PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAMpDNE PODPORNE JEDNOTE_ Uradnièkl ia «praralikl pt« B. Lawadala An. OffkM of Publioatloai MS7 South Lawadala Ato. EookwoU 4804 CHICAGO, ILL., PETEK, U. JUNIJA (JUNE U)» 1937. SobMrtpUoB 14.00 Ttarly ŠTEV.—NUMBER 114 Aceaptaaae lor m»i!inf «t Bpoclal rato of pootaco proTÜsd fm ta «oetioa 11M, Act of Ooi. t, 1917, aatkorisad oa Juno 14. lil«. (rvav s d med deputiji i stavkarji pajit ranjenih v bitki pred jeklarno Republlc Iteel Corp. v Youngstownu. Naznanilo o Lewi »vem «hodu v Chicagu razkačilo voditelje inij ADF. Federalno delavsko razsodišče po ^ano, naj poseže v stavko jeklarjev. Kratka tavka elektrarskih delavcev paralizirala ak-jvnoiti v michiganskem industrijskem dis-riktu r. msrutown, 0., 10. jun. — ijít oseb je bilo ranjenih tki. ki je sledila, ko je gru-(boroženih àerifskih deputi-nipadla jeklarske pikete v ni jeklarne Republic Steel ». zgodaj danes zjutraj. Prise je, ko je velik tovorni natrpan z živili, prodrl sko-ivkovno stražo, ki se je uta-i pred vhodom v tovarno, i so bila namenjena stav-iom, ki so ostali v tovarni Mu stavke. »vorni avto je spremljala iji. Ta je smuknil mimo [ovne straže predno so se ti zavedli, kaj se godi okrog Ko so se pričele širiti go-», da je nadaljnji avto, na-i živili, na poti v tovarno, liketi mobilizirali svoje sile svojimi avtomobili blokirali Policija jih je skuiala Topiti, toda opravila ni ni-nakar je pozvala okraj ne-rifa Ralpha Elserja, naj svoje deputije. Šerif se je il in kmalu je bila na po-:u armada deputijev in se na stsvkarje. Metala je ike bombe in tako prisilila te na umik. Po bitki, ki je lia dvajset minut, je polici-iretirala okrog 50 stavkar- ik**o, 10. jun. — Vest, da ohn L. I*wis, načelnik Odia industrijsko organizaci->riiel v Chicago na 17. juin nastopil kot govornik na «fm delavskem shodu, je ¡■¿¡la uradnike tukajšnjih u-AmeriAke delavske federaci-To vest je objavil Van A. ner, direktor organizatorič-kampanje med jeklarskimi *i v čikaškem distriktu. W onimi, ki so takoj zakri-in obsodili Lewisovo takti-' orwni»torični kampanji, *'»lter Sheffer, poslovni a-unije električarjev, George !*U, podpredsednik .unije ikov in James C. Petrillo, *Jnik Cikaške federacije »nikov. Privlekli so na dan M', da je l^ewisova organi-W v zvezi s komunisti in da »pot boljševizmu v Ameri-N,hk teh ni doslej obsodil ¡>J»hga masakra jeklarskih wjev pred tovarno Repu-Corp, na spominski » Washingtona je prišlo po-da William Oreen, pred-Amenške delavske fede- fc j* vedno "študira" oza-•laicijiikega masakra čika-^»vkarjov. Kobo vso stvar Proučil, bo podal svoj en Ur. je včeraj izjavil, da ' e M* pri federal-v imenu drut|n Iz**' k« *> izgubili življe-' W^jskein napadu na je-™ delavce na spominski O pa je bilo fede- nT pozva- ■»Jjv stavko, ki je "^»rne neodvisnih jeklar-aij v čikaškem in o-01 jeklarskem distriktu. * °bdolžaas krienja R2* «ako- •i» • kolektivna po- k, '^"^'Jo jeklarskih k< Ji «^.k^ii0 —Stavka ■ í ' r*v pr' Conao-> búa m noč i po-'U\ki bilo tavo-**» m delavcev, ven- Novo čiščenje v sov jetski Rusiji Gonja proti zarotnikom obnovljena Mofdcva. 10. jun. — Vso ka*" da prihaja novo krvavo čiščenje zarotnikov v armadi in industrijah. Stalinova vlada hoče vsekakor b tem čiščenjem utrditi svojo obrambo na zapadni in vzhodni fronti, proti Nemčiji in Japonski, kateri smatra za sovražnici in pričakuje napada s te strani. Za vrhovne poveljnike rdeče armade v zapadnem delu Rusije so bili imenovani generali P. E. Dibenko, I. P. Belov in M. G. Evremov. Med generali, ki ho jih ti nadomestili, je maršal Mihael Tukačevskij, ki je bil nedavno odstavljen kot vojni pod-komisar. On in več drugih generalov je bilo aretiranih na obtožbo zarote. Te aretacije so del kampanje, da se zatre vsaka o-pozicija proti Stalinovemu režimu. Maršal S. M. Budenny je bil Imenovati za poveljnika moskovske vojaške garnizije, general N. V. Kibušev pa za vrhovnega poveljnika rdeče armade v kav-kaškem distriktu, ki meji na Perzijo. Ta distrikt je važna strategična točka, ki bo igrala veliko vlogo v slučaju, da sc Rusija zaplete v vojno z Japonsko. Pretnja o novem krvavem čiščenju je prišla, ko je I. M. Vu reikis, tajnik komunistične organizacije na vzhodu, odkril gnezdo zarotnikov. Osem visokih industrijskih uradnikov jc obdolženih sabotaže, katero so vršili v prilog Nemčiji in Japonski, od katerih so dobivali plačo. To odkritje pomeni, da so bili že vsi aretirani in vrženi v zapor. Znanstveniki rekordi-rali opičjo govorico Cambridge, Mass., 10. jun. — Ameriška znanstvena ekspedici-ja, v kateri je zastopana tudi univerza Harvard, se zdaj nahaja v južni Aziji, kjer je, kakor poroča, že posnela prve fo-nografske plošče z govorico gibonov, opic, ki so najbližje človeku. Da se prepričajo o pristnosti te govorice, so znanstveniki šli v gozd in navili eno teh plošč pod zvočnikom. Takoj so se giboni približali in odgovarjali čebljanju s plošče. .. i. ■ ■ Demonstracije proti nacijem v Jugoslaviji Bel grad. 10. jun. — Policijs je včeraj tu aretirala 35 dijakov, ko je okrog 200 študentov in delavcev priredilo sovražne demonstracije proti bsronu Neursthu, Hitlerjevemu zunanjemu ministru, ki je na obisku v Belgradu. dar so vae naselbine v dolini Saginaw .čutile posledice. Avtne in druge tovarne so morale usUvfti obrat in 450,000 ljudi v tem Industrijskem distriktu je bilo brez električne razsvetljave. Stavko je okiicaia avtna unija, ki ie nedavno pozvala vse ne-organizirano delavce, naj se ji firidruiijo. Konflikt je izbruhnil po več tedenskih pogajanjih med represenUnti unije in uradniki elektrarske družba glede zvišanja Domače vesti Cankarjev glasnik Cleveland. — Cankarjeva u-atanova je zadnje dni sklenile, la revija Cankarjev glasnik izi-Je 1. avgusta t. 1., ne pa 1. julija cot je bilo prej zaključeno. Et-)in Kristan, urednik nove revije, ima začeti z delom 1. julija. Čikaska federacija v pesteh reakcije Fitzpatrick odklonil protest proti masakru stavkarjev Chicago. — Prošlo nedeljo je Cikaška delavska federacija naredila križ čez svojo bogato zgodovino delavske naprednosti in militantnosti. Vrgla je te tradicije na smetišče ter se podala v naročje reakcije. To je storila pod vodstvom istega Johna Fitz-patricka, ki se je skozi dolga leta boril za napredne delavake ideje in principe in dal s pokojnim tajnikom Edwardom Nock-elsom Čikaški delavski federaciji pečat ene najnaprednejših centralnih unij v deželi. Prošlo nedeljo bo zgodovinar lahko oinačil za črno nedeljo federacije. Ta dan je namreč formalno Isključila iz svoje srede unije CIO in pljunila v obraz žrtvam policijskega masakra v So. Chicagu. Glede sledn/ega je Fitzpatrick enostavno vrgel z dnevnega reda predlog za protestiranje proti policijskemu masakru, češ, da ta zadeva "nič ne briga Cikaško delavsko federacijo. ker so prizadete unije CIO." S tem je Fitzpatrick pokopal vso svojo naprednost in solidarnost, s katero se je odlikoval v preteklosti. Pljunil je v obraz delavskim žrtvam, za osveto katerih bi bil v preteklosti mobiliziral vse delavstvo, kakor ga je na primer v Mooneyjevem slučaju in neštevilnih drugih. Vsemu temu pa je prošlo nedeljo napravil konec in cinično sankcioniral policijsko pobijanje članov CIO ter se podal v naročje reakciji s Cikaško delavsko federacijo vred. Slično je postopal tudi v zadevi izključenja unij CIO. Enostavno jih je proglasil za izključeno in prizlv proti njegovemu birokratičnemu odloku vrgel z dnevnega reda. Med temi unijami je nad 20,000 krojaških delavcev, blizu 100,000 organiziranih jeklarskih delavcev in več drugih. Delegate teh unij je že več dni pred sejo obvestil, da so jim vrata zaprta, Istočasno pa poskrbel, da so vse reakcionarne stavbinske in vozniške unije poslale svoje zastopnike. Da bo prelom s preteklostjo popolen, je federacija tudi zaključila, da bo v bodoče zborovala za zaprtimi vrati. Pred 20 leti in pozneje je bila Cikaška delavsks federacija v ospredju pseh delavskih progresivnih šil. Aktivno je sodckivs-la v tedajšnjem gibanju za organiziranje farma rsko-delavske stranke in dolga leta vodila galanten boj za osvoboditev Moo-neyja in Billingsa. S prihodom Pitspatricka in Nockelsa na krmilo je federacija visoko dvignila načelo delavske solidarnosti, zdaj pa ga je poteptala t, i 75,172 druiin ie na relifu v Chicagu Chicago, 10. Jun. — Dne 1. Junija je bilo v Chicagu ie 75,-172 družin na relifni listi, to je 17,281 ali \%'f> manj ko L junija 193«. Rusija zmešala štreno Angliji Franco odgovoren za smrt oamih Angležev Iiondon. 10. jun. — Angleška vlada je včeraj poslala oster protest Franciecu Francu, glavarju ipansklh fašistov, glede razstreljene mine, ki je 13. maja v španskih vodah v bližini Al-merije poškodovala angleško bojno ladjo ln usmrtil« osem pomorščakov na tej ladji. Anglija je informirala Franca, da ni priznala nobene stranke v španski civilni vojni sa legalno bojevnico in vsled taga Franco nima pravice polagati min, ki ovirajo nevtralno plovbo. Angleška vlada je tudi obvestila Franca, da si je pridržala pravico, da lahko terja od njega odškddnirto za ubite pomorščake in poikodo-vano ladjo v vsoti $350,000. London, 10. jun. — Sovjetska vlada je poslala Angliji noto, v kateri zahteva, da ima tudi ona pravico sodelovanja pri novi formuli za blokado gpanije, na podlagi katere Anglija deluje za po-vratek Italije in Nemčije v ne-vmeievalni odbor v Londonu. Sovjetska vlada pravi v tej noti, da nov načrt AnJ^iJe za blokado sloni na napačnih premisah, kajti nemika kriiarka Deutschland, katera je bila sadita po bombah iz letal ipanake vlade, nI imela nobenega legalnega opravka v španskih vodah. Rusija poziva Nemčijo, naj dokaže, da je ladja Deutschland prisostvovala blokadi četverih nevtralnih velesil, ko je bila napsdspa in s tem povzročila izstop liemčije in Ita- M i i 1 ^ | ^ — ----k t - - — ___l||__!_■!_■_ nje ix nevnieaevarnega ocroora. Rusiju specifično zahteva, da vsak novi načrt pomorske blokade španskega obrežja mora biti prej predložen njej in potrjen od nje, predno postane veljaven. Novi načrt Anglije za blokado Španije v glavnem določa, da ima vsaka napadena bojna ladja pravico braniti se, ampak repri-šali j na svojo pest ne sme Izvr-šiti — kot je to storila nemšks križarka Admiral Scheer, ki je bombardirala špansko pristani-ščno mesto Almerljo —- pač pa se mora prizadeta država prej obrniti na londonski odbor, ki nsj ima zadnjo besedo glede re-prisalij. Zdravniki spet zavrgli socializacijo Zdravniška zveza ignorira socialne probleme Atlantic City, 10. Jun. — Zve za ameriških zdravnikov Je ostala na svojem starem, konservativnem stališču privatne iniciative v medicini. Na svojem) KH. letnem zboru je včersj zaključila z veliko večino, da Je šs vedno proti socislizirani medicini In se ne bo brigsls za javne zdravstvene probleme. Delegatje iz New Yorka so predlagali, naj se zveza zdrami In previa me vodstvo gibanja za bolezensko zaščito In ostala socialna vprašanja, toda večine Je ts predlog ignorirsla. Nune morajo dati zlato stricu Samu Indianapolis, Ind., 10. jun, — Tukajšnje nune v aemostanu karmeličank, ki imajo v svoll posesti za $2000 /Jata, so bile U dni obveščene Is Waahingtons. da morajo zlato izročiti fodoralni zakladnici Nune pravijo, da ao to zlato dobilo od vernikov v da rilo v obliki rasnih predmetov, bakar so gs stalile v kepo. VELKA NAPETOST V STAVKI JEKLARSKIH DELAVCEV Unija storila korake proti kompanijskim načrtom DELAVSKI ZAKON NA TEHTNICI Youngstown, O. — (FP) — Kljub veliki ofenaivl Republic Steel Corp. sa slomitev jeklarske stavke na vsej črti so delavci v dolini Mohawk prepričani, da bodo ugnali poleg Younga-town Sheet A Tube ter Inland Steel tudl Republlc Steel, kl ae posluiuje vseh sredstev za sdro-bitov stavke. Zadnje dni je jeklarski orga-nisatoričnl odbor centralislrs| vodstvo stavke v tukajšnji dolini v rokah Johna Owensa, predsednika ohijskega rudarskega distrikta in načelnika CIO v Ohiu. Vodstvo stavke je obenem podvzelo korake za efektivno pobijanje kompanijske propagande in načrtov za razbijanje stavke. Vitriolično kompanijsko propagando je unija pričela pobijati s protipropagando, med katerima je nastala prsva vojna. Tom Glrdler, predsednik Republlc Steel, se v tej razredni vojni drži svojih lanskih besed, "da bo prej gojil sel je v tovarnah kakor pa priznal unlJo.H On Je smrtni sovražnik unije ln eka-pert v rasbijanju unionisma. Prav vsled te svoje kvalitete je dobil službo pri tej družbi, ta katero je pred več leti pričel delati kot načelnik kompanljsks policije, potem pa je bil povišan na Čelo kompanlje. Za razbitje te stavke se Je o-prijel treh znanih In preizkušenih stavkolomskih formul, kl so: 1) obdržavanje antistavkarskih shodov, 2) moblllzlranje močnih oddelkov policije za strahovanje stavkarjev, 3) organiziranje "back-to-work" gibanja pod vo.i-stvom zvez "lojalnih delavcev". Vseh teh metod se poslužuje do skrajne meje na vaeh frontah. Pri tem z njim sodeluje tudi policija. Posledice tegs so, da Je bilo v Chicagu na spominski dsn ubitih osem delavcev In preko 1M> ranjenih, v Yoingstownu in tudi v Monroe ju, Mieh., ps Je sltus-cija zelo napeta. V Youngstownu sta ae policijski Šef In okrsj-ni Šerif odprto postavila na strsn kompanlje, nista pa razorožila kompanijsklh pobojnikov, nakar Je unija zahtevala, da vlada pobere iz tovarn strojnice in drugo orožje. V Monroe ju se Je postavil na čelo vigilantom sam župan in pozvsl v stsvkolomsko služIlo vse moške, ki znajo rabiti o-rožje. Situacija na čikaški fronti je nespremenjens. 'Newdealakl' župan Kelly deluje s policijo in z družlio. Njegov uksz družbi, da jeHarna ne more obenem služiti za stanovanje skebov in da mora slednje poslati domov na )M>čitek, Je bil le manever, ki Je imH dvojen namen. Prvi Je bil, da se pokaže "nopristrsnskegs". drugi pa, ds pobeli svojo odprto Ksnkcijo policijskega maaakrn s avknrjev, Kelly ni samo ssnk-rioniral brutalnost člkaške policije, marveč je takoj drugi dsn zagrozil z rtovlm masakmm. Potezo proti družbi Je naredil šel* (sitem, ko je med čikaško Javnost pričela prodirati reenica o masakru. Pkebi še vedno žive v tovarni. Zndnje dni je Van Bittner, načelnik jeklarske kampanje v tem distriktu, potisnil ns tehtnico Wagnerjev delavski sakon in vladni delavakl odbor. Od sied-njegs nsmreč sahteva formalno razsodbo, sli so v smislu zakona delodajalci prisiljeni ne ssmo na kolektivno pogajanje, marvsč tudi na podpfa kolektivne pogodile Unija pravi, da je kolek Naciji v novi akciji proti katolikom Novi zakoni proti katolikom prihajajo Berlin, 10. jun.—Nacljskfno-tranji minister je nasnanil, da bodo v kratkem uveljavljeni zakoni glede kontrole govorov ka toliških duhovnikov in reguliranja katoliških samostanov v Nemčiji. Napoved se glasi, da bo uveljavljena odredba, ki bo prepovedovala čitanje s prižnic vsakega dokumenta, ki se ne nanaša na izključno cerkvene zadeve. Nacijaki argument je, da določbe konkordata med Vatikanom In nemško vlado ne krijejo čitanja takih dokumentov. Zdaj je bilo tudi nasnanjeno, da bodo naciji zaprli najmanj pet samostanov, v katerih so bivali menihi, proti katerim se vršijo procesi na nacijskih sodi-ičlh ns obtožbo nemoralnosti. Vse bolnišnice, ki so zvezane s temi samostani, bodo prišle pod državno kontrolo, "da se tako zagotovi pravilno zdravljenje bolnikov." Sole, ki Jih vodijo in vzdržujejo samostani, bodo tudi prišle pod nadzorstvo državnih uradnikov. Prosvetno ministrstvo je s posebno odredbo odpravilo versko vagojo otrok, če to zahtevajo starši ali varuhi otrok. Pričakuje se tudi nacijska kontrola nad mladeniči, kl hočejo postati člani katoliških redov. Noben pod starostjo 18 let ne bo imel vstopa v lemenat. dokler ne bodo civilne avtoritete ugotovile, da Je fisično in mentalno aposoben sa duhovjiiliko službo. Caatel Oandolfo, Italija, 10. jun,—Pspei PIJ je včeraj izjavil, da se bo ie nadalje boril sa tient-ike katolika ne glede na to, kaj pride. To izjavo je podal pred grupo bavarskih katoliških romarjev, kl ga Je posetila. Dalje je rekel, da Je položaj katolikov v Nemčiji tako resen in žalosten, da sili človeka na jok. Učiteljska unija za odcepitev od ADF New York.—Delegatje učitelj-ske unije v New Yorku, najmočnejšo krajevne organizacije Zveze smerišklh učiteljev, so bili instruirani, naj glasujejo ¿a odcepitev od Ameriške delavske federscije In pridružitev k Odboru zs industrijsko orgsnizscijo ns konvenciji, ki se 4m» pričela v avgustu v tem mestu, Newyor-ška unija je obsodila eksekutiv-ni svet Ameriške delavske federacije, ker Je na svoji seji v Cln-cinnatiju napovedal vojno CIO in s tem povečal razkol v vrstah organiziranega delavstva Sprejete resolucija naglašs, da Clff vrši važno delo v kampanji, katere cilj Je organiziranje delavk cev v Industrijah masne produkcije v Industrijskih unijsh in voditelji Ameriške delsvske federacije ne M smeli ovirati te ksm-psnjs. _____ Konferenca Lige za industrijsko demokracijo New York.—Liga za Industrijsko demokracijo je sklicala konferenco v tem mestu, katere ae IkkIo udeležili delegatje Is vaeh krajev Amerike. Prične »e,IS. junija in trajsia bo tri dni, Med govorniki, kl bodo nastopili na konferericitjao Norman Thomas, Murrsy Bacon, kongresnih J. T. Bernard, Alfred Binghsm, Kari Hrowder, James R Carey, John J. Dillon, Julius llochman, Joseph Mchlosebrrg, («eorge Soule In Harry W Uidler. Na konferenci bo razprsvs tudi o ustanovitvi splošne fermarsko-delavska stranke. tivno pogajanje bres »klenitve liogodbe navadna faraa. To vprašanje je zdaj vrgla v naročje do-lavakemu odboru, od katerega odloka zavisi v veliki mori vsa vrednost delavskegs zakona. Njegov odlok, pa bil tak ali tak. bo skoraj gotovo šel pred sodišče. UNIJE ZAPUŠČAJO GREENOVO FEDERACIJO K CIO pristopajo v vedno večjem številu ČLANSKE ŠTEVILKE ADF DVOMLJIVE Washington. — UNS) — Ob priliki sadnje sejo je eksekutiva Ameriike delavske federacije objavila vest. da je v enem letu narastls sa približno milijon članov in da tdaj šteje nad tri milijone "dobrostoječlh In poročenih članov," ali pribliino toliko kolikor jih je itela pred rasko-lom. Koliko so te itevilke resnične ali potvorjene. je teiko reči, dejstvo vseeno je, da so zadnje čase unije pričele sapuičatl Gree-novo federacijo v masnem obee-gu. Tudi so znamenja, da bo fe-deracljo aapustilo v bližnji bodočnosti ie večje itevilo organiziranih delavcev. Prav tako je tudi dejstvo, da Je poročilo ek-sekutlve uključevalo od sto do dvestotlsoč članov, k I so od te-dsj ie desertlrali od federacije. Najnovajia unija, kl je sapu-stlla federacijo In ae prldruilla CIO, Je American Newspaper Guild, kl tboruje U teden v St. lxniisu. Časnikarska unija se Je na tej konvenciji proill torek isrekia za pristop k CIO s 118 proti 18 U glasovom. Isto so storile sadnje čase tudi sledeče u-ni je: Od federacije se Je poslovila na svoji člkaikl konvenciji mednarodna krznarska unija s 80,-000 člani. Štirinajst krajevnih unij rnednarodne zveze strojnikov v New Yorku, Connectlou-tu in vzhodni PennsylvanlJI je zadnje dni s splošnim glasovanjem članstva zapustilo mednarodno unijo- ADF In se pridružilo Radio A Electrical Workers uniji CIO. Te unije štejejo 14,-000 članov. Knako število članov, k I so u|HMleni na newyorškl jHid/emski železnici, Je par tednov prej mlšlo iz strojniške u-nije, nakar so od CIO dobili čsr-ter splošne transportne unije. Akcija zs izstop strojnikov od ADF je v teku tudi v več drugih krajih. V glavnem Je to re-volta članstva proti mednarodnemu predsedniku unije Warto-nu. ki vodi vitriolično kampanjo proti CIO. V New Yorku je te dni odšlo tudi 14,000 čevljarskih dslavcev «si United Boot k Shoe Workers unije ADF in ae pridružilo čevljarski uniji CIO. Unija ADF je s tem izgubila nad polovico članov. lslo so na plttsburški konvenciji i«.i iir tudi federalne unije o|rtičnih delsvcev, devet po številu. Iste dni so na philadelphlj-skl konferenci izstopile iz ADF federalne unije uradniških delavcev z 10,000 člani In ustanovile splošno unijo pod imenom United Office and Professional Workers of A merles. Od CIO so takoj dobile čarter mednarodne unije. Delokrog te orgsnlzaclje bo v glavnem organiziranje u-sluiboncev, ki delajo v bankah, pri inšuraiM! kompanijah in v drugih uradih In poklicih. kaU-re si ne laste industrijske unije CIO. Ns robu odstopa od (¿reenove federacije ao tudi prlstaniščnl delavci na xa|iedu, kakor tudi mornarski delavci na zapadu, vzhodu in v Mehiškem zalivu. Slednji so mti deloma že pridružili novi National Maritime uniji CIO. Pactfična obmorska federacija, v kateri so združeni pristanlščitiki in mornarji na sa-padu, Ima te dni konvencijo v Portlandu. Na dnevnem redu I-ma tudi vprašanje pridružitve k CIO, za katerega Je močan aentiment med temi delavci. Izgledi so tudi. da bo tesarska (Pelje na I. strni.) ^ PETEK. 11 Glasoti iz wr ~WWF FlOSVITI •M eu«« re »» (*tfam » M pHmrr I»«r M. I«»... M n^lovu 4. U«i SBIMMI S«**»« — ro/itln« IWvlte i» 4» m »m liai m Mr. Pire in Mr. I/Mihi J. Pire v Clevelandu »«di nečasnikarsko n» veji in žaga lato vejo pri deblu. Vsak čas bo počilo in Pire bo držal vse Miri od sebe nn tleh ... To Mino konsUtiramo. Ce mlali Pire ne časnikarski samomor, je to njegove stvar. Nemogoče je, de bi človek, kl dela z reenlco kakor svinja z mehom, dolgo votli časnikarski voz— pa če časnikar! zs največje bedake. Tudi tem mora enkrat presedati po^tje časnikarskega idiota. Pire vedno najde nekaj in nekoga, da ima pretvezo za napad na SNPJ In Prosveto. Njegove nsjnovejšs žrtev je na! #likar Perušek. Slikar PeruAek, kl ni od včeraj v tesnih stikih z nami, bi najložje sam povedal, kaj je na utvari—in povedal Uko, da bi Plrcu skočile oči iz jamic—toda mi ne zahtevamo tega od brata Peruška, ker poznamo njegovo skromnost. Torej bomo povedali ml kolikor se nam zdi potrebno—l n to ne zaradi Idiota Pirca, pač pa zaradi tistih, ki Plrcu morda «e kaj verjamejo, čeprav so drugače pošteni ljudje. Torej za-rsdl teh! Plrt se je «e tretjič spotaknil ob kolekto na konvenciji SNPJ za nabavo Peruškove slike. Pravi, d« Je to bila sramota. Zraven čveka, da SNPJ je imela $500 za Spance—tega denarja pa Spanci ne bodo nikdar videli, ker je prepovedano pošiljati denar iz Amerike v Španijo 1 —ampak za umetnika Peruška pa nima tiaoča-ka, da bi kupila dve njegovi allki, pač pa mu "milostno vrle" $67 v klobuk 1 Končno ima Pire "guts"—vsak časnikarski "gangater" ima toda v svoji A. D. zapiše: "Umetnik g. Perušek je bil vedno vpoštevan pri SNPJ z—besedami, pomagali pa so mu dejansko prav malo." Resnica je, da je SNPJ med konvencijo naročila dve Pcruškovl sliki, ki staneta skupaj brez malega toliko kot prispevek za Spance. Pire je videl in še zdaj vidi le $67, ki so "padli v klobuk," noče pa vedeti, du je to bil le nameček, ki ao ga dali delegatje prostovoljno iz svojega iepa k nakupu omenjenih slik. Ena teh slik ostane v Clevelandu, v SNI), druga pa Je namenjena za gl. urad SNPJ v Chicagu. Torej niso le besede! Resnica je tudi, da je baš SNPJ prva seznanila Peruška z našo javnostjo v Ameriki. Vin-cent Cainkar, naš predsednik, je prvi odkril Peruška v bohemskih kotih Chlcaga in takrat je SNPJ prva kupila od nJega sliko sa svoj stenski koledsr. Kasneje smo mi aranžirali 4>rvo razstavo Peruškovih slik v dvorani SNPJ, ki mu je bila ns raz|Milago brezplačno in naša jednote je takrat kupila njegovo največjo In najdražjo sliko. Pozneje Je imel Perušek še dve rssatavi v jednotini dvorani in zadnja, ki je bila v avgustu IMft, je zelo dobro izpadla In takrat si Je SNPJ nabavila drugo njegovo sliko, ki dsnes visi v konferenčni sobi v gl. ursdu. Ali je to dokaz, da ima SNPJ za Peruška le besede, dejsnski pa atori prav malo zanj? Pri Piiru, ki nima notienega rešjiekta za resnico, seveda to ne drži, t «sla mi ne pišemo tega zaradi njega. Ce se Je delegstom v Clevelandu zahotelo prl-spevsti nekaj za sliko, nI to prav noliena sramota za SNPJ, kajti jednota sama je že pris|ievala lepo vsoto za Peruškovc umetnine. Koliko je že Pirr prispeval? Ce je kje sramota, jm sramota to, ker se Pire tako zlolmo laže, toda Pire je že davno postal nedovzeten za vsako sramoto? Natanko je |xidoben otročaju, kl na ceati kaže gol hlebček in se nič ne zaveda, da je to nespodobno. Besedo ali dve o prispevku ta fi|»anee. Pire blufa, da tega denarja Spanci ne bodo nikdar vldeN, ker se in* sme pošiljati v Španijo. Zdravila in živila še niso prepovedana in to Je. kar bodo španske sirote, katerim ao fašisti pobili očete In matere, dobile zs Jed not in densr. Društva Hi posamezniki pri SNPJ ao pria|tevali še posebej di» $4000 ae te sirote In U denar je NI porabljen v Ameriki sa nakup sdravil, živil in obleke za Španijo. To naj zadostuje. Prijatelj Perušek nam ho oprostil. Saj dobro ve, da oni pri AmerUkl Domovini ne dajo niti blata, kl ae držt njihovih čevljev, zanj— dober jim pa Je, da izrabijo malenkoaten incident na konvenciji SNPJ proti naši jednotl in Prosveti. Perušek dobro ve, kje so njegovi pra vi prijatelji, kl srugo ceniti njegova dele—do-Nfo ve, kje so značaji in kje Jih nI—dobro ve, dh ljudje, ki najbolj bobnajo, najmanj potnajo I Dalj« v aMaji SoUaLt 7 sN^HHBifl Piney Fork, O.—Enajste redne konvencije SNPJ sem se udeležil kot poslušalec, kj je na e-nem prvih svojih zbotovrfhj sklenile, da morajo vsi poslušalci na galerijo, da ne motijo zbOrovaf-cev. Naš vrli konvenčnl reditelj tone JšnkoviČ pa je pri kon-venčnem predsedniku izposlo-val, da nam starin in hromim se ni bilo treba "mufati" na balkon ali galerijo. Tako eva z bratom Tonetom Zidanškom ostala na konvenčnem "floru" ob steni in vlekla v stara, oglušena ušesa, ¿Htfrfla pa vsalt a dnina očesom. Tdko «va a skupnimi mof. ml In v zložni vzij&tfomftl "iifo-vila" vse glavne sklepe Irt slfšele vsa konvenčna rešetka. KonvenČna zborble* si je izvolile zmožne konvdrtČtte odbor-nlke. Konvenčnl predsednik je vodil seje in govoril V mikrofon. Tudi konvenčni zapisniki, poročila in pozdravi so se čitali po mikrofonu, teko da se je vse razločno slišalo. Toda to je veljalo le ze omenjene, medtem ko šegi moral zelo napenjati ušesa, če sem hotel "ujšti" razprave dele-getov in ddegatinj, ker niso bili opremljeni" z mikrofoni. Njihov gles se je )tar nekam po dvoren! zgubil In, kdo naj ga bi šef skat, če ni urnih nog. Vslsd tega sem samega sebe obsodil, da ilsem več ze nikamor» ampak le še ze to, de ostanem doma v mo-I prijazni hišici, v kateri naj čakam, da pridem na vrsto, da me Bog pokliče, da ga bom šel gledat "le obličja v obličje", to-de ne verjamem, da bom potem sploh še kaj mogel gledati. Velika večina še ne sna zborovati pO parlamenternem redu. Tege se pe bo treba navaditi vsaj za konvencije, da se prihra-vellko časa. Konvencije so namreč drage. Delegat, ki ne pozne perlementemege reda, je boljše, de molči, pazi pa naj, da )0 pravilno glasoval. Veliko je ežeče od konven&iege predsednika» da gre delo izpod rok. Vse čast Mettu Petroviču! On je den najbolj zmožnih predseda-teljev In je na konvenciji prihranil precej čase v prid jednote. Kon venčnih sklepov in pred-ogov ne bom opieoval, kajti o njih peč lehko vsak član sam Či ta v Prosveti v uradnem zapisniku. V pravila so zanešene precej dobre nove točke in sprejetih je bilo ve| dobrih resolucij. Zborovanje Je bilo dovolj vzorno n složno ter Harmonično — brfcs blokov. K temu je brez dvoma pripomogel lemontski žegen s tisto prosiulo brošurlco. Upam, da zato se ne bo svet podrl. Vsa čast predlaganim kandidatom, ki eo kandidaturo odklonili v prid starim odbornikom, d so bili večinoma soglasno izvoljeni. Zavedati eo se, da brez tehtnega vzroka ni častno koga spraviti ob kruh, kakor se je to zgodilo na deseti konvenciji, kar pač ni bilo lepo. Clevelandskim društvom in federaciji SNPJ gre vaa čast za njihov trud in isižrtvovanje. Delegatom in gostom so postregli kskor so pač najboljše mogli. Nudili so jim dobro postrežbo in dobre večerne zabave. Vsem, ki ao ae udeležili velikega konvenčnege banketa dne 22. maja. bo ta dogodek oatal v prijetnem in trajnem apominu. Poročila pravijo, da je bilo do tri tiaoč ljudi. Radioprogram so pa slišali drugi tisoči rojakov ši-rom dežele. V tem programu je nastopilo okrog 600 dečkov in deklic, ki so peli Uko milo, U-ko lepo, tako ubrano, da je človeka kar prevzelo, dvignilo s Ul in ga imneslo med plavajoče melodije lepe alovenake pesmi, ki so jo žvrgolele mlada grla našega naraščaja. Dokler se bo gojila naša pesem med našo mladim». ne bo zginil z ameriškega površja naš rod. Na t»dru smo videli od 6 do 12 let stare dečke In deklice, kl eo zvesto |»azili na svojega učitelja ftemeta, kateremu gre vse priznanje za Uko u spešno mladinsko petje. Narav m», da so navzoči nagradili lepo itveilian narašča] z gromovitim aplavzom. Na tej konvenciji »em ae seznanil a par mUdimi člani, ki no bili ua konferenci angleško po»lujočih društev v Chicagu. Govoril sem z br. Koselom in •em prepričati da bodo naši mla- di fa*je delovali delo svojih pionirjev po jednotinih načelih. Toda mladini ne smemo zameriti, e*o včasih zaide na ptran-sks i*>u, kajti tudi mf, ko smo bili mladi, nismo bili v tem ožini nič boljši. Delje sem ee sesul z mnogimi rojaki in rojakinjami if raznih držav. Vei eo me ntfvdtflftvfllf, naj še kaj pišem v Prosveto in ProleUrç% ker se Jim moji âopiêi dopadejo in jfh vselej z veseljem prečiUjo. Vzelo bi preveč prostora, ako bi vse hotel omenjeti z imeni. Zato naj mi osUli oprostijo, da omenjam .samo enege, namreč delegaU Jo- Žeta tfofenča iz Girarda, Kana. iemltd sf mislite, da je bilo to Izredno veselo svidenje — po 46 letih, ko sva v Trbižu na Koroškem dve leti skupaj služIla vojake pri 7. lovskem baUljonu. Občima je še v spominu dogodek, ko je imeU naša kompanija obvezno letno «poved in tistega dne eo biH vojaki prosti vaj. Midva pe nisva bila prosU, kajti bila sva na straži na posUjf. Toda dogovorila sva se, da tudi midva morava dobiti en dan dotfusU. Bilo j« na soboto. V kasarni (vojašnici) je bilo obilo dela. Treba je bilo vse osnažltt In očistiti, kajti naslednji dan se je vršil pregled vojašnice. Midva sva pri stotniku izprosila 24-ur-ni dopust ali "urlaub", da bova |la "na svete Višerje k spovedi, ker Um imajo slovenskega ga-spuda" ... Razume se, da nisva prav nič mislila na kakšno spoved, kajti že Ukrat sva dvomila v posmrtno življenje in Uko ropotijo. Sla sva pa na Viftarskl hrib, ki je eno uro hoda ls Trbiža. Ko sva vsUla, sva v gostilni izpila en "šUmperle" slivovke in se razgovarjala s prijazno deč-vo, Uko da smo bili vsi trije pripravljen! na pot, pe ne na kakšno božjo pot.— Srečanje z Dolencem v Clevelandu je bilo zanimivo. Končno sva se poelovila in Želela, da se zopet snideva. V Clevelanuu sem si tudi ogledal Pruškovo razsUvo umetnih slik. Prušek je naprednjak in njegovo življenje je težka pot, kajti delavstvo na splošno ni dostopno za umetniška dele. Vse prijatelje In znance, s katerimi sem se sesUl na enajsti konvenciji SNPJ, prosim, da mi oprostijo, ker slabo slišim in sem morda kaj preslišal oziroma narobe odgovoril. Nisem le naglušen, temveč tudi slabo vidim ln marsikaj zgrešim ln pozabim Imena rojakov. SUrlm ljudem prldejO vse Uke neprilike na grob. Iskreno se zahval Ju jem predsedniku klevelandske federacije SNPJ Franku Somraku In ku-hariesm za ponudbo brezplačne hrene, kar sem pe hvaležno od klonil, ker ne verjamem, da bo federacija lahko krila stroške. Vsled tega sem si pripravil denar, da lahko plačam. Dalje zahveljujem družini Poljšak za okusno kosilo in prijateljsko domačnost med njimi. Hvala tudi ErštetovI družini, kajti pri njih se tudi vselej počutim domačna. Z Erštetom se vedno kaj j>ošpa-sava fn debatirava o socializmu, ki mu ne gre v glavo. Dal ml je pol galona kaUvbe, ki se mi je dome, ko sem krompir okopaval, prav dobro prilegla. Rad bi bil osUl še par dni po konvenciji v Clevelandu, da bi videl Še osUle sodruge in prijatelje, toda nudila se mi je pri? ložnost in sem se odpeljal v Za- Vršnikovem avtu frrotl domu. On je bil delegat na konvenciji. Srečno me je prifreljdl doiiov jfred trto j o pri jasno hišico. Naj dosUvim, da sem *e udeležil vseh treh konvencij SNPJ, ki so se vršile v Clevelandu, in vsfe tri so bile konstruktivne. Zato pe so nekaUri želeli, da bi se tudf prihodnja vršila v Clevelandu. Zmagal je PitUburgh. Šesta konvencija ee je vršila .Um. Katoliški otroci so se nam pOstnehovali In za nami kamenje meUli. Upam, da na prihod nji konvenciji v Pittsburghu se ne bo kaj Ukega ponovilo, ker M bflo pač sramotno za nas ka-tofike. Ako bom kaj boljše videl in eliial, ee bomo videli na 12. kon venciji SNPJ v PitUburghu le-U 1941] Nace Zlemberger, 176. Is jeklarske stevke Girerd, Ohio. — Mesto Girard je bilo še pred nekej meseci s svojo usnjarno, v kaUri eo zaposleni slcoro vsi tukajšnji Slovenci, popolnoma openšaparska trdnjava. Sedaj pa je sto pro-centno unionizirano, razen majhnih izjem, zaprU delavnica. Vse to so deUvci fzvojevali s sedečo sUvko pred par meseci. Girard je ravno v sredini med Youngstownom na eni strani in Niiesom ter Warrnom na drugi strani, kjer je sedaj sUvka jeklarskih delavcev. Youngstown Sheet k Tube Co. in Republic Steel Co. sU samostojni družbi in do zob oboroženi openšapar-ski trdnjavi. Delavstvo je že večkrat poskusilo v Uh tovarnah, da se organizira in zlomi moč Uh družb, ali vselej brez uspeha. Stvar sedaj izgleda malo boljša. SUvko je napovedal in jo vodi CIO. Pri Ypungstown Sheet . in Tube so šli vsi delavci ven, ravno tako pri Republic v Youngs-townu. Družbi sU takoj zaprli velika železna vraU pri vhodih in naznanili, da ne bosU pričeli prej obratovati, dokler ne dobita pomoči od mestnih oblasti — od župana, šerifa in policije — ki jih na vse načine prosiU, naj dajo protekcijo "tistim, ki bi radi šli na delo", to je — sUvko-kazlt. V Nilsu in Warrnu, kjer so tovarne Republic Co., je pa o-sUlo nekaj izdajalcev v tovarni in med temi tudi eden Slovenec. SUvkarji v Uh naselbinah imajo Užak boj, kako bi usUvili dovoz Živil v tovarno, ki jih do-važajo z leUli. Skušali so tudi s poštnimi avtotruki, ampak poštne oblasti so to nakano odklonile in sedaj se bije hud boj na vse načine. Poštne in okrajne oblast! so bolj na strani sUvkar jev. Ampak v Ukih slučajih se vselej ueUnovi kaka "liga za red fn mir", in to se je tudi zgodilo v Warrnu. Vsaka Uka "liga" je naklonjena izdajalcem. Ta liga sedaj protestira proti okrajnim obla-sUm in zahteva, naj dajo pro-tekcijo "dobrim" In "lojalnim" šUvkokszom, ker so "dobri dr šavljani". Seveda, tisti, ki smo na sUvki kot člani CIO, smo pa sami "ImpOrtirani komunisti". S Ukimi natolcevanji Uke "lige" dobe več Ukih, ki se nazi-vajo "stoprocentneži", da prič-no intrigirat! proti sUvkarjem. Youngstown Sheet k Tube je sedaj usUnovila samostojno u-nijo "Independent Society of #orfers". Vso diieitivo jim daje vodstvo U kompanije. Sedaj raspošiijajO razna pisma, naj se vrnemo ne delo,in da se naj vpi-lemo v to "uin več drugih "lepih" vprašanj. Sedaj kriče, da "večina" delavcev bi šla "rada" nazaj na dčlo ln da mestne oblasti naj dajo Um ljudem varstvo. To se je že pokazalo s tem, ker so mestne in okrajne oblasti odredi)*, da morajo biti piketi neoborože-nl pri vhodih v tovarne, do daj je kaUrl imel kak količek. Te oblasti so že tudi v drugih slučajih šle na roko družbam. Vsled teh korakov vse delovno ljudstvo pototi svojih ofgritffža-cij odločno protestira. Vsa javnost v Uj okOlfpi nestrpno pričakuje, kakšen bo konec te borbe, fci je velikanskega pomena ne samo za nas sUvkar-je, ampak tudli za druge. Sedaj je Užjto reči, kakšen bo izid. Moje mnenje je, če bi bile okrajne in n)eatne oblasti na strani stavkarjev, ali da bi bile vsaj nevtralne^ da bo zmaga gotova, drugače bo bolj težko. Torej sem še vrnil s konvencije SNPJ na piketno linijo. Želim, da bi imlela piketna linija ravno Uk režulUt kot so bili konvenčni zaključki. John Tancek, sUvkar CIO. Ženske pravice Clevelend, 6. — Pred kratkim sem slišal, da so gotove ženske sklicale sejo, da bodo razpravljale o svojih pravicah. To me je spomnilo na ono pesmico, ki poje o neki šprahji in o nekem Janezu, ki je skozi kukal. Zato sem se napotil, da grem tudi jaz pokukat, kaj vse bo zahteval in sklepal ta ženski spol. Pri tisti špranji sem "ujel" Ule besede govornice: Cas je, da se tudi me ženske zganemo. Dovolj dolgo smo bile zaposUvljane in nam se odreka pravica. In me smo doaedaj vse to mirno prenašale, da, še celo hvaležne smo bile onim, ki so tlačili naše pravice. Ali ni že skrajni čas, da se zbudimo in odrečemo pokorščino, da nas ne bodo več izkoriščali. Me ženske se moramo posUviti za svoje pravice in pokazati možem, da smo tudi me višja bitje, dk so naše pravice zgoraj. Le močno se moramo organizirati in dosegle bomo naše zahteve, maga-ri s sedečo sUvko. Potem smo lahko gotove, da bomo zmagale. Na drugi strani je bil neki drugi možak, ki je tudi poslušal pri špranji. Pa se je Uko navdušil za ženska izvajanja, da je začel kar ploskati in vzklikati: "Bravo, bravo, ženske! Ženske morajo na noge, da dobijo svoje pravice. Vsak mož se mora tega zavedati. Popolnoma se strinjam z vami," je zalključll svoj govor pri tisti špranj! U možakar. Ah, kako lepo bi bilo na svetu, če nam bi vladale ženske, sem si mislil. Na primer, če bi imeli žensko policijo, pa bi jo mahal takole okrog dveh popdlnoči proti domu malo natreskaVi, da bi švedral in zigzagal po gredi ceste, pa bi me policistka OsUvila; "Hej, fant, kam pa? Domov, aH ne? Kršil si posUvo — kar fepO z menoj v špehkamro. Pokazala ti bom, kje boš mačka prespal." Povem vam, da se bi radi dali sretirati stari in mladi možje. Prav nič se ne bi baH policije. Tudi jaz sem za to: žensk« gor, moški dol! Barblčev France. Prizor is sUvke realnih železničarjev v Toklju. Konvenčni odmevi! Ivan Molek I «Z™ ** ^ r?portliži~bo morda J čiUUlje Proavete, kako je Prosveu , i poročila s konvencije. U pr<| Bilo je eksperimentiranje, ki se j« čilo z dobrim uspehom. Prva poročil* 1 poslana Ukoj po zaključku popoldanski petffi s polto po "special deWverr J smo, da pošiljka odide s prvim veterS kom, Uande v Chicago enkrat zjutrail bo Pcčočjk) Ukoj dosUvljeno v uredJ] ¿Vetč. Fn pa s^m obveščen telefoničnol caga, da je porečilo prišlo šele ob dentil poldne, vsled česar je moralo počakati! ¡S^e&S.^ J**0 ** ni * I sem oapüsiar porotno po zračni poŠti in J delivery," ki pa je bilo dostavljeno dru J ob devetih—epet prekasno za list isteg J Tretji poskus je bil s telefonom. Slo jI ko in hitro, toda račun je bil grozen. | najst minut dikUU so računali $5.15 1 sled smo prišli na brzojav, Ukozvani I letUr" e pristojbinami za časopis. T J šlo. Poročila so bila sproti tipkana v anfl -^kar je opravila Mary Jugg—po zakljuJ pa dosUvljena v Ulegrafski urad, čigar J niča se nahaja v pritličju Doma, odkoder! šla še tisti večer v Chicago na naslovi pomožnega urednika Proavete L. BeniJ jih je Ukoj poslovenil in pripravil za lil gega dne. brzojavna časnikarska služba! poceni in zaidovoljnost je bila na vseh A Tako so bile premagane vse težave in k) naokoli prihodnja konvencija v PittsbuJ bomo nič več eksperimentirali. IV Najznamenitejši pojav v zvezi s kom je bil radioprogram. O tem radioprogramu in banketu, iz je izviral, bi se dalo veliko napisati in b slika bi lahko bila zelo pestra, vendar vati mora nekaj glavnih potez. Radioprogram je bil izrednega, zgodoi ga pomena že zaradi Uga, ker je bil prvi 1 vencijah naših organizacij v Ameriki. jednoU je vedno imela rekord glede "n rij" in Uko ji pripada tudi U rekord, kajpada poskus, ki pa ni bil docela po Naša nesreča je, ker hočemo nekaj velik nizki ceni, kar ni še nikdar šlo skupaj, bili najeli svojo uro ali pol ure, v kateri oddajali, kar bi sami hoteli, bi bila jedno rele plačati visoko ceno in program bi bi zen za vse posUje v omrežju; dobili \ brezplačno pol ure na dobri Cleveland! sUji, toda s pogojem, da program mo strogo kulturen—nobene reklame nitimo delati za SNPJ—in druge postaje v omr lahko oddajale naš program ali pa ne, ki jim je zljubilo oziroma kolikor je zaleg naših društev in federacij. K sreči je čez 20 radioposUj v "bin worku NBC" prevzelo naš program in n mi je bila tudi močna čikaška postaja ki seže daleč po srednjem in severnem; Naš radioprogram so oddajali celo ob Pi v daljnji Californiji, kar priča pumo štvu Glasila KSKJ, v katerem so ne na« liški rojaki v Bakersfieldu, Cal., zahva za krasno slovensko petje, na katerega leteli slučajno. Prava smola je pa bila, da v Clevelan mem naš radioprogram—ni bil oddaji Clevelandu, naši največji naselbini, kjer tisoče in tisoče rojakov pričakovslo pro in nervozno vrtelo "dial" na prejemniku, nič. Najbližja posUjs v Ohiu, ki je m gram oddajala, je bila Cincinnsti. To je posUja in v Clevelandu se sliši kakor doi malokdo je vedel in šla je mimo. Slišal aem, ko so krivdo metsli na nai landski "radio committee," češ, da je bil ren in se ni pobrigal, da bi si bil zagotovi bo domače posUje. Naj bo kakor hoče, je bila v tem, ker smo vzeli nekaj a Clevelandska posUjs nam ni bila obligin oddala je tisti čas komercialnemu l»«djet je dobro plačalo. Dobra šola, dasi silno jetna za Clevelandčane! O programu samem je bilo že dovoU čanega, ali hvale za dobro stvsr ni mkds več. Petje Otrok in odraslih je poseW kar smo doslej slišali slovenskega v i'* ameriškem radiu. Program je vod« « vešč naznanjevalec, ki je simpatično n vsako točko in zraven je še dodal, ksko« videti pevce, posebno otroke ns odru. n bili prav nič nervozni. (Öalje prihodnjo sredrt) ffddrajfetimnrf^ (Iz Prosvete z dne 11. Domače Vesti. V flibÙngu. jfo^jj cije prijela Andreja Arena in J«*'u ^ ja zaradi medaebojnegs pretepa ^ Delavske vesti. Ogenj v rudnika v Mont, je zadušil »0 rudarjev. Svetovna vojna. Zavetji m ^ živi na štirih frontah. Torf! IM Ruska revolucija. Nemški in neral aU ponudila Rusiji jà delavsko-vojaški svet v Petrogradu ) nudbo. j. jiDaU. a »nr. ' k in cenijo njegovo umetnost J j ljudje vsege zmožni v interesu r M n Bna konvencija SNPJ EgijgTA SEJA—n^j* popoldne (Nadaljevanje) j vpraša, kaj se je zgodilo z njegovo resolucijo, ki jo 1odboru w resolu^^ ^ resolucije izročil Goršetovo re-r. fiiji pojasni, u»/j R i.ru za pravila. . .;„ '¿rit poroča, da je odbor za pravila resolucijo vrnil bratu F". rasa M dovoljenje, če sme resolucijo prečitati. r t^Lar prelaga, da se resolucijo mimiografira, Uko da jo l£j ikizborovalec priliko preštudirati. — Predlog ni podpiran, r u imvich pozove brata Gorsheta, da prečita resolucijo. [► ¡/T eiita resolucijo, kl predvideva upefjaVO fibvih cer-i?, laziranih na American Experience Ubeli, sloneči na 4% K?meri z rezervno vrednostjo. Novi certifikati bi naj bili K'vrstni in sicer 20-letno plačevanje in doživi j en Ski certffi-K^i pa moramo imeti takozvane 'automatic premium loan', Ci «j life' in 'paid up term'. fh Vider pravi, da ta rešitelja nI potrebna, in priporoča, da lyroji glede certifikatov določbe, ki jih bo predlagal odbor za hfprin c predlaga, da ae izroči resolucijo odboru z^pravfo. —' ELgno in »oglasno sprejeto. - Fferie opozarja vse one, ki so zainteresirani glede tega vpra-Mj prinesejo svoje nasvete in priporočila odboru za pravila. »Medved poroča za poverilni odbor, da je prejel br. Bolka 129, ifamer ^ 102 glasova. En glas je bil neveljaven. Nr. Petrovich proglasi braUjftolko za drugega glavnega pod-Ledmka. Cjolka se zahvali in obljubi, da po svojih skromnih močeh Utrajno deloval, da ostane jednota trdno pri svojih principih [jfcftlih. k Kumer se zahvali vsem onim, k! sO zanj glasovali In izraža Ljc, da bodo vsi kooperirali z bratom Bolko. n Volitev distriktnih podpredsednikov Br. Inner poroča, da so se zastopniki angleško poslujočih dru-Lrsediniii, da bi bil najboljši načtn voliti po okrožjih. Predlaga u da se voli okrožne podpredaednike po okrožjih, in sicer vsa-t posebej. . f jj S.Benedikt (121) podpira. m. Lskar predloži načrt, kako naj bodo okrožja razdeljena, 1 skrožje: Pennsylvania, New York in New Jersey. !| • Ohio, West Virginia, Lower Michigan in Indiana. If. 44 Upper Michigan, Wisconsin, Illinois, Minnesota in Missouri. IV. M Zapadne države. Ir. filler misli, da bi bilo mogoče voliti po distriktih vse štiri pfttne podpredsednike naenkrat. Ir. Petrovich odloči, da se bo volilo vsakega posebej, ako kon-RtijH ne ieli na kak drug način voliti. Ir. Lotrich predlaga, da se smatra nominiranim vse delegate 0dko poslujočih društev. Ir. Petrovich odloči, da tega predloga ni treba, ker bo predsed- S to upoštevalo, ako ni ugovora.—Ugovora nI. U L distrikt so nominirani: Urana, Culkar, Korošec, Grzc, K Podboy Jr., Kress, Balint, Stofancic, Kumer, Kosela in Klu- Nominacijo sprejmejo: Culkar, GrZe in Podboy Jr. k Cainkar omeni, da imamo na konvenciji precej delegatinj >ned članstvom ženski spol jako lepo zaatopan in bi torej ne bitt priporočljivejše, kot da ta konvencija izvoli v svoj odbor I kako zastopnico ženskega spola. merilni odbor pobere glasovnice, prešteje glasove in poroča, »prejeli: Mar 52 Klasov, Podboy Jr. 98 glasov, Grze 79 glasov, «nje glasovi so neveljavni. 9 Petrovich da na ožje glasovanje brata Podboy« rtil. in sestro It—Poverilni odbor pobere glasovnice, prešteje glasove in po-k«n»ck, Tekautz, Marolt, Klarich, Raunikar, Mrzlikar in Lo- j^cijo sprejmejo bratje Zarnick, Marolt in Klarich. r^mieh imenuje v poseben odbor za štetje glasov sestro 2j™ brat« Bolhs, Oscar Godina in Bana. ti takoj poberejo Py>preštejejoglasove in poročajo, da so prejeli: JJ« 95 glasov, Klarich 92 glasov, Marolt 38 glasov, Neveljav- Dva. ^|»vich da na ožjo volitev brata Zarniclfs in Klariča. J*»» prične govoriti glede potrebe, da bi bil Cleveland P7' z««topan v glavnem odboru, a ga predsednik na P^st* zbornice ustavi. , *bor pol)ere glasovnice, prešteje glasove in poroča, da Klarich 97 glasov, Neveljavna 2 glasova. I ¡S . .predwdnlk proglasi brata Zamicka za distrikt--E r i,ka M okr°*Je. Br. Zarnlek se zahvali za '«odeh | Ch iljtVi' *** 1)0 Vedno veitn0 lfl 1)0 8V°jih p*Cm7 ,m'n'rani so: Klanšek, Spiller, Vamnlk, Lotrich, Uhd' StriUr' »otk*, Mej ase h in Žagar. * Ph JLKprejm i » Ti* * V",er' Utrich ir» Terbišan. Zadnjega k l'r*^loiena že pri volitvi za prvega pod|>red- P R O S V*te T M ^ Nominacijo sprejme samo br. Vider, ki ga br. Petrovich proglasi izvoljenim. Br, Vider se iskreno zahvali za zaupanje. Zaveda se velike odgovornosti ter obljubuje. da bo i nadalje zvesto, pošteno in nepristransko deloval ter branil jednotine principe in stal pogumno na braniku za delavske interese. Br. konvenčni predsednik otvori nominacijo za mesto pomožnega tajnika. Nominirani so bratje Tekautz, Gradishek, Lotrich. Vogrich in Zaitz (Chicago).—Sprejmeta brata Tekautz in Gradishek. Poverilni odbor pobere glasovnice, prešteje glasove ter br. Medved poroča v imenu odbora, da je bilo oddanih za brata Tekautza 96 in za brata Gradiška pa 140 glasov. Br. Gradiahek je proglašen isvoljenim, nakar se iskreno zahvali in obljubi še v nadalje po svojih najboljših močeh delovati v prilog jednote. Br. Luckh se čudi, ker je bila sprejeta resolucija, ki določa, da okrošni podpredsedniki niso člani glavnega odbora, prej pa je br. Cainkar pri volitvah za te podpredsednike priporočal, da se isvoli tudi kako delegatinjo v glavni odbor, Uko da bodo i članice zastopane. Br. Petrovich pojasni, da so okrožni podpredsedniki sicer Člani glavnega odbora, nimajo pa pravice nasledstva, kakor redna pod-predsednlks. Br. Petrovich odredi nominscijo sa mesto glavnega blagajnika. Br. Tegrleh je nominlran in sprejme nominacijo ter je z odobravanjem in brez protikandidata proglašen za bodočega glavnega blagrfjnflta. Br. Vôgrich se ganjen zahvali. Upal je seveda, da bo izvoljen, kajti öd te službe je odvisna njegova eksistenca, ni pa pričakoval tako velikega zaupanja, ki ga višje ceni kot sluibo. Z« irfèsto upravnika jednotinih publikacij sö Imenovani bratje Philip Godina, Medvešek in Trojar. Sprejme br. Godina, ki ga br. Petrovlčh pfogitsf izvoljenim. . Br. Gfthttns se gift jen zahvali ln obljubi, da bo le nadalje zvesto deloval za jednotö in skupne koristi. Zà méSto glavnega urednika jednotinih publikacij je imenovan br. Ivan Molèk, kf ga br. konvenčni predsednik proglasi izvoljenim za urecfnfka. Br. Mèlèk se zahvali in izjavi, da se bo še nadalje, kot vsa ta leta, böriT za prfnCipè jednote. Bf. ,Kufci'eČ prevzame predsedniško mesto In da v nominacijo mesto predsednika göspodarskega odseka. Notaînirari je bi. Petrovich, ki nominacijo sprejme in ga br. Kumèr proglasi tfvôfjenim brez protikandidata ln z odobravanjem. , Br. Petrovi^ se zahvali za zaupanje in obljubi, da bo vestno pazil, da bo jpanotin denar dobro naložen. Br. Lotrich čita pozdrave: J.P.Z. 8!oga v Mflwaukeeju, Wis., brzojavno pozdravlja zbornico in kliče "Delujte složno in glejte, da ostane organizacija delavska!"—Družina brata Mirko Čopiča, člana društva št. 264, Be zahvaljuje za Izkazane simpatije ob priliki pogreba njih utopljenega sina.—Br. Ferdinand Markušič, Član društva št. 326, želi veliko uapeha ln pozdravlja vse, posebno pa še delegata Louisa Dornika.—Društvo "Naprej" št. 5 v Clevelandu čestita zbornici na uspešnem in hitrem zborovanja in sprejetju delavskih smernic in načel; čestita tudi k ponovni Izvolitvi dela v* skega prijatelja in naprednjaka Vincenta Calnkarja glavnim predsednikom.—Društvo št. 466 v Gillespie ju, 111., Zahteva, ds se priobčijo v "Prosveti" dokazi glede trditve, da Jè v zadevi združitve društev it. 366, 465 in 498 primešanih precej osebnosti. Imenovana društva zastopa sestra Vidmar. Vzete na znanje. #i . * ♦ - 1 * 44 Br. Zalts (Chicago) ponovno priporoča, da si vsi ogledajo izredno zanimivo razstavo umetniških del našega Peruška. Br. Gorshe opozarja zborovaloe, naj ne pozabijo priti danes zvečer na mladinsko igro "Princeska in pastirček," ki je zelo lepa. Prireja jo Slovenska šola S.N.D, , Br, Potokar priporoča, da delegatje doma preditajo osnutek pravil, tako da ne bo treba čitati tu, kajti sicer bo težko končati z delom pred koncem tedna. .. Br. Petrovich meni, da je priporočljivo, da se delegatje doma poglobijo v pravila. Glede čitanja pravil pa se bo lahko aklenllo na prihodnji seji, ako bo za to kaka zahteva. Br. konvenčni predsednik zaključi sejo ob 6. popoldne. MATT PETROVICH, DONALD J. I/JTRICH, konv. predsednik , konv. Ujnik JACOB ZUPAN, zapisnikar SESTNAJSTA SEJA dne 26. maja dopoldne Konvenčni predsednik br. Petrovič otvori sejo ob 9. uri zjutraj. Za poverilni odbor poroča br. Vidrich, da je navzočih 217 delegatov in 19 glavnih odbornikov.i Zapisnikar br. E. Gorshe čita zapisnik 14. seje, ki je soglasno sprejet kot čiUn. Konvenčni Ujnik br. I>otrkh čiU došla priporočila In čestitke konvenciji. Društvo št. 64, West Newton, Pa., pozdravlja XI. redno konvencijo in pravi, da je od nas odvisno, kako bomo uravnali pot za bodočnost SNPJ ; br. Ivan Golub, Republic, Pa., pozdravlja delegate in glavne odbornike in želi, da bo naše delo v ponos in korist 8NPJ ln njenega članstva tukaj In v naši domovini; društvo št 141, Universal, Pa., pozdravlja konvencijo in vabi članstvo BNPJ na praznovanje 30-letnice obsUnka njih društva, ki jo slavijo s priredbo velikega piknike dne 27. junijs. Nsvsočih bo tudi p*t usUnoviteljev tega društva ter več glavnih odbornikov; br. Frank Zvanut, št. 107, St. Ix>uis, Mo., pozdrsvlja delegscljo In gl. odbornike XI. redne konvencije ter čestlU k ponovni Izvolitvi br. Csln-ogoJlh do 55. leU starosti. Br. ftular priporoča, da Uka točka tu nI na mestu, pač pa naj se tozadevno sesUvl posebna resolucija in predloži odboru za re-solucije, da bo ponovnega prednašanja U zadeve enkrat konec. Podpira, da se točka 58 sprejme kot člUns. Hledi glssovsnje In točka Je sprejeU soglasno. Točka 68. Odatops Clsnu, ki ni pod obtožbo In kl je poravnal vse zaosUle In Ukoče asesnu-ntc in kake morebitne dolgove na asesmentu, se lahko izda odstopnlco v mesecu, v katerem Je poravnal vse obveznosti kot nsvedeno zgoraj, Clan, ki ima odstopnlco, Ims pravico vsak čas vložiti prošnjo za sprejem v jednoto in sicer js>d istimi |*igoJI ln določbami, kl so predpisane za vse prosilce (nove člane, ksndidsU) In Je podvržen istim določbam kot novi člani t Izjemo, da je oproščen vsske pristopnine; ako je |ia dopolnil stsrost 50 let, ne more več pristati član JednoU. HpreJeU soglasno. Točka 69. Potnica: Clan, ki želi Imeti potnico, mors vložiti po društvenem Ujnlku prošnjo pri glavnem Ujnlku, kl Iz/Is potnico na podlag! sporočila <*d Ujniks dotičnega krsjevrtega društva, da je član plačal vse zaosUle in tekoče asesmenU In tudi ssesment za ono dobo, zs kaUro želi Imeti potnico. Clan s potnico ni zavarovan za nobeno podporo razun za smrtnlno, katera se izplača v slučaju njegove smrti v času, ko je potnica v veljsvl. Potnice se izds le za inozemstvo. ¿ 1 ; Ko se član, ki je imel potnico, vrne iz inon-mstva. mors takoj obvestiti Ujniks krajevnega društva in izročiti svojo potnico in plačati svoj ssesment za vso ssvsrovalnlno, katero ima. HfirejeU brez ugovore (Dalje prlkedajtf » s katero mu je sadal hude rano po glavi, ki je vsa rasbiU. Šinkovec se v ozkem prostoru ni mogel niti obrniti takoj, zločineo pa mu je sadal toliko udarcev, da je žrtev gotovo takoj obležala. iPa še na tleh ležečega je sločinec tolkel z lopato, sicer ns bi bilo truplo Uko selo iznakaženo. Ce bi se bil Šinkovec lahko okrenil, bi se bil gOtovo krepko posUvil v bran, saj je bil star šele 44 let in močan, Orožniki so lopato na^lf jv bližnjem potoku, vendar pa je voda že vso kri in odtise sprala s nje. Ker sločinec ni ničesar odnesel in is stop tudi ni imel kaj odne-sti, js gotovo, da gre sa umor is sovraštva ali maščevalnosti. Ker je bilo snano, da se zakonca nI« sU rasumela, se je sum obrnil* na pokojnikovo ženo, ki so jo orožniki nato aretirali. Našli so okrvavljen predpasnik, okrvavljene čevlje in perilo, vse last Sinkovčeve šene. To je bilo dovolj obremenilnih dokasov, da so ženo aretirali. Zakonca se nista rasumela in nekoč je žena že pobegnila od moža in se baje paj-dašlla s drugimi. Tudi sta sUla ža pred ločitvijo sakona. Ženo so odvedli v škofjeloške ln nato v ljubljanske sapore. Doma sU osUla edina dva sinova, katerih sUrejši je sUr 20 let. , ,t ffmrtns nesreča v mariborski okolici Na praznik Relnjega teles* se Je pripetila v Selnici ob Dravi huda prometna nesreča. Monter falsks elektrarne Herman Host-nikar is Rut pri Sv. Lovrencu na Pohorju, aUr 42 let, Je hoUI s kolesom oblakstl svojega braU v Kamnici, Vsel je s sabo U-letno avojo hčerko, ki Je sedla spredaj na kolo. Zunaj Selnice pa ju je dohitel avto, ki ga je vodil grof Ivan Žabec, bivši lastnik falske graščine. Vosil Je s vso naglico in hoUI prehiteti bi-ciklista na levi strani ceste kakor J« predpisano. Toda na ne-pojaanjsn način je prav tedaj zavil tudi Hostnlkar nekoliko na levo In še Je avto zadel v kolo In vrgel Hoatnlkarja a hčerko in koleaom v obces^ii jarek. Hostnlkar je priletel s glavo na cesto, pri čsmar mu Js počila lobanja in Js bil tskoj mrtev. Hčerka Jo priletela na trsvo, toda dobila jo tudi tsko hude poškodbe, da so Js onesvestila. Hostnlksrja so prepeljali v selniško mrtvašnico, hčerko ps v mariborsko bolnišnico, kjer imsjo pa malo upanja, da bo ostala živa. Uvedena Je preiskava, ki naj ugotovi, koliko zadene krivda grofa Žabca. Nearečo sta videli dve priči, vendar ps se njuni ls-povedi ne ujemsjo popolnoma in torej ne morejo natanko pojasniti nesreče. Unije zapuUtjo Gree-noTO federacijo (NaSaltevaaJe a 1. stisal.) unija v bližnji bodočnosti Izgubila 76,000 gozdarskih In lesnih dolsvcev ns zapsdu. Ker ti delsvel tvorijo "manj vredne" Člane v tesarski uniji, so se že večkrat izrekli sa CJO In se bodo v bližnji iMMločnosti s splošnim glasovsnjem Izrekli glede pridružitve. Poleg teh je še več drugih u-nij, v ksterih Je močan senti-ment za CIO. Kna Uh Je plvo-vsrniška industrijska unija, ka-Ure glasilo na vsej črti sagovar-Ja progrsm In delo CIO In ostro žigosa vodstvo Ameriške delavske federacije. PoUm Je učiteljska federseljs, ki ims r.'»Jo konvencijo v avgustu ln se bo skoraj gotovo izrekla za pristop v CIO. Hllčen sentlment prevladuje v klobučsrski In slamnikarskl uniji In več drugih, na primer v tlpograflčnl uniji, katere predsednik je Ujnik CIO. Na splošno izgleda, da sme ADF rsčunsti le ns unije gradbenih delavcev, kl m) {»od dominacijo konservativnih voditeljev, In na vozniško unijo Ur nekatere železničarska unije. Na fe-dersine unije ue more rsčunatl, ker stalno zapuščajo federacijo za CIO. Na drugI strani pa CIO vodi gigantične kampanje v neorganiziranih industrijah In raste kakor golie po dežju. Direktno priključenih krajevnih ali f i*di* -rslnih unij Je Imel CIO do Uga tedns K6, več sto spllkaclj za če rterje pa še čaka rešitve, PETEK F. M. DOSTOJBVSKU: Bratje Karamazovi v Mirih Mih s epUogoas P—Ut—il W ¿«I««« "Ne, pri 8merdjakovu nikakor ni ruska vera," je resnobno in trdno izpregovoriJ Aljoia. "0 njegovi veri ne govorim, ampak o tej črtici, o teh dveh puičavnikih, samo o tej edini črtici: to je vendarle rusko, ali ni rusko?" "Da, U črta je čiato ruska," se je nasmehnil Al jote. "Zlatnika je vredna tvoja beaeda, oalica, in poiijem ti ga ie dane«; v ostalem pa vendarle gobezdai, gobezdai in gobezdai! Vedi, bedak, da mi val, kar nas je tu, samo Iz lahkomiselnosti ne verujemo, zato ker ne utegnemo: prvič imamo opravkov preko glave drugič pa nam je dal Bog premalo časa, komaj »tiri in dvajaet ur nam je odmeril na dan, Uko da ae ie naspa-ti nimamo kdaj, nikar te, dm bi ae kesali. Ti pa si odrekel Um pred mučltelji, ko vobče nisi imel več o čem drugem misliti kakor o veri in ko je ilo tel zato, da pokaieš svojo vero! To je vendarle rasiika, brat, se mi vidi?" "Razlika je ie, razlika, toda premiaiite sami, Grigorij Vaalljevič, da je tudi olajšanje tem večje, čim večja je razlika. Zakaj če W jas takrat resnično veroval, Uko, kakor je treba, da človek veruje, da bi bilo tedaj reenično greh, če ne bi bil sprejel muke za svojo vero in bi bil prestopil v pagansko Mohamedovo vero. A v tem primeru niti ne bi prišlo do muk, ker mi ne bi bilo treba drugega, kakor veleti v tiatem trenutku Uj gori: Premakni se in zasuj mučite! ja! — pa bi se premaknila In bi ga ie tisti mah zmečkala kakor ičurka, jaz pa bi odiel, pojoč Bogu hvalo in slavo, kakor da se ni prav nič zgodilo. Ce sem za prav v tistem trenutku preizkusil vse to in ie namenoma klical gori: Zasuj U m uči tel je — ona jih pa ni zasuta — povejte mi kako naj tedaj ne bi bil zdvomil, in ie v Uki straini uri smrtnega, velikega strahu! Tudi brez Uga le vem, da ne bom popolnoma dosegel nebeškega kraljestva (zakaj če se gora nI premaknila na mojo besedo, je to znamenja, da Um nimajo velikega zaupanja v mojo vero In da me na onem svetu ne čaka Bog zna kolikino plačilo); čemu naj al dam vrhu tega ie kar brez vaake koristi odreti koio? Zakaj če bi mi tudi ie do polovice odrll koio s hrbU, niti tedaj ae U gora ne bi premaknila na mojo besedo ali krik. De, v Uki minuti ne samo da lahko napade človeka dvom, ampak od strahu uUgne vobče izgubiti razum, Uko da mu bo ie misliti povsem nemogoče. In po tem takem, kakina posebna krivda naj me tu zadene, ako ne vidim ne tu ne Um kake ugodnosti ali nagrade zase in gledam, da reiim svojo koio? Zato pa se nadejam, poln upanja v milost Gospodovo, da mi bo popolnoma odpuičeno." VIII Prepir Je bil končan, a čudno, Pjodor Pavlovič, ki je bil pravkar ie Uko dobre volje, je jel proti koncu zdajci mrko gledati. Z mračnim obrazom je zvrnil čaiico konjaka—in U čaiica je bila ie povsem nepotrebna. "Spravita se mi ven, jezuiU!" Je klikni) slu-iabnikoma. "Mar*, Smerdjakov. Zlatnik, ki aem ti ga danes obljubil, ti poiljem, a zdaj se spravi. Ne jokaj, Grigorij, pojdi k Marfi, po-tolaiila U bo in te spravila spat. Te kanalje ne dado Človeku, da bi v miru posedel pri kosilu," Je zlovoljno odrezal, ko aU se sluUbnika na njegov ukaz neutegoma odstranila. "Smerdjakov zdaj zmerom sili semkaj med obedom, menda ga ti Uko tanimai; a čim si se mu Uko prikupil?" je vprftšal Ivana Fjodorovlča. "Prav t ničimer ne," je odvrnil ta. "priilo mu je na um pa me je jel apoštovati; lakej je in hlapčevska duia. Sicer bodo pa Uki meso za sprednje vrste, kadar pride čas." "Za sprednje vrsU?" "Bodo tudi drugi, ie boljii, a bodo tudi taki. Izprva bodo taki, za njimi pa pridejo boljil." "A kdaj pride tiatl čas?" "Uigala se bo raketa, a morda niti ne bo dogorela. Ljudstvo doslej Uh juharjev še ne po-sluia Bog si ga vedi kako rado." "Da, da, brat, vidii Ukaie Balaamova oslica misli in miali, in vrag si ga vedi, do kod prituhU sama pri sebi." "Na kupe miali se ji bo nabralo," se je nasmehnil Ivan. "Vidii, saj vem, da tudi mene ne more trpeti, prav kakor vseh drugih ne, in tudi tebe ne, čeprav ae ti zdi, da mu je 'priilo na um in te je jel spoštovati'. Aljoiko pa prezira, ie davno ga prezira. Toda kral ne bo, vidii, to je tisto, spletkar nI, molčečen je, nesnage ne nosi iz hiie, kolačke peče imenitno,—a ne glede na to in na vse osUlo naj ga vzame vrag, če prav premislim ; ali je tedaj vredno, da govoriva o njem?" "Seveda nI vredno." "Kar se pa tega tiče, kaj bo iztuhtal sam pri sebi, je v občem pogledu nedvomna stvar, da je ruskega seljaka treba Upati. To sem od nekdaj trdil. Naš seljak je lopov, pomllovati ga nI vredno in kar dobro je, da ga ie dandanainji kateri krat naklestijo. Ruska deieia je močna po zaslugi brezove iibe. Ce Iztrebii naše gozde, bo Rusija propala. Jas aem za pametne ljudi. Mi smo presUli tepsti aeljake, ker smo previsokega mišljenja, a zato ae zdaj aami pretepajo. In prav imajo, da se. Kakor boste merili, tako vam bo tudi odmerjeno, ali kako je ie Um rečena ... Z eno besedo, odmerjeno bo. Toda Rusija je svinjarija. PrijaUlj moj, če bi ti vedel, kako sovraiim Rusijo ... se pravi, ne Rusije, ampak vse te napake ... nu, zastran mene tudi Ruaijo. Tout cela c'est de Is cochonnerie. Vidiš, kaj imam rad? Bistroumje in duhovitost imam rad." "Spet sU izpili čašico. Mislim, da ga imaU dovolj." "Počakaj, še enega bom, še enega, potlej pa presUnem. Ne, postoj, prekinil si me. V Mokrem sem vprašal nekega starca, ko sem se peljal mimo, pa ml je dejal: '1(1/ pravi, 'prav radi Izvršujemo obsodbe s iibanjcm, najrajii pa pri dekletih, In vselej jih damo fantom, da jih Upo. Potem vzame dečko jutri prav tisto, ki jo je danes iibal, za nevesto, Uko,' pravi, 'da je ie dekletom samim prijetno/ Kakini sadisti, a? Naj reče kdo, kar hoče, bistroumno je. Ali se ne bi tudi ml peljali pogledat, kaj? Zardel si, Aljoška? Nič U ne bodi sram, deU moje. 2al mi je, da nisem prej le pri igumanu sedel k obedu in nisem pripovedoval menihom o mokrskih dekletih. Aljoška, ne bodi hud, ker sem danes razialil tvojega igumana. Caslh me zloba pograbi, brat. Saj vem, če je rea Bog—nu, kakopak, tedaj sem kriv in bom odgovarjal za to, če ga pa vobče ni, tedaj bi bilo treba vzeti te tvoje očete še malo drugače v roko! Se premalo bi bilo, če bi jim glave posekal z ramen, zakaj oni ao tisti, ki ovirajo napredek. Verjameš, Ivan, da m1) to muči v mojih čuvstvih ? Ne, ne verjameš, saj vidim po tvojih očeh. Ti verjameš ljudem, da aem samo burkač. Aljoša, ali verjameš, da nisem samo burkač ?" "Verjamem, da nisU samo burkač." "Verjamem ti, da verjameš in govoriš iz srca. Odkrit ti je pogled in odkriU ti Je beseda. Toda Ivan ni Uk kakor ti, Ivan je ošaben ... A vendarle bi Jas, da sem na tvojem mestu, obesil to samosUnščIno na klin. Vzel bi vso to mistiko In bi Jo istrebil po vsej ruski zemlji na en mah, da bi enkrat za vselej (spametoval vse bedake. In koliko srebra in zlata bi prišlo v driavno kovalnlco denarja!" (Dalje prihodnji*.) Med svojimi Anna V. K t a*na (Nadaljevanje Is henec.) Primati moram tudi, da vse galerije umetnosti, kolikor sem jih dozdaj obiskala v naši vele-metropoli, niso napravile name zdaleč tako toplega vtisa, ka kor skromno zvrščena barvna bogaetva nekega Peruika. Človek bi zaželel, da bi dal svet takemu umetniku prostora ... ta teano stisnjena, prekipevajoča sila umetnikove uatvarjalnosti Uko zelo apominja na našo ne-možnost dvigniti e\oje najžlaht ne j Se na vreden prostor . . . Toda o Peruiku ni. da bi ae pisalo mimogrede, njegov talent, njego-va oeebe ia njegovo okolje ta aluii poaebnih. iz najglobljih občutij vzetih beaed. Njegova beaeda Je bana, črta. poteza, ideja. zliU na platno sa vsako-gar, ds Jo tiče, občuduje In odhaja v zavreti, da je obogatil svojo miae! , . . Učenci Peruika, katerih dela aem al v druibi umetnika ogledala v javni knjižnici, kjer mi razaUvljena, kaiejo vpliv moj-stra. izvirne UienU in ie neopredeljeno. a močno nagitianje k realnosti življenja. Gledajoč le »Ukt naših malih umetnika sem sama pri sebi zaključila, da smo narod, ki nosi v sebi mnogo le|Mit, plemenitosti in poezije našega lastnega trdega livlje-nja, a kakor je rekel Cankar, tuji vplivi, tuja gospodstva so nam pritisnila hlapčevski pečat ... in proti Umu se moramo lairiti nepresUno. Ker sem prišla v Cleveland predvsem na počitnice, se nisem jemala resno, kot pravimo. Hila sem venelo-dobre volje vse-skoz, ker aem ae zavedala, da bo ča* dnevne rutine in pehanja za kruhom spet brso v veljavi. Presedela sem pač nekaj časa vsak dan na i»alkonu zborovalne dvorane in z delegati tu in Um malo (NirešeUla dnevna vprašanja konvencije, toda alavna delegacija nikakor ni mogla biti glaven predmet mojega metropol-»bega obiska. Newyorčani smo si hoteli ogledati poleg konvencije tudi konvenčno mesto. Vseli smo ae torej akupaj, par literarnih kolegov, en dober šaljivec (Joe Seme) in naš "šofer" Mr. Kahor pa hajd za zanimivostmi in čari v pomlad odete metropole. Potegnili amo celo do Petkov-*kove farme in naravno, kulturni vrt smo tudi uključill v oglede. Kaš tedaj, ko smo si ga ogledovali, je čepela na prasnem pod»tavku Cankarje\»ga čičem sem tudi imela priliko se spoznati. Vtaino urednikov lokalnih listov nem ie enkrat pred leti mimogrede srečala, g. Grille pa nisem Ukrat niti zdaj na-ŠU pri njegovem poslu. V uredništvo g. Zupana sem zašla po naključju, pa ker je urednik Glasila KSKJ tudi poeUko nagnjen, sva se kmalu sporazumela, kdo da smo, pravzaprav ... v spomin sem dobila njegove zbrane pesmi. Umetnoeti, godbene in druge, je v CleveUndu toliko, da je človek skoro malo "fovien" — vsi pojo, igrajo in se ukvarjajo ene vrsU umetnijo ali drugo .. . Tone Eppich izdeluje marionete, lutke po naie. Oder, kulise, vse ima pripravljeno in vse je njegovo lastno delo — nak, jaz nisem taka kot naii delegatje, ženske vedno upoštevam in jim dam priznanje — kostume mične lutkiee kroji goepa Eppich ... da, v CleveUndu sem vedno prisluhniU s pozornostjo, ko so mi rekli: goepa. Mi drugI, ki smo rastepeni po širni Ameriki, smo zgubili prvotne olike, katere smo prinesli iz domovine in smo se poamerikanili v tem oziru, a v metropoli se go-spej klanjajo in jo vljudno prosijo, naj Izvoli sesti. Smejte se, komur ljubo, meni je zadeva iz gotovih ozirov ugajala, res! Takole bi lahko ie nadaljevala, a potem bi bili moji metro-polski vtisi daljii od kon venčnega zapisnika in sedaj raziU delegacija bi morda protestirala, ker sem si vzela bai konvenčni čas za počitnice. Poslovili smo se Newyorčani v soboto zjutraj. Rojak Victor Wood,, ki mi Je bil večer prej radi nerodne zamude zagrozil, da bo uresal palico, me je, kakor odpuatljiv očka, lepo potegnil na St. Claire cesto in ob slovesu nam je bilo vsem ial, da je teden potekel Uko hitro. Ne najde človek povsod in zmirom U-ko prisrčno /flomačih ljudi, pri katerih se zares počuti Uko zelo doma, da bi tudi palico s smehom pozdravi)! Potovali smo v itirih: Bahor in Bizjak sU vozila, delegat Schneider in jaz pa občudovala zelene hrib* ¿n doline, polja in travnike z zadnjega sedela. Najbolj navduieqa za prirodno lepoto sem bila vseskoz pravza-pav le jaz. Fantje so se za lepo Pennsylvanijo vzhlčili iele v Ebensburgu, ko so posUvill pred nje ogromne kelihe hladnega pl* va — za deset centov! Jaz sem hotela to posebno posUjo počastiti s steklenico sodavice, pa so rekli, da imajo samo "pop", kar je vseeno, razlika je le v besedi. Vsa stvar nas je spravila v izredno dobro razpoloienje. Niti ko ao v Ebensburgu iz mene napravili nevesto In par let pozneje ameriiko drlavljanko, nisem bila Uko iidane valje. Mestece samo se mi je zdelo to pot majhno, zelo majhno ... kaj vse ni napravi iz človeka ogromna vas kot je New York! Domov grede smo se usUvili v Cornwalu, Pa., pri članih društva Cornvvalaki Slovenci, kate-__ro je zastopal na konvenciji de- ___ „—' ' ' 1 legat Schneider. Ogledali smo si spomenika prazna steklenica za / kraj HHčna h f°^nC MH" kjer si umošnji naši ljudje slu- K 2 ?i ml T T «J* «voJ kruh s kopanjem lelez-Jlle po glavi! - pa to le spada J d J s je £redno „ni ildSTT^ našega voznika Bahorja, stilnih aparatov ... če se to utrga, ko je voziček poln moi . - • pa, rojak Glavan je dejal, da se kompanija nekaj meni, da bo treba novih kablov—. Cornwalaki Slovenci so gostoljubni ljudje in bi nas bili radi obdriali vsaj ves dan in čez noč, toda pred nami je bil še precejšen kos poti in naši domači so nas pričakovali, Uko smo se po nekaj urah prijaznega kramljanja z njimi poslovili. Za spomin smo sneli nekaj slik In belokranjski sUri rojak Jakijevič mi je zaiugal (in a nice way), naj ie kaj pišem za Prosveto! PreosUli del poU smo prevozili bolj ali manj tihi, vsak je peč mislil: kmalu bomo doma! Poleg vsega se je mojemu sopotniku Schneider ju zamerila Pennsylvania in deloma tudi New Jersey .. . niti kozarca piva ni bilo dobiti nikjer; plave posUve Pen-ne, se je zdelo, so segale tudi čez newjerseysko mejo. Zamera vse druibe je bila popolna, ko smo končno le iztaknlli pivo, s so bili pa prinešeni na mizo kozarčki namesto pravcatih kelihov kot v Ebensburgu prejšnji dan. Prav nič nam ni bilo torej ial, ko nas je objel šum domače newyorike "vasice". Leopolda Bizjaka smo oddali na varno med potjo in smo obenem spoznali njegovo sestro, njegove nečakinje in njegovega lastnega vrlega sinčka, ki nas je smejoč pozdravil iz igrajoče se skupine otrok. Najlepie počitnice, kar sem si jih kedaj vzela, «o in bodo osUle v spominu tudi kot najbo-gatejie na vtisih — kar sem tu napisala je komaj utrinke iz celotne, iarko-pestre slike obiska med svojimi. Prisrčno pozdravljeni vsi, ki ste k sliki prispevali toplo barvo domačnosti! SMEJALI SE BOSTE Pogum "Ali se znaš boksati?" "Ne!" "Potem pa le pridi sem, ti strahopetec 1" Slomški Naredi« 2*57-5» So. Lawadale Ave., Chicago. I1L GLAVNI ODBOR S. N. P. j. Podporni 17. »drUnUfc^, UPBAVNI OMBKi r. a. via»f. «L uj«ai u«nm cusa*, u. Jaka Vacrtek. gL Stečaja» apraritelj ODBOBNiaii ¡¡S ■«*• Ah. n »MT S. U..4.U A»a.. c wt S. U..4.W A„ a • MM S. Lawatela A»,' n .Ml a. U»MUi, Au , ■ tH7 8. La«n4al« a Praofc Ma a Ui«, Jr.. érmwi prvi nOriliitall GoaroDAaaai odsek: •H E. Utk 8r. IM7 e. lt>u Ht. cu, ........................ K- Ilia St.. a .............i^Vîïï 8w" ............... a PfMMct A»«., n— pobotni odsek i frai KUlcal JOM ne pogrešal Cankarjeve druibe! Vrt sam Je Jako prijazen kraj, četudi še nedovršert in upati je, da bo končno obdelan v vso smeri kakor se spodobi. Obiski pri posameznih rojakih oziroma družinah, uredništvih itd. niso hili nič manj inte-reaantni, kakor vračanja na priredbah in drugod. Slejkovi fantje so zaigrali; Durnovi so spravili skupaj k večerji prijazno družbo; Koiter. pesnik Hiše kralja Davida, je povedal o zanimivih predpiaih te akupine, ki tako krepko atojl za Cankarjevo uaUnovo; pevovodja najmlajših (In tudi starih) pevcev, g. Seme. je povedal to in ono o svojih malih učencih, nekaj kar Je tudi obrazložil s pomočjo tipk. Pri takih ljudeh vaeoveti ni potrate časa Naravno me Je veselilo srečati mater In sen trt) piaatelja Joni eta; zopet no srečanje s Ska-plnovimi, Božičevimi, Poljšeko- In številnimi drugimi Je pripo-moglo k prav prijetnim počitniškim občutkom. Z urarjem Prostorjem in gostilničarjem Kun- ki je svoj čas delal v calumet-skih rudnikih. Jas sem najpo-zorneje ogledovala debele kable, ki so se zdeli precej izrabljeni in po katerih spuščajo rudarje v globino ter dvigajo rudo do či- Pomladna meditacija Metka: "Anka, pravijo, da maš ti pri moških velik uspeh?" Anka: "Eh, rajši mi daj mir s tem! Kadar res koga spoznam, ki misli iskreno, vidim, da je ie oienjen !" e Spoštljivo zaljubljen Gospodična Suza leze s tehtnice in ialoetno vzdivne: "Dva in šestdeset kil." "In druga lepša od druge," se ie nasmehnil zaljubljeni gospod Koren. e On In ona Ona: "To je strašno, človek ti nekaj reče, pa ti gre skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven!" On: "In če tebi kdo kaj reče, ti gre skozi obe ušeei noter, skoči usta pa ven." e Teiko je iivljenje Dona Juana "Jaz imam strašno smolo, prijatelj. Danes mi je nekdo pisal, da me ustreli, če ne bom dal njegovi leni miru." "No, torej, daj ji mir, pa bo! "Ampak kateri? Ta tepec se ni podpisal!" e Pri čarovniku l'Ali ste vi tisti gospod, ki sa mo z dotikom roke presUvlja mize in omare?" "Da, jaz sem to." "Ali bi hoteli iti z menoj? Se liti se namreč mislim, pa imam premalo denarja, da bi si najel nosače." 7 S» JUGOSLAVIJE BREMEN-EUROPA Ileal vlak ah Hrrmm in Kor »pa v Brenuoerheveo »alemti edehno pet«*e*Je do LJUIUJANR Ali patajie a priljubljenimi ekaproenimi pomiki; COLUMBUS. ■AMSa t^ DEUTSCHLAND HAMBURO o, MI« TOUS PamegeS rio heoM preekrho«! vtae|e aa eMok eM lev veAlh evroeeklh Sa HOaaaila «»'•»**• UA* «K W. H», Ht, .....»»..Sa« IT, Af ■pup*^^™.........Sa« UT. Hir :......................................................s«, »i p. 1............................................ Ma**. A«.. (1t„ NADZOBNIODSEKi ..................... a LawndaU Ata., Cfclta ............................ Caalral p.rk. p. "•.'V....................... "arca S«.. - »a»«si. m «atola a gl arui. . VSA PISMA. m m eaaeiaja m pmU *l mtohll., mj m „„,.,. " VSB DBMABNB e^sj^ra la sns, u m ttfaja gl ato*! u ee| w eefttttol* ee aL taJeiStea. ^^ i" ***** * i**"* m ***** - m. tajalln«. Vaa aaSar« , rai ■ ktae^elSktorf paaB. mI m e^bjaja m MacaiaUt,« VSI PBITOZBB daSa Manah v |l latnai aSfcna mj «a paéskla' i VSI PBtUVI ^"i." Ümü jtk m Ml peiBlaJa m Jak« Oarika. lia apUk T**. _ >wt S. LawaSala ka aSSraaaaS to hi«. il aaaratory. 'a afHaa tkaaU to iwiiwl» Mm «uk d tka amSti kar« akaaU ka iSmh eš tks BmmpéI Sspervlisn. gmé iwali ÉnH ke ■iiriliil to laka Vatlak. ckairaaa.1 V gostilni "No, ali je zajčja pečenka dobra, gospod Brencelj?" "O, dobra. Samo škoda, da ste ubogega zajca ubili. Ta bi vam bil lahko še precej miši po-lovil." RADA BI IZVEDELA k* h PAN MAJBB, • kateri■ .m la atara«a kraja aa HaalrtUr. h. la tuI Bacaaa pri Maritora. Iitn ra« SrtoWJaMtT« i* h4ar raj* ajacer Mala« ga praaiai, 4a aii mi kar na kaai sala kvaiaéaa. Hrt laalck, UM Arckar Ara.. Ckieac*. IU Agitirajte u Prosvc ELEKTRIČNI REFRIGERATOR PRODAJA! PLUS-SILNI KELVINATOR $1599.5 Samo Nova 1937 oprava • Večja hladilna mo«n«a Velik hranilni prostor • Nizki obratni trosek Tk^eS »•Mil* i e Vdela* airier , rerk «rto»" led« I _ • Ortiflk»« M*" „•brtt»'«1 Ireih» a Irtni aefrt • Dobite več za vaš denar kadar kupite velikosti Kelvinator električni hladilnik. ^^ hrano varnejšo, ker je plus-silno vrejen .. • sUne manj obratovanje. LAHKO ZA -NAKUP! ^ (letale e^oečao s vašlei rečeeete ss elektr Taaaaar .................ma, « mmti^»*" fes toSd g® cofnmonuffflLDt inson ciccmK . OOWMTOWN— TT W,,AOASl I» \v i 1.-00 1104«» Ui*-*4 4711 «sil mo i. n** t«