bi čim preje zdrobilo to ljud- "Človek brež prtxlwxikov! Uovek rala po stoiu, se je vsedla ua veliko "Paiko ie, go«|Ki K^tnrkova."	stvo tiranijo in suzeihiwk^ okove v brez predsenlkb\ ! Dva gr<rša števil- kosam, ki je stala na hodniku.
hv^vic. m n vno iidAM ijrui »aiiK> so oi jr zagieuai oen oan lisi, ki je ugu oonei \ vse-sa : v ion e« gttopod Skala* ako Vas razumem. Vi namenjen 'ljudstvu v i»odulk, tistemu predsodkov," dva grosa števil hočete v tem listoi, ki je zagledad beli ljuds4vu, ki nosi težke suženiske ve-	Drugo poglavje.
goM)H) Krtnrkova. '	stvo tiranijo in >uženjwke
114 Ker sive v Avstriji vsi sloji v prazen nič, da bi tem preje spoenalo ka!"
lvoža se imenuje "ipri treh tojH>-
predsodkih, najnižji kakor najvišji,	svoje dozdevne; prijatelje v ]>o|>olni Ta klic jc drugo jut ratline val	vih!"*^je viknil jezuit.
bode ta list oisan tudi za vse sloje,	nagoti.	vsem Dumiji. Slišali ga je bilo povsod,	"A!" čudila se je grofica. 44pri
To dokamye, daje uiož poštenjak, ki	Nahois mu prišle besede Hutte-	d§ še eelo pred dvorom* vvrirv ^od	,r('11
urejuje in iz>daja." .	na na ustnice:	okni Marije Tereaije.	Vn•,<, N^fe ff^fa« Wm^** *
______ __________ l/.j „: 1....... «• ii t -___ liti VT . 1. • i . 1 ... . 1...A__________ •	i a ti ti^l ti lil* v II1 i>Mti»r MvtllS. * i	♦i'.!«
Jaz uoam, gos|>a Kitnikova —" 41 Jaz sem se upal!"	Na hodliiku, na koncu katerega jc jf nadaljeval pater Maus, "1o je
To je ns>ž, ki je jiocrumen, ker Skala je bil mOž v najbol.jši dobi, atražil ga.nl is t v visokih ikornjih, be-	V^kla, ki hoče napraviti pre-
piše resnico v času, ko vse drvi za visoke rasti, širokih pleč, duhovitega lili hlačah, rdečem jopiču, okrašenim dor, luknjo .v nas sveti sistem,, v dr-
f * i
službami, ko se vse v*led wiilobe, ki obraza. |>ogumnih (mvm, iz katerih je	z črno žametast eni i našivi, s trilkot-	žavo po božji milosti.
razjeda vse sloje, z lapo donečimi švieal ogenj mladenišlke moči." Netivi	nikimi na 'rlavi in helebardo v roci,	to se 11 e	zgiKlilo,^ .je
frazami na ustnieoh klan.ja drug dni- notranji, tajinstveni glas mu je go-	sta se srečali dve osebi, ki sta imoli	ponavljala grofica, ki se je ne!:^!ik«.
voril, <la lahko poskusi dosecM, kar	velik vpliv v privatmem kabinetu ce-	tresla prvega strabu, "se nam \<r
il. -	se drugim ni posrečilo, da je njejrova	sarice: Grofica Fuehs, nadklvomica	cesarica naklonjena, še živi red pre-
vil"	.	sveta dolžnost, da vstopi z vso svojo	Marije Terezije in pa pater Maus,	<vas4itih očetov jezuitov —
idfirovoril je Skala, duševno silo za ljudsko svobodo.	član jezuitske družbe i!i spovednik	e pa'umrje, če izgine ?	^
zemj. '
Skala je piikimal. "hi ta mož ste vi
"Hvala leipa," oderovoril ....... ......................................................,________
^r>a, da, takega moža smo potre-	"Nikogar ni imel na svetu, ki bi ga	cesarice. . "Jezus Marija, ali je to movoiV!
Uvsli," nadaljevala je Krtnikova,	Ščitil in varoval. Zanašati se mora le	Grofica F-uchs, stara drma z finim	zavptla je prestrašeno grofica in viU
ali če smem tako učenemu j?osipodu	na lastno moč, le na samege	nokolik«* ivle<Hkastim obrazom, na ka-	i>>ki.
svetovati^* f^prezni morate hiti go-	*ebe. ^ ,	tereni so bili videti sledovi prejšne ne Innle preminol," je govo.
spod^. OUla —"	Mirno je oblelkel s\i»j rja^i pc»vrs-	lepoteT^ekdaj na jirahMitivjša in naj-	ril jezuit, "če pa preminertk>, J>'tcm
"Nič pi. —"	nik, pokril se z običajnim trilkotnim	jeivjša dama na dvoru Kar-	premine vera. cei^ev,. potem nrsniine
"No, naj pa bode gosi>od SJcat*,,	klobukom in vzemši palieo 7. veliko	la VI.. a sedaj movadičini strah vseh	t"di tron! Pms t obzida rji m jezuitjo.
ker tako zabavate: gospod Skala, je	glavico na koncu v roke. odšel	dvornih dam in sobs-ric. ljubljenka	dve mogoAii dni^bi se rwiir utirati
jouitie so še jako moc^i na dvoru, o-	jc počasi po vijugastih stonnjicah na	temijalk. aucelj varnh .>AzuiJov^	mej vsemi sloji in namdi. Pio.tozi-
m rezil i so popokvHna nsSo cesaric	ulico • '	ie bila ohi sčsns v /no. te ko svilnato	Har.ji s,, vnj^;« na-predka m IU* t, k'
Marijo Terezijo in jo^nridobili za^e.	Na voglu Kertnarice je srečal pro-	krilo. katero jc držala kviško,	nam jemlje postojanko za po^ojan-
Ti l.rudje imajo povsod svoje roke.	dajalca svojega lista, okoli katerega	da s e je videlo t^chVo in ele- ^da^ciie tri-e za nas vpliv. >m-
hs tam. -koier ae sajmanj nričakuje.-	«e je nabrala gruča radovednežev,	-antno spodnje krilo. Na ;rla v.i je ime-	r>ak > a na so Eksistenco.
Jako bi me užalostiJo, aiko bi vas do-	Stari m*>ž. s čigar sivimi lasmi 'se je	la veliko belo ai\^bo z rdečimi trelkovi. Tako ae je v resnici imeno\-ala
letsJa ksfca aafgida, če bi preiyiveda-	igiral vMer, ie v kraitikiih presledkih z	v rn»kah pa paMjačo, parftim, pri-	prva loža na Dunaji.
Na«ld'vomica je strme poslušala jezuita ; besede so ji obtičale v grlu.
"Da, za našo eksistenco/' je pojavljal cater Maus.
' "In vi v resnici to verjamete, pater Maus,M je končno vzdihnila grofica, da so prostozidarji vprizorili v naisi pobožni, zvesti in uidani Avstriji to vznemirjenje in šČnvanje. "(Joto vol"
"Še je Marija Terezija naša/' nadaljevala je grofica z zavednim glasom in je jezni ta rahlo jxft rkala po rami.
"l)a, aJi tudi ona ne štedi z liberalnim duhom," šepetal .je oprezno jezuit; "ona če biti v ljudstvu priljubljena, jako nevarna želja. O, kje bi bila že Avstrija, da ni nas tukaj.'' •• "No, saj še ni nič zgubljenega,*" je menila grofica, mej tem ko je pritisnila roko jezuita na svoje srce in ga ljnlbko pogledala. "Samo, da se razumemo."	^
"Da, moja ljuba," je ponavljal jezuit in jo poljubil na čelo.
"5e je moč v naših rokah, je odvrnila grofi<-a,~ "mri bodemo uničili prostozida rje."	\
"Toda prev^lno," je siknil jezuit in galantno prijel pobožno grofico pod paoduho, "mi imamo dokaze." "Dokaze T" "Dokaze?"
"Da, dokaze/' je šepnil in počasi odkorakal z grofico jezuit.
"Maus, mene je strah, jaz se bojim," je odgovarjala grofica.
"Jaz tudi,"' je pripomnil s tihim glasom jezuit.
V tem trenotku sta vstopila v predsobo cesarice. - "Mi imamo dokaze,"'nadaljeval je ie®uLt in previdno zaprl vrata, "da so gosijK>dje z dvora —"
"Mats, mene je sfraJi in groza," ponavljala je tiho grofica.
"Mi imamo dokaze," odgovoril je jesu»t, "da so princi —" " Kaj princi T'' "Da, princi po krvi." "Govori se, da prostozidarji lahko gredo f&ozi zid, je s strahom jecljala stara v jezuita zaljubljena dama. "Da, vprav tako kakor sko»zi zrak," ' je odgo»voril pater.
Sedaj je nekaj zaropotalo. Pater in grofiea sta zakričala in povsem životu tresoča se, sta se naslonila na zid.
Vesel melodičen smeh ju je zopet kmalu oživil.
Ko sta vstopila, je pred kaminom, v katerem je plapolal močan ogenj, stala španska stenaa za njo je prisluž-kovaila mlada lepa žena, ki je podrla tfteno in nakrat stopila pred zaljubljeni parček.
"Jaz sem," je izrekla smehljaje mlada dama in kazala dvoje vrst snež-nobelih zob.
"Vi ste grofica Montesanto," je ponovila grofica Fuchs. "Zakaj ste nas tako ustrašili t"
"Smešno," nadaljevala je lepa grofica; "mislila sem, da so naši na-. sprotniki in prisluškovala sem, da bi zvedela za njih načrte. No, bili so pa naši najboljši prijatelji, pa saj je vse-eno."
"Prislužkovali in ostrasili ste naju," je odggvorila grofica Fuchs; jaz sem mislila, da je kak prostozidar —" "Zakaj ne desetttisoč!" smejala se je lepa dama. ,
"Ah, vi sč lahko nor&ujete," odgovorila je Fnchsova. ' Mlada Italijanka se je pričela znova smejati na ves glas, kakor kak rai7jposajo<n otrok.
Naddvomica se je jezno obrnila v. stran.	* -	. '
"Ne, ne!" zaklicala jc mlada gro-f5ca, "jaz se ne bodem več smejala,-Vresnici ne! Prišla sem neki tajnosti na sled."
"Vit" vprašala je Fucbsova po-smehovalno. N <
"Da, jaz." odgovorila je grofica Montesanto. "Oosjpodje z dvora lazijo po noči —"	v
ferd. petsche! Jože Sabath
advokat lu pravni zastopnik v km-ženskih In civilnih zadevah.
"Dozdevalo se mi je," je viknil spovednik.
"Lazijo preoblečeni, vsaik sam zase," nadaljevala je mlada grofica,	IAVNI NAT A P "da ee kasneje snidejo na nekem taj-	«1A V n I INU I Alt
nem kraju izvan mesta. Seve, niso	izdeluje vse v to stroko spadajoče j ' Pjgite slovenski!
zarotniki.	listine in prevzema tudi zastop-';	■ .
i ater je poKimai.-	..... stvo pred sodisčem. - Zastopnik- I3,7 x324 Unity building.
"Kaj drutoga kakor /.arotmk. je,	)itan., ln «PrudellWj,Q Uearborn St
vipra«« je^ voovoniiM.	zavaroval ne družbe.
i ^ProstiMZidarsika loža, odgovorila
je Italijanka. "Novi list, 'Člo vek brez -	A	'	;
l>re<lsodko v',katerega izdaja neki Ska- OrfO U • ilHl M., i II ICai^O j	Phone Drexel 7271.
la, je pa n^e glasilo. Seve ja*z sem ve-	;
lika grešni ca, ali pri znati hočem vse.
Jaz sem zaJjuWjena	SLOVENCI POZOR!	SLOVENCI POZOR!
"l^jubo dete, to ni greh," poduče-
Chicago, 111. Kes 5155 Prairie Ave.
venci!
val jo je jezuit. "Kxlo je pa tako srečen, da je Vam ukradel srce?"
^Grof Beth len," šepetala je grofica Monteeanto in pristavila glasneje, "radi Ijubosumrwiosti sem mu sledila zadnjo noč. In ta sem prišla na sled, da je šel na zborovanje prostozidarjev. Slledila sem mn po hodnih i h v varstvu teme, kar zaslišim . voriti grofa z neko tujo možko osebo. Izmenjala sta znamenja. Potem sem čula zopet, drugo osebo, katere ne poznam: "Brat zidar vodi me."
"Ali ste mu sledili t." T je prasal ,avedavo jezuit.
"Ne, nisem se drznila," * reki a je Italijanka. Ali grof, me-ljubi, poiz-vom vse, ložo pa izročim Vam!''
"Jaz pa še danes poprosim cesari- — co," je zmagovito pristavila Fuehso-va. da. z visi kot soproga, mati in via-' darica svojo dolžnost." \ "Tiho! Kaj vendar mislite." je siknil jezuit. 'Nas sistem ne bazira na človeških čednostih, pač pa njihovih slabostih.
Italijanka se je nasmehnila. . "Razumem, razumem, vjemimo naj-prvo Skalo,"..je šepetala tiho.
Jezuit jo je dobrotno pogledal.
"O, vi me razumete!"
"Jaz Skalo," se je smehljala gro-nadaljeval jezuit.
"Jaz Skalo," se je zmehliala grofica Montesan>to.
"Jaz pa dvorne dame," je prista-
vila Fuchsova. "Vse pridobim, le Dobri govorniki v raznih jezikih..
i!
Hrvatski tamburaski zborZrinski
priredi v nedeljo dne 14. januarja
OB 2 URI POPOLUDNE .
^amburašhi IRoncert
33
V "NARODNI DVORANI
587 So. Centre Ave.% Chicago, 111. VSTOPNINA 25c ZA OSEBO.
Ako je Vam za užitek milodoneče jugoslovanske glasbe, udeližite se koncerta do zadnjega moža!
Slov. delavci y Chicagi na piano!
DEMONSTRATIVNI SHOD
proti avstrijskim biričem, ki po ruskem načinu preganjajo naše brate na Češkem, ker zahtevajo splošno, enako in direktno volilno pravo. Shod se bode vršil ob 2, liri popol.
Dne 7. Januarja 40<3
v-češki šoli 400 W. 18 ulica
»p
ene —
Sedaj je zaipel zveneč v sobah ee-carice.	•
"Cesarica je pokonci." razidimo -se." je rekel jezuit irt odšel naerlih korakov.
Pride še.
r
— Uprav.ni6tvo "Narodinog- Lista'7 nam je dopoalalo koledar za leto *10(Hi. Koledar je opremljen s slikami in prinesel je i>e^mire, povesti, črte, pri rod ozn a nst vene spise itd. Kdor ie zmožen hrvatskega jezika, si jra lahko naroči pri upravništva - "Narodno*: Lista", 10S Greenwich St.' Cena je 25c.
POZORIOSLOVENCI! POZOR!
elavsko izobraževalno družtvo "Ferdinand La Salle",
sklicatelj.
SLOVENCEM IN HRVATOM
* :	priporočam svojo
(iO STILNO
kjer točim izborno pivo "Magnet", fina namizna importirana in domača vina, izvrstno Žganje itd. Pri meni so le fine, uflijske smodke na prodaji —
. JOŽE POLAČEK,
683 LOOMIS STR..

CHICAGO, ILL.
Tobey, unijski krojač
z modernim kegljiščem
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna Iti izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slo- QS5 *W\ 22lld St. vanom se toplo priporoča	_,	M
Martin Potokar
564 So Center Ave., Chicago.
izdeluje novomodne obleke iz najfinejšega in najtr-pežnejšega blaga po najnižji ceni. Plačila se sprejemajo po dogovoru tudi na obroke. — Rojaki, kateri žive izven Chicage, lahko dopošljejo le natančno mero in obleka se jim izgotovi, kakor če bi bili pri meri v Chicagi. — — Pišite slovenski!

Chicago, 111.
Ženske OBLEKE
raznovrstno blago, nogavice, , rokavice itd. proti odplačilu f na obroke ali takoj.
Oh|r|stei r^,
,609 W. 20th STREET
ROJAKI POZOR!
Točiva izvrstno vino, pivo in žganje. Na prodaj so le najizvrstneiše unyske smodke. G-orak in mrzel prigrizek prost. Postrežba točna in solidna.
brata kosiček
t	•	. * ^ •	1	«	«
na 590 So. Centre Aye.*	Chicago, 111.
'a.'*