8554
60100200
PRIIV.
OSREDNJA KNJIŽNICA
66001 KOPER
Cena 150 lir
Leto XXXIII. Št. 79 (9687)
DNEVNIK
TRST, sobota, 9. aprila 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZAENKRAT NI ŠE NOBENA SKUPINA DOKAZALA, Dfl JE UGRABLJENEC ZARES V NJENIH ROKAH
NAP zahteva osvoboditev osmih teroristov v zameno za ugrabljenega Guida De Martina
Podobno zahtevo postavlja tudi nacistični «0rdine nero» - Sorodniki De Martina previdno čakajo na odločilni dokaz
1 redstavniki tajništev strank ustavnega loka na izrednem «vrhu», ki so ga sklicali na sedežu PSI v Rimu, da bi ra*pravljali o skupnih pobudah za zaščito demokracije v Italiji	,	(Telefoto ANSA)
•""»""li.iiH.um,mi,.mm .................................iiiiminmiiiiiiiiiiiiiiiiiiii....
L ZAŠČITO DEMOKRATIČNEGA REDA REPUBLIKE
Stranke ustavnega loka pozivajo vse ljudstvo k odločni budnosti
Craxi je v pi$mu tajnikom drugih strank orisal predloge PSI za novo vladno večino in program
5IM, 8. — Na sedežu socialistič-stranke so 'se zvečer sestali predniki tajništev KPI, PSI, PSDI, KD in PLI, torej vseh strank stavnega loka. Ob zaključku pol-"rugo uro
napetosti in stanju javnega ža,r’ so naslovili poziv vsem dr-‘Janom k budnosti in odločnosti °brambi republike in njene de-"""""iu..........
trajajočega sestanka, na arem so si izmenjali misli o trenutni red;
je i'"iU n’ jasnega dokaza in 'Irznt' Ve<*no ,nt- žna hipoteza prc-čiim. 811' a*' l,a Psihološko prera-•U‘ Vif Šakalstvu, pismo skupi-bitv.. J. !*'iliaz,i.ie. da je cilj ugra-čii(„	De Martina podoben
I)i' ®*r»bilev sodnikov Sossija in ditvi ennara: zahteva po osvobo-Italiis neva,’n'h teroristov, ki so v dr,.!;, ža zapahi, kar je — med siti — prava redkbst.
Stav^m»<a take ugrabitve predpo-l>r'itisb stopnjevanje psihološkega d]- j a ,z grožnjo fizične likvida-hvn!1 u' l,rt'd katero naj bi dr-lnern ,. ,ast klonila. V takem pri-p „." n demokratična država bila Pa (l|v očeh javnega mnenja.
PUstljivovt TPr°.lne^’ kajti l,cpo'
vzročin St M utePnHa zares posnel n l,lnor ugrabljenca, kar bi raz Plmu‘nil« veliko izgubo in po-olif|.<a .vsc demokratične sile. V "aiii primcr>h lahko teroristi raču-mis|ims Psihološkim uspehom. Ne Paz ’ seveda, na odobravanje, je , Pa !,a t-stl občutek nemoči, ki reži,,, korak k zaiitcvi po «trdcm
'lomiS nadomesti neuspeS'
•UanitVsu?. ,V- ‘taliii 1c 7 ,u>š|e,° Osamil l8CI Jasn« dokazalo, kako k„v , ene so te skupine zarotniki,, teroristov, ki ver,jetuo de-tujih a ra®u" skritih domačih ali Pa : preVratuiških central. Sedaj diiLa>„l>a.v,'stt državna oblast, da izl„„1 jSa je sposobna. Edini Pogai mV . .aVH (razen ponižujočih Li.1.1 ‘.'i* bi bilo pravočasno udje Gnido De Mar-
kritj,. l ' bilo pravočasno od-ti„0 imra,a’ kier je Gnido De Mar-, . imiv i„ njegova osvoboditev. di„e "Zi’rps nemogoče? NAP, Orlu j,, ,->ro 'n razne «brigade» dc-poseianf Ve<: !et in njihova pot ie cijskn, a ,s Pojavi infiltracije poli-tov. NobU.ve.šoevalcev in konfiden-javil j. i® notranji minister iz-napoču a P”z»a vse teroriste. No, lahki, . H" ('.as’ ho bi preiskovalci jo var rt'sn'ino in iskreno pomoč-•■edili !!0St"ih in drugih služb na-Prvot "tnembno (in morda doslej Sternu 2? 1u*# demokratičnemu si-Upno ... b°PKan‘c na mestu in brežina ,.,1 akanie, da se stvar reši sa-kJtkur ?c“c’ v takih primerih ni-r m sprejemljivo. (st.s.)
mokratične ureditve. V tem smislu so se vse stranke obvezale, da bodo storile vse, kar je v njihovi moči, da se demokracija v Italiji zaščiti pred prevratniškimi poskusi.
«Ne bomo klonili izsiljevanju s terorjem,* so že prejšnje dni vse stranke zagotavljale socialistom. I-stočasno pa Amendola v razgovoru z uredniki dnevnika «GiOmos> poudarja, da ^prihaja do izraza v trenutku, ko KD noče razumeti, da je Italiji potrebna trdna demokratična, vlada, ki naj razprfi poskuse razpršitve družbenih odnosov, težnja po desničarskem državnem u-daru*. Arpendola pravi tudi, da ga ugrabitev spominja qa razmere, v katerih se je pričela španska državljanska vojna, če se demokratične sile ne združijo.
Socialisti vsekakor - niso odnehali, kljub temu, da čutijo na sebi vso težo tragedije De, Martinove družine, stranke in sploh italijanske demokracije. Prav zato s pospešeno naglico nadaljujejo s pripravami na skorajšnja dvostranska srečanja za oblikovanje nove vladne večine in njeneaa programa.
Tajnik PSI Craxi je tako poslal vsem drugim tajnikom pismof v katerem v uvodu poudarja, da preživlja Italija izjemno stanje, v katerem morajo vse demokratične sile sprejeti svojo odgovornost, kljub razumljivim razlikam.
♦Tokrat se ne bomo zadovoljili z-manjšo jeklenko kisika za umirajočega,* poudarja glasilo PSI «Avan-ti», ki z «umirajočim» misli na se danjo vlado.
V pismu, ki ga je Craxi poslal Eerlinguerju, Zaccagniniju, Biasini ju, Romiti in Zanoneju je; uvodoma rečeno, da se kriza gaspodarstva in demokratičnega reda prepletata, kajti gospodarska kriza ustvarja velike množice odrinjencev, ki predstavljajo potencial oporekanja. Toda prav odrinjenci so lahko z u-strezno politiko »rezervoar za ob novo Italije*.
Cilji gospodarske politike naj bo do drugačna porazdelitev bogastva ter prenos sredstev od potrošnje k naložbam. Za to ja potrebno gospo darsko načrtovanje, kjer naj imajo prednost zaposlovanje in rkzvoj Juga.
Kar zadeva sredstva za delovanje javne uprave mislijo socialisti, da jih je mogoče dobiti z »zdravo fiskalno politiko*, kjer naj se seda
naj bo strokovno bolje usposobi je na. Potrebna je tudi koordinacija med policijskimi rodovi. PSI zahteva nato reformo sodstva, jetniške-ga sistema, kasacijskega sodišča in zakonikov.
Globoko občutena je potreba po koreniti preosnovi varnostno - obveščevalnih služb.
Večji poudarek dajejo socialisti reformi javnih občil, državnim, zasebnim in tujim radijskim in televizijskim postajam.
CANDIDA CURZI
USllilirt
NEAPELJ, 8. — Zdelo se je, da bo tudi tretji dan po ugrabitvi prof. Guida De Martina potekel brez bi stvenih novosti in v znamenju bolj ali manj izzivalnih telefonskih po z vov De Martinovi družini. Policija in sodstvo sta tavali v popolni temi v pričakovanju, da se ugrabitelji oglasijo s svojimi zahtevami.
No, malo pred sedmo zvečer se je v Milanu oglasila »komuna* NAP s sporočilom, ki se preiskovalcem zdi resnično. Sporočilo so «nap'sti» telefonirali dopisniku rimskega levičarskega dnevnika «Pae-se sera* in urednikom revije »Gen-te». Sporočili sta popolnoma enaki.
Milanska «komuna» NAP najprej poudarja, da govori v imenu neapeljske «kolone». ki je izvedla u-grabitev socialističnega voditelja. Kot dokaz, da je prof. De Martino v njihovih rokah navajajo njegov jopič z zagonetnim stavkom: »Imamo. kar iščete v zvezi z De Martinovim jopičem. Na ministrstvu bodo razumeli.* (Resnici na ljubo je neapeljski kvestor izjavil, da ne razume namiga).
NAP nato narekujejo svoje izzivalne zahteve državnim oblastem za osvoboditev prof. Guida De Martina: »Vojaški jetnik Guido De Martino bo osvobojen ob 11. uri 22. aprila nekje v državi. Dne 20. aprila, ob 10. uri pa bodo morali biti osvobojeni in poslani na letališče Iinate politični jetniki: Gio-vanbattista Miagostovich, Giovanni Gentile Schiavone, Pietro Bassi, Pietro Bertolazzi, Antonio Lintrami, Tonino Parodi, Maurizio Ferrari, Roberto Ognibene. Ob 9. uri, vedno 20. aprila, bo letalo DC-8 moralo prejeti dovoljenje za pristanek na omenjenem letališču, kje^ vam bo tovariš Lo Muscio sporočil nove direktive in navodila dokončnega značaja.*
Sporočilo NAP našteva še zahtevo, naj se med 15. in 18. aprilom razdeli v nekaterih italijanskih mestih brezplačno hrana za pet milijard lir. Žaključuje se pa z geslom «Piroč z rdečim, proč z rdečim*.
V Neaplju so analizirali sporočilo in nekateri menijo, da se bistveno ne razlikuje od drugih. Spet drugi pa so mnenja, da je morda to pravi znak ugrabiteljev, čeprav bo treba še pričakovati, da se spet oglasijo in dokažejo da je prof. Guido De Martino zares njihov jetnik in da je še živ.
Eno pa je le gotovo. Ce bi se dokazalo, da je sporočilo resnično, je provokacija dosegla višek. Ugrabitelji zahtevajo namreč izpustitev skupine jetnikov, ki v glavnem pri-
padajo «Rdečim brigadam* in pa Schiavoneja, ki nekako velja za «i-dejnega vodjo* NAP. Med omenjenimi jetniki, za katere predlagajo ugrabitelji zamenjavo, so ljudje, ki so zagrešili več ugrabitev (primer Moccia v Neaplju) ali umorov, kot Ognibene.
Časnikarji so pred dnevi že vprašali poslanca Francesca De Martina, očeta ugrabljenega Guida. kaj misli o zahtevi po zamenjav, jetnikov. I)e Martino je tedaj dejal, da o Jem noče govoriti, ker je pač oče. vendar prepušča odločitev političnim oblastem v državi.
Če izvzamemo to vest. je tretji dan od ugrabitve prof. De Martina potekal kot ostala dva: policija nima nobenega elementa za preiskavo in tava v popolni temi.
V trenutku, ko so izvedeli za milansko sporočilo, so se v Neaplju zbrali odgovorni za preiskave (med njimi načelnik varnostne službe dr. Santillo) in se začeli razgovarjati o zadržanju do omenjene zahteve.
Zaenkrat ni nihče komentiral zahteve, niti najavil zadržanja državnih oblasti.
Poglejmo še, kdo so teroristi, za katere zahtevajo NAP zamenjavo z ugrabljenim De Martinom.
Giovanbattista Miagostovich (doma iz Benetk) pripada samozvanim
KLJUB NEUSPEHU DRŽAVNEGA TAJNIKA VANCEA V MOSKVI
Američani za nadaljnja pogajanja o omejitvi strateške oborožitve
Se polemike v ZDA glede ameriških predlogov Sovjetski zvezi - Ugibanja o sestanku med Vanceom in sovjetskim veleposlanikom Dobrininom
(Kodaljevanie na zadnji strani)
\VASHINGTON, 8. - Ameriška vlada je danes spet poudarila, da je pripravljen« nadaljevati s Sovjetsko zvezo pogajanja za omejitev strateške oborožitve (SALT) ter tako demantirala «alarmistične glasove*, ki so se prejšnje dni začeli širiti tako v VVashingtonu kot v Moskvi. V zvezi s pogovorom, ki ga je sinoči imel ameriški državni tajnik Cyrus Vanče s sovjetskim veleposlanikom Anatoliiem Dobrininom je glasnik Bele iiiše izjavil, da upa. da se bodo tako končno že prenehali ti alarmistični glasovi.
Iz ameriških diplomatskih krogov poročajo, da zavrnitev ameriških predlogov v Moskvi še nikakor ne' pomeni, da sta vladi ZDA in SZ sklenili prenehati s pogajanji, še več proces je treba nadaljevati, pravijo v Washingtonu, saj ves svet ! gleda na Sovjetsko zvezo in na ZDA ter pričakuje nadaljevanje procesa popuščanja napetosti. Glasnik Bele hiše ni izrecno potrdil, da sta Vanče in Dobrinin sklenila imeti še druge pogovore o pogajanjih ‘SALT. preden se bosta obe delegaciji u-radno srečali prihodnji mesec v Ženevi.
Šef ameriške delegacije na pogajanjih SALT Paul Warnke je izjavil dnevniku «Wasbington post*, da je bil ameriški predlog nekoliko bolj naklonjen ZDA. Warnke je v pogovoru z novinarji ugotovil, da so A-
meričani dali svoj predlog ob upo- I še vedno je v teku polemika med števanju strukture svojih oboroženih VVarnkejem in Vanceom na eni sil ter je dodal, da mora sedaj So ' strani ter Carterjevim svetnikom vjetska zveza dati svoje protipredlo- i Zbignjevom Bržežinskim glede dej-
ge. «Washington post* omenja tudi izjave nekega sovjetskega izvedenca. ki naj bi izjavil, da so bili a-meriški predlogi na prvi pogled zelo privlačni, vendar so se kasneje izkazali za nesprejemljive.
O velikem zanimanju, ki vlada v ZDA za prvo potovanje novega zunanjega ministra Vancea v Moskvo ter za njegov neuspeh, priča dej stvo, da tisk objavlja celo vrsto naj različnejših izjav diplomatskih pred stavnikov. Tako na primer je neki dnevnik objavil izjave bivšega funk
stva ali so Sovjetom sporočili a-meriške predloge še pred potovanjem državnega tajnika v Moskva ali ne. Bržežinski trdi, da so Američani sporočili svoje predloge. Vanče in Warnke pa trdita, da so sporočili samo nekaj neznatnih podrobnosti. V svojem pogovoru z novinarji Warnke pravi, da je Bržežinski zahteval naj ameriške predloge izročijo najprej sovjetskim političnim predstavnikom, komaj potem pa njihovim vojaškim izvedencem. »Težko si predstavljam, je izjavil Warn-ke z dokajšnjo mero ironije, da bi
cionarja CIA Herberta Scovilla, ki 1 narn USpe|0 na j.a način prelisičiti trdi. da je Moskva zavrnila Van —--------------------------------------------:—
ceove predloge predvsem zaradi tistega dela, ki govori o raketnih izstrelkih «cruise», kj ima domet 2500 km. kar pomeni, ugotavlja Sco-ville, da bi ta raketa lahko priletela nad Moskvo, čim bi jo izstrelili iz kakega ameriškega oporišča v srednji Evropi. Po mnenju nekda njega člana ameriške delegacije na pogajanjih SALT Johna Rhinelan-derja je Carterjeva uprava naredila dve napaKi: predvsem je sporočila javnosti, kakšno je njeno stališče na pogajanjih, potem pa ni predlagala nadzorstva nad poskusi z medcelinskimi izstrelki, ki jih spuščajo iz podmorskih oporišč.
sovjetsko vojaško organizacijo s takim postopkom.* (if)
Prvi maroški oddelki prispeli na pomoč predsedniku Mobuluju
itmiiMiiHiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiimiiinimmiuitiiffniitiiiiiiiiimiirniiiiiiiiiiitiimiiiiiiitaiiiiiiiiHuiiiiiuiniMiiitiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii
ZASEDANJE KOORDINACIJSKEGA BIROJA V NOVEM DELHIJU
Razorožitev in gospodarski razvoj tema razprav neuvrščenih v Indiji
Skrb zaradi položaja na Bližnjem vzhodu in ogorčenost ob ravnanju rasističnih režimov na Jugu Afrike - Dejavnost jugoslovanske delegacije
RABAT, 8. — Maroško z.unanj« ministrstvo je uradno potrdilo, ria je	maroška	vlada	poslala	nekaj
svojih oboroženih oddelkov v Zai-re. da bi pomagala vojski generala	Mobutuja	v borbi proti	bivšim
katanškim orožnikom, ki napredujejo v južnh predelih države,- Sporočilo poudarja, da je maroški kralj odgovoril na poziv zairskega predsednika in dal na razpolago svoje čete za ponovno vzpostavitev miru v tej državi.
Maroški poseg je naletel na»odpor znotraj	samega	Zaira.	Revo-
lucionarna ljudska stranka ,ie objavila sporočilo, v katerem odločno obsoja poseg Maroka ter napovedano pomoč Kitajske zairski vladi. Stranka tudi zahteva naj ZDA. Belgija in Francija takoj prenehajo z vojaškimi dobavami »fašistič-reakcionarni	vlatji*.	ki je
trenutno na oblasti v Zairu.
NOVI DELHI, 8. — Na ministr skem zasedanju koordinacijskega biroja neuvrščenih držav, ki se je začelo včeraj v indijski prestolnici, poteka splošna razprava, v kateri sodelujejo voditelji delegacij. Med prvimi je govoril tudi že šef jugoslovanske delegacije, namestnik zvez nega tajnika za zunanje zadeve Lazar Mojsov.
V splošni razpravi prevladujejo štiri pomembne skupine vprašanj, in sicer o nadaljnji krepitvi enotnosti neuvrščenega gibanja, o pospešitvi gospodarskega razvoja teh držav kot
sestavini krepitve politične neodvisnosti, o razorožitvi kot nujnosti našega časa in o posameznih kriznih žariščih, ki ogrožajo mir in varnost v svetu.
Pri poudarjanju enotnosti so u-deleženci zborovanja izhajali iz predpostavke, da je moč neuvrščenih v njihovi enotnosti, da pa je ta motnost postavljena na številne preizkušnje, ker delujejo nasprotniki filozofije neuvrščenosti, ki jim je leta ovira, da bi neuvrščene vpregli v svoj voz ali pa jih podredili ek-spanzionističnim ciljem, ki se jim niso odrekli. O potrebi po enotnosti neuvrščenih ne glede na nekatere vzajemne spore so odločno govorili skoraj vsi, ki so posegli v razpravo.
Podobno, je z razorožitvijo, saj so udeleženci pozdravili sklicanje posebnega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov o tem vprašanju v maju ali juniju prihodnje leto, za kar so se na Titov predlog zavzeli na summitu v Colombu.
Prav vsi, ki so posegli v splošno razpravo, so precej pozornosti na menili gospodarskim problemom, : katerimi se soočajo neuvrščeni, in podčrtali nujnost, da neuvrščene dr žave še bolj krepijo usmeritev na »opiranje na lastne sile* in da hkrati širijo sodelovanje tudi z drugimi deželami v razvoju in z razvitim svetom. V zvezi s tem se je zvrstilo precej predlogov. Indija je predlagala sestanek predstavnikov finančnih ministrstev in bank, da bi se pogovorili o investicijah in da bi neuvrščeni izdelali strategijo za tretje desetletje razvoja: Severna Koreja je pripravljena organizirati srečanje o sodelovanju v industriji in kmetijstvu, prav tako pa so tudi mnoge druge delegacije, med njimi
•”—* “* “-.-mm
nuni .....................................................1
PO PRESENETLJIVI VESTI 0 ODSTOPU PREDSEDNIKA IZRAELSKE VLADE
Odprt boj za Rabinovo nasledstvo
Največ možnosti, da prevzame vodstvo laburistične stranke in vlade, ima Simon Peres
TEL AVIV, 8. — Izraelska labu-
ristična stranka, ki je na oblasti v
____ Jeruzalemu, bo morala do torka iz-
njhri"davkom"pridruži nov obračun brati svojega novega voditelja na-|ter '/'agot°Y'° komite "laburistične
kvot za dohodninski davek, obdav- mesto dosedanje* predsedmka vla-	I^^nedelio šestal da Tprrr
■	1 dc Rabtna. Kot kaže ima največ stranke v nedeljo sestal da sprej
možnosti za uspeh v borbi med raz- me svojo dokončno odločitev Do se nimi laburističnimi voditelji sedanji daj m nihče drug postavil_ svoje
čitev proizvodnje luksuznih izdelkov in ustanovitev davka na gradbene nepremičnine.
Dokument se nadaljuje z navajanjem ostalih tem: kmetijstvo, grad beništvo, industrijsko preusmerjanje in poudarja, da je eden izmed ključnih problemov sedanjo, krize v javnem redu. «Odklanjamo kakršnekoli izjemne zakone*, -poudarja Craxi v svojem pismu. «her bi samo zaostrili napetost,* pač pa je potrebna demokratična reforma policije, ki
obrambni minister Simon Peres. Rabin je Peresa porazil na zadnjem kongresu laburistične stranke konec februarja' le z nekaj glasov večine in bo po vsej verjetnosti Peres prejel nalogo, da oblikuje novo vlado po skorajšnjih volitvah.
Na kongresu je Peres sklenil zavezništvo s priznanim voditeljem «golobic*, bivšim zunanjim mini
strom Aba Ebanom ter skušal ta-
ko prefnagati Rabina. To zavezništvo bi lahko sedaj spet zaživelo ter zagotovilo Peresu uspeli, ko se
kandidature razen Simona Peresa, vendar bi v prihodnjih urah utegnil stopiti v boj sedanji znani minister in podpredsednik vlade Jigal Allon. Z druge strani pa je telavivski tisk mnenja, da si Allon obotavlja spustiti se v boj, češ da so njegove možnosti za uspeh dokaj majhne, Allon naj bi se tudi bal, da bi v primeru poraza izgubil tudi sedanjo
funkcijo v vladi.
Obrambni minister Peres bi se utegnil znajti v težavah zaradi stališča majhne socialistične stranke Mapan, ki je podpirala laburiste, ko je slednje vodil Rabin, ki pa na Peresa ne gleda z naklonjenostjo in bi raje podprla Ebana.
Vsa zadeva, ki je privedla do odstopa predsednika vlade Rabina se je začela pred mesecem dni Tned njegovim obiskom v ZDA. ko je njegova žena Leah dvignila v neki vvashingtonski banki vsoto dolarjev. Izraelski zakon prepoveduje izraelskim državljanom, da bi imeli devize v tujini. Ko se je vrnila v Izrael je Rabinova žena i-
z.iavjla. da je ta denar ostal v ZDA še izza časa, ko je bil njen mož veleposlanik v Washingtonu, da pa je na račun bilo vsega skupaj 2.000 dolarjev. Stvar se je zapletla, ko je včeraj izraelski dnevnik objavil vest, da je na računu bilo pravza prav 10.000 in ne 2.000 dolarjev. Rabin je bil prisiljen priznati, da se je njegova žena zlagala in je nato napovedal svoj odstop.
Rabin je bil med šestdnevno voj no načelnik generalnega štaba i-zraelske vojske, nato je o-1 od leta 1969 do leta 1973 veleposlanik ZDA. Predsednik vlade je postal junija 1974, po odstopu Gulde Meir. (if)
jugoslovanska, predložile vrsto konkretnih ukrepov za oblikovanje nove pravične mednarodne gospodarske ureditve.
Pri ocenjevanju kriznih žarišč v svetu prevladuje zmerni optimizem glede pogovorov med narodnostnima skupinama n« Cipru, zaskrbljenost zaradi položaja na Bližnjem vzhodu, saj Drael ni pripravljen na resnična pogajanja o svojem umiku z arabskih ozemelj in ogorčenje zaradi ravnanja rasističnih manjšinskih režimov na afriškem jugu.
Dosedanjo razpravo na ministrskem zasedanju koordinacijskega biroja neuvrščenih ocenjujejo kot delovno in konstruktivno ne glede na to, da je bilo dvakrat slišati tudi disonantne glasove. Gre za somalijsko reagiranje na govor etiopskega predstavnika o Džibutiju (vendar somatski predstavnik ni izkoristil možnosti, da bi odgovoril etiop skemu) ter za sudanski odgovor E-tiopiji v zvezi z Eritrejo. Vendar so vse to, kot poroča Tanjug, bolj i-skr£ kot pa spori, saj v nobenem trenutku niso skalili splošnega vtisa o delovnem (»teku zborovanja Navsezadnje pa so te «iskre» sestavni del stvarnosti, fki kaže, da p-oble-mi so, a tudi napoveduje, da so jih neuvrščeni pripravljeni reševati duhu strateških ciljev celotnega gibanja.
Predstavnik Sri Lanke, ki je bila gostiteljica pete vrhunske konference, minister Felix Bandaranaike je na zasedanju podal poročilo p"ed stavnikov koordinacijskega biroja v Nevv Yorku. Poglavitna ugotovitev je, da je bilo delovanje neuvrščenih na 31. zasedanju generalne skupščine zelo uspešno in učinkovito, sicer pa poročdo nadrobno obravnava de javnost neuvrščenih držav na vseh področjih aktualnih vprašanj, o 'fr terih je tekla beseda v Združenih narodih.
Namestnik jugoslovanskega tajni ka za zunanje zadeve Lazar Mojsov se je danes kot prvi šef tuje dele gacije pogovarjal z indijskim zuna njim ministrom Vadžpaijem, poleg tega pa je imel jugoslovanski di plomat delovna srečanja še s šefi delegacij Botsvane, Angole, Vietna ma, Etiopije in še nekaterih držav ki so zastopane na zasedanju kooir dinacijskega biroja neuvrščenih.
(vb)
Waldlicini odšel iz Pariza
PARIZ, 8. — Generalni tajnik Organizacije združenih narodov Kurt Walc!heim je po nekajdnevnem obisku v Parizu odpotoval Nevv York. V francoskem glavnem mestu .je predsedoval zasedanju u-pravnega in koordinacijskega odbora OZN ter je imel vrsto pogovorov s francoskim predsednikom Giscardom D'Estaingom in z zu nanjim ministrom De Guir.ngau dom.
Zaključeni kubansko sovjetski pogovori
Fldel Castro odpotoval iz Moskve
MOSKVA, 8. — Taj*nik kubanske partije in predsednik vlade Fidel Castro je danes odpotoval iz Moskve ob koncu štiridnevnega prijateljskega neuradnega obiska v Sovjetski zvezi, kjer se je sesta' z najvidnejšimi sovjetskimi predstavniki: Brežnjevora, Podgornim. Ko-siginom, Gromikom in drugimi. Glede predmetov pogovorov med Ca-
Izvršna komisija EGS za pospešitev pogajanj s SFRJ
BRUSELJ, 8. — Zunanji mi-ristrf Evropske gospodarske skupnosti so naložili izvršni komisiji, naj pospeši delo v zvezi z nadaljnjimi pogajanji' z Jugoslavijo. Tanjug je zvedel, da bi komisija lahko prve predloge ponudiia čez mesec dni. Tako so se zunanji mnistri odločili na svojem prvem zasedanju po nedavnem sestanku mešane komisije SFRJ — EGS. Ministri so preučili poročilo izvršne komisije o rezultatih tega • sestanka in v zvezi s tem niso imeli pripomb. Več ministrov je celo vnovič naglasilo pomen, ki ga pripisujejo nadaljnji krepitvi sode-lovunja z Jugoslavijo, pri tem pa je bil posebej jasen nizozemski predstavnik v mnistr-skem svetu. Izvršni komisiji so zadali nalogo, naj ne pripravlja samo stališč EGS za nov sporazum z Jugoslavijo, pač pa naj poskrbi tudi za hitrejši začetek pogajanj. V drugi polovici prihodnjega leta namreč poteče veljavnost sedanjega trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in EGS, novi sporazum pa naj bi vseboval tudi dogovore za sodelovanje na nekaterih drugih področjih, ne samo na trgovinskem.
strom in sovjetskimi voditelji so poročila sovjetske agencije TASS dokaj skromna. Rečeno je samo, da je bil govor o »številnih vprašanjih, ki zadevajo nadaljnjo okrepitev bratskega sovjetsko - kubanskega sodelovanja* in da so si kubanski in sovjetski voditelji izmenjali mnenja o najvažnejših mednarodnih vprašanjih.
Sovjetska tiskovna agencija tudi poroča, da sta obe strani mnenja. da sedanji razvoj v svetu 0-značuje tesna povezava med potrebo utrditve miru ter borbe za svobodo in neodvisnost narodov.
rn< ? r Z ? 2 c
NA SINOČNJI SEJI GLAVNE SKUPŠČINE V SESUANU
Miloš Budin (KPI) izvoljen za novega predsednika Kraške gorske skupnosti
Z glasovi KPI in PSI izvoljen tudi nov osemčlanski odbor - Enotna in odločna obsodba stališča deželnega odborništva za krajevne ustanove o slovenski narodnostni skupnosti
Miloš Budin je bil izvoljen za novega predsednika kraške gorske skupnosti. Na sinočnji seji glavne skupščine v prostorih sesljanske tu ristične ustanove so tudi izvolili o-semčlanski odbor, ki ga sestavljajo štirje komunisti (Dolfi Vilhelm, Andrej Jarc, Aleksander Vižintin in Drago Ota) in štirje socialisti (Marino Pečenik, Franko Vižintin, Srečko Colja in Pavel Colja). Sestava
Miloš Budin
odbora je začasnega značaja: če bodo druge demokratične stranke, in v prvi vrsti Slovenska skupnost, privolile v vstop svojih predstavnikov v od bo-, bosta dva od sinoči izvoljenih odbornikov odstopila.
Predstavnik SSk Terčon je v glasovalni izjavi dejal, da je njegova stranka pripravljena na programski sporazum in da ne nosi nobene krivde, če do tega sporazuma doslej še ni prišlo. Dodal je, da bo njegova stranka sprejela dokončen sklep o mo-ebitnem sodelovanju v odboru potem ko bo znan točen program odbora.
Do delnega sodelovanja med KPI, PSI in Slovensko skupnostjo je že prišlo .s' predstavitvijo dveh resolucij, ki jih je glavna skupščina soglasno odobrila, saj se je vzdržal glasovanja le edini prisotni predstavni KD. Prva resolucija zelo o-stro obsoja početje deželnega odborništva za k-ajevne ustanove v zver. s pripombami na osnutek statuta gorske skupnosti. Resolucija mec) drugim ugotavlja, da so te pripombe izrazito političnega značaja, ko dejansko zanikajo obstoj slovenske narodnostne skupnosti, ter ocenjuje kot -'olo pretvezo trditve odborništva o obstoju, na samem o-zemlju gorske skupnosti, kar štirih etnično-jezikovnih skupin ter še pete »zanimive* podskupine. Posledica teh trditev, ugotavlja dalje resolucija, je črtanje iz statuta vseh določil, ki zadevajo zaščito slovenske narodnostne skupnosti, in torej tudi tistih, ki narekujejo dvojezičnost tako pri poslovanju organov gorske skupnosti kot pr: stikih s prizadetim prebivalstvom.
‘Gorska skupnost zato odklanja vsebino ter osorno, nesprejemljivo obliko pripomb deželnega odborništva ki skušajo okrniti avtonomijo gorske skupnosti in ji preprečiti, da bi poslovala v smislu ustave in deželnega statuta. Končno resolucija pooblašča novi odbor, da pripravi ustrezne ugovore, s katerimi naj zavrne pripombe deželnega odborništva.	,
Druga resolucija pa zadeva kraške rezervate ter poudarja pristojnosti, ki jih imajo gorske skupnosti glede zaščite in razvoja okolja. V tej zvezi je v resoluciji p>odčrtano, di se zaščita okolja ne more uresni-č ti brez neposredne prisotnosti in sodelovanja prizadetega prebivalstva, katerega je gorska skupnost najpristnejš-' izraz. Resolucija se zaključuje z zahtevo po umiku zakonskega osnutka štev. 102 z dne 21. nov. 1974.
Na začetku sinočnje seje glavne skupščine je dosedanji predsednik, socialist Pavel Colja, izrazil solidarnost posl. De Martinu ob ugrabitvi
sina, nato pa je podal poročilo o delovanju vodilnih organov krašUte gorske skupnosti. V tej zvezi je poleg nastopa v deželni komisiji glede vprašanja kraških rezervatov opozoril na nevarnost, ki jo za sam obstoj kraške gorske skupnosti predstavlja zakonski osnutek o urbanističnih komprenzorijih, v katerih bi manjše občine bile zapostavljene ter bi ne imele možnosti odločanja. Posebno se je Colja ustavil ob početju deželnega odborništva za krajevne ustanove, o čemer smo obširno poročali v včerajšnji številki »Primorskega dnevnika*. O tem vprašanju se je razvila tudi kratka razprava.
Predstavnik KD Novelli je napovedal ,da se bo vzdržal glasovanja o predložitvi resolucij, ker ni bil predhodno obveščen o vsej za devi in torej ne more dati svoje dokopčne ocene. Predstavnica SSk Ferletičeva je obsodila početje odborništva, ugotovila pa je tudi, da je- odbornik Bianchini kljub vsemu končno le priznal nujnost, da morajo biti manjšine zaščitene. S citati iz Prešerna je tudi protestirala, ker je bila seja kraške gorske skupnosti sklicana na veliki petek. Zastopnik PSDI Zanevra je podprl vsebino resolucije in napovedal, da bo zanjo glasoval. Dolipski župan Švab (KPI) pa je dejal, da so metode in stališča, ki jih zavzema deželno odbomištvo, Slovenci že spoznali pred 50 leti, in da se bodo proti njim tudi danes znali e-notno in uspešno upreti.
Po odobritvi resolucij je prišla končno na vrsto izvolitev predsednic ka in odbora. Dosedanji predsednik Colja je v kratkem poslovilnem govoru omenil težave, s katerimi se je soočala kraška gorska skupnost, ki ni delovala, kot bi si želeli. Izrazil je tudi osebno razočaranje, ker ri venomer prejel tistega sodelovanja, ki ga je pričakoval, končno pa' je zagotovil, da bo nudil vso pomoč novemu predsedniku in odboru. V kratki razpravi je predstavnik KD napovedal, da bo njegova stranka ostala v opoziciji, pa čeprav
konstruktivni, predstavnik SSk pa dal izjavo, ki smo jo na začetku omenili.
Miloš Budin, komunist iz Zgonika, je bil nato kot edini kandidat z glasovi KPI in PSI izvoljen za no-vegb predsednika. Predstavniki SSk so oddali belo glasovnico, medtem ko se niso udeležili glasovanja za izvolitev novih odbornikov.
Skupna izjava
tajništev
KPI, PSI in SSk
Pokrajinska tajništva KPI, PSI in Slovenske skupnosti so se sestala, da bi skupno proučila pripombe deželnega odborništva za krajevne ustanove glede osnutka statuta kraške gorske skupnosti. Soglašala so v oceni, da gre za dokument, ki prerašča normalno upravno prakso in zavzema hud politični pomen, saj velik del dokumenta teži k zanikanju obstoja slovenske narodnostne skupnosti v tržaški in goriški pokrajini. Pokrajinska tajništva treh strank so bila tudi mnenja, da so psevdo-znanstvene trditve o etnično-lingvističnih skupinah in podskupinah le pretveza, da bi črtali iz statuta gorske skupnosti vse določbe, ki zagotavljajo dejansko enakopravnost med italijansko in slovensko narodnostno skupnostjo.
Skupna izjava, ki so jo objavila tajništva KPI, PSI in SSk, trdi, da ne sme biti nikakršnih predsodkov za indentificiranje že nastalih ali nastajajočih etničnih ali jezikovnih skupin, da pa to nikakor ne sme prikriti realnega stanja, in sicer, da na ozemlju kraške gorske skupnosti prebivajo italijanski državljani italijanske in slovenske narodnosti, katerim je treba priznati, tako v statutu kot v upravni praksi, dejansko enakopravnost kot premiso za omikano sožitje, medsebojno razumevanje in ustvarjanje zares demokratičnega ozračja, kot zahtevata ustava in sam deželni statut.
IZ POROČILA 0 OBRAČUNU ZA LETO 1976
Poslovanje Tržaške hranilnice je kile v preteklem leta ugodne
Čisti dobiček ustanove je znašal 701 milijon lir - Večjo denarno razpoložljivost je omogočila tudi prisotnost jugoslovanskih operaterjev na tržaškem denarnem trgu
Na glavnem sedežu Tržaške hranilnice je bila včeraj tiskovna konferenca, med katero sta predsednik upravnega sveta odv. Aldo Ter-pin in glavni ravnatelj dr. Giordano Delise orisala predstavnikom tiska obračun te javne bančne u-stanove za preteklo fnančno leto Prvi podatek ki opredeljuje dejav nost. hranilnice, je dobiček 710 mi liionov lir, ki ga je ustanova zabeležila v preteklem letu Odv. Ter pin je pri tem dejal,- da' so kljub znatnemu konkurenčnemu nritisku dosegla zaupana sredstva 506 milijard lir. kar pomeni nad 25 odstot kov več kot v letu 1975. V tem okviru so se samo hranilni pologi zvišali za 34 odstotkov, tekoči ra čuni pa za 10 odst.
Če so se razpoložljiva sredstva občutno povečala, se po drugi strani ni na isti način povečala njihova uporaba. Razni kreditni posegi so znašali namreč 241 milijard lir, kar predstavlja le 6,25 odstotka več kot v letu 1975. Razlogov za to je več. Kot je obrazložil odv. Terpin, je ustanova želela ohraniti zadostno stopnjo likvidnosti, da bi lahko lažje krila določene potrebe, ki jih po eni strani narekujejo posledice lanskega potresa, po drug! pa uvedba znanih restriktivnih kreditnih ukrepov.
Podrobneje je predsednik bančne ustanove orisal tudi potek drugih ukrepov v korist predvsem manjših podjetij ter malih varčevalcev. kar se je odražalo predvsem v določevanju ugodnih obresti.
Glavni ravnatelj Tržaške hranilnice dr. Delise je nato uokviril dejavnost tega zavoda v splošno gospodarsko dogajanje na vsedržavni! in krajevni ravni! Označevala so ga huda družbena trenja ter skrajno problematičen gospodarski položaj z izrednim porastom življenjskih stroškov. Vsemu temu se je pridružil še katastrofalni potres. če je ta pojav omogočil da ločen razvoj proizvodne dejavna sti, ni ta razvoj izboljšal položaja,

ZAKLJUČEN POKRAJINSKI KONGRES FIOM
Poudarjena nujnost večje družbene zavzetosti sindikalnega gibanja
Nad 20 posegov pred zaključki vsedržavnega tajnika Pastorina Naloge in cilji sindikalnih organizacij v zaključni resoluciji
Predsedstvo pokrajinskega kongresa kovinarjev
Nad dvajset posegov delegatov in gostov se je zvrstilo na drugem dnevu petega pokrajinskega kongresa sindikata kovinarskih delavcev (Fiom - CGIL). Med najbolj obravnavanimi temami je bil tudi včeraj izreuno kritični gospodarski položaj v Italiji, nuja po sindikalni enotnosti in delovanje tovarniških svetov. Zlasti na ta račun je bilo slišati precej pripomb, delegati so poudarili, da bi ti organi morali biti izraz volje vseh delavcev in bi jih zato morali voliti na e-notni listi. Vprašanje rasti tržaškega gospodarstva so navezali na
..........................«iHiiiiiiiMii»MMi«iniiiHi»*MMMMm»iminHiiiiiMiiiiMiuiiiiiiiimiiiiiiiii»uiiiiii
ZARADI UGRABITVE G. DE MARTINA
PRIHODNJI TOREK POLURNA STAVKA
Poziv k enotnosti vseh demokratičnih sil
Tajništvo deželne federacije CG IL - CISL - UIL poziva vse delavce Furlanije - Julijske krajine, da prekinejo delo za 30 minut v torek. 13. aprila. To bo odgovor na hudo politično provokacijo ob u-grabitvi Guida De Martina. Ugra btev hoče s silo preprečiti nove medrazredne odnose, za katere se borijo milijoni delavcev. V tovar niških skupščinah naj delavci v torek izrazijo svojo enotnost in voljo, da se demokratično življenje ohrani in krepi. Med drugim je tajništvo sindikalne federac'je zahtevalo preosnovo policijskih sil in njeno sindikalizacijo.
V zvezi s tem so zavzeli svoje stališče tudi predstavniki sekcij PSI, KPI, ANPI. UDI, ANPPIA in ARČI pri Sv. Alojziju, ki so se sestali, da bi razpravljali o pra gramu za praznovanje 25. aprila.
To provokacijo so ožigosali kot *mizku£, da se s silo spremeni poli-
tični položaj v državi. Strategija terorja pa bo naletela na trden odpor vseh demokratičnih sil in delavstva. Da se preprečijo še hujši problemi, je edini izhod v enotnost vseh političnih sil, ki se sklicujejo na ideale odporništva. Preprečitev vsakega prevratniškega poizkusa naj bo obveza v imenu padlih v osvobodilnem boju.
Dodelitev stanovanj IACP
Tržaška avionomnn ustanova -a ljudska stanovanja je objavila lestvico za dodeljevanje ljudskih stand-vanj, ki- jih gradijo v tržaški pokrajini:
\ 1. dokončna lestvica v natečaju IA St. 5/1975 za dodelitev 84 ljudskih stanovanj v tržaški občini.
2. začasna lestvica natečaja IACP št. 5/1975 za dodelitev 84 stanovanj v tržaški občini.
Podatki o točkovanju so na vpogled na tržaški občini.
uresničevanje industrijske cone na Krasu. Več se je ob tem zadržal Darij Brojnik, ki je spregovoril v slovenščini. Pokrajinsko in deželno gospodarsko načrtovanje se mora vključevati v državno, kajti samo v tem okviru bo imelo zadostne finančne osnove. Številna izvajanja so se tudi dotaknila perečih vprašanj mladinske brezposelnosti in ženske zapostavljenosti ter pa stavila zahteve po novi državni politiki.
Pred zaključno besedo vsedržavnega tajništva' Elia Pastorina je verifikacijska komisija podala Krajše poročilo: 4.850 vpisanih v FIOM je na 24 kongresih izvolilo 123 delegatov, od katerih je samo 10 žensk, razmerje med delavci in u-radniki pa je 106 proti 17. Po teh številčnih ugotovitvah nekaj vsebinskih, ki jih je navedel Pasto-rino.
Tržaški pokrajinski kongres je o-značil kot ponoven dokaz, da je razprava na ravni sindikalno angažiranih zavzeta, medtem ko tega ni mogoče trditi za splošna zborovanja v tovarnah. Pregledal je vsebino posegov, ki so se v glavnem omejili le na trenutni položaj v državi, niso pa obravnavali globjih vprašanj bodočih smernic sindikalnega gibanja in ne ocenili predlogov vodstva FIOM in CGIL. še zdaleč ni dovolj, je poudaril Pastorino, golo ugotavljanje dejstev, temveč se je treba na eni strani poglobiti v njihove vzroke, po drugi pa najti zadovoljive rešitve. V tako širše gledanje je postavil zadnja pogajanja sindikalnega vodstva z vlado in zvezo industrijcev ter podčrtal, da je treba njihove izide tolmačiti v duhu izbire med bistvenimi zahtevami in obrobnimi izboljšavami. Pravilne pa so rripombe, da sindikalni predstavniki niso bili zmeraj enotni in trdni v svojih zahtevah. Vsekakor pa največja pomanjkljivost pogajanj niso po mnenju Pastorina premajhne denarne izboljšave, tem več dejstvo, da sindikalne organizacije niso znale vsiliti sogovornikom bistvenih sprememb v gospodarski politiki. V to smer bo moral v bogoče potekati boj sindikalnega
gibanja, da bo lahko dejansko vplival r.a izbiro gospodarskih naložb.
Letos bo FIOM imela svoj prvi državni kongres od leta 1970, ko so enoglasno sklenili, da bodo kovinarji odtlej imeli enotne kongrese. Vendar, je poudaril govornik, do tega ni prišlo in trenutno tudi ni razveseljivih izgledov. Krivda tiči predvsem v napačni presoji nekaterih o vlogi sindikalne organizacije, na katero ne gledajo več kot na pobudnico drugačnega družbenega ustroja, temveč kot na zagovornico« trenutnih izboljšav. V današnjem kritičnem položaju, ko se nazadnjaške sile pa javljajo z vrsto ustrahovalnih akcij, pa je. nujno potrebna ne samo sindikalna enotnost, je pribil Pastorino, temveč enotno nastopanje vseh demokratičnih sil.
Politična resolucija, ki so jo ob koncu del prebrali, vsebuje povzetke in glavne misli uvodnega pora čila pokrajinskega tajnika Seghene-ja in najpogostejše teme raznih posegov, ki smo jih navedli v pvodu. Iz nje pa veje predvsem ugotovitev, da bo moralo sindikalno gibanje globje poseči v italijansko družbeno stvarnost.
Ob koncu razprave so delegati izvolili 33-članski pokrajinski odbor, v katerem so tri ženske in dva Slovenca, in * sicer Vojko Grgič in Darij Brajnik.
ker so po drugi strani monetarni posegi omogočili povišanje dolgov s tujino.
Na krajevni ravni je industrijski sektor, kljub krizi ki je zajela razna podjetja kot so Calza Bloch, Dreher in Vetrobel, zabeležil zadovoljive rezultate, je dejal dr. Delise. Še vedno pa se ni nič premaknilo v gradbenem sektorju. Kar zadeva trgovski sektor je ravnatelj hranilnice dejal, da je inflacijski proces omogočil stalno naraščanje cen ter s tem povzročil krizo notranjega tržišča.
Ugodno pa se je odvijala bančna dejavnost, ki jo je pospešila večja prisotnost tujih kupcev, ki jih na tržaško tržišče pritegujejo predvsem ugodni pogoji denarne menjave. Pri teth je dr. Delise omenil zlasti poslovanje jugoslovanskih kupcev in operaterjev v tržaških bankah. Drugi razlogi za ta pojav so tudi večje varčevanje ter bančna konkurenčnost, ki je značilna za naše mesto in ki omogoča večje bančne ugodnosti, zaradi česar prihaja v tržaške banke veliko denarja tudi iz drugih italijanskih pokrajin.
Dr. Delise je na koncu omenil tudi osimski sporazum. Kot j? ta sporazum sprožil nasprotovanja določenih krogov kj naj b' jih po mne. nju ravnatelja Tržaške hranilnice pogojeval strah pred etničnim in e kološkim onesnaženjem, tako je ta sporazum postal sedaj stvarnost, s katero se je treba sprijazniti in se je lotiti s čim večjo mero odgovornosti vseh gospodarskih in družbenih sil. V tem smislu bo delovala tudi Tržaška hranilnica. Gre škrat ka za dokaj dvoumen odnos do tega vprašanja, ki nam dokazuje, da se je tudi v tržaških bančnih krogih ohranilo precej nezadovoljstva nad reševanjem določenih problemov, ki so predolgo ovirali družbenogospodarski razvoj v teh krajih.
Vrtci 0NAIRC pod državno upravo
Medparlamentarna komisija za izvajanje zakona o ukinitvi nepotrebnih ustanov je dala svoje privoljenje, da se razpusti ustanova ONAIRC. S tem se zaključuje dolgotrajni boj osebja otroških vrtcev ONAIRC, staršev in krajevnih upraviteljev. Podtajnik predsedstva vlade poslanec Evangelisti je zagotovil delegaciji parlamentarcev naše dežele, da bo do razpusta prišlo pred 30. majem.
Sindikati SINASCEL-CISL, SNS-CGI L, UIL-SCUOLA/CCdL iz Trsta zagotavljajo ob tej priliki svojo prizadevnost, da se bo prehod' otroških rift-cev pod državno upravo izvršil v spoštovanju dosedanjih pravic uslužbencev ONAIRC in z bistveno izboljšavo storitev.
KD nikakor s KPI
V posebnem poročilu s seje tajništva KD je rečeno, da KD nasprotuje ravnotežju odborov v tržaški pokrajini. KD ugotavlja, da se oba izvoljena organa, to je občina in pokrajina, la čujeta, saj vodi občinsko upravo koalicija KD, PRI in PSDI, medtem ko upravljata pokrajino KPI in PSI. U-pravo omogoča vzdržanje PU. SSk in PSDI. KD pravi, da se bo razčistilo stanje na, pokrajini takrat, ko bodo vzdržane stranke razjasnile svoja stališča, medtem bo KD ostala v odločni opoziciji. Poročilo se zaključuje z ugotovitvijo, da je prišlo do današ-rfjega stanja, to je do dejanskega »ravnotežja* obeh izvoljenih organov, ker KD odločno odklanja sodelovanje v večini, kjer bi bila tudi KPI.
Odprt most nad Ulico Flavia
Ustanova EZIT je dokončala dela pri cestnem odseku, ki povezuje Ul. Macelli z Ul. Giovanni in Ul. Seba-stiano Caboto, in odprlo svojemu namenu most, ki povezuje Staro istrsko cesto s Trgom Giarizzole.
S tem so zapadle nekatere prepove-
iiMiiiiimiiiiiiiiimuiHimiiMitiiiimiiiiiiiMiiiiMiiiiiiimiiHiiitiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiHiinitiititiiMifiiiiiiiHiiH
VČERAJ POPOLDNE NA FURLANSKI CESTI
AVTOMOBIL V AVTOBUS PET OSEB RANJENIH
Voznika avtomobila in pet potnic avtobusa so prepeljali v bolnišnico
Pet ranjenih je obračun silovitega trčenja med linijskim avtobusom in zasebnim avtomobilom, do katerega je prišlo včeraj popoldne okrog 15. ure na Furlanski cesti, v bližini Rumene hiše. Vzroki nesreče niso povsem razjasnjeni, dejstvo pa je, da je avtomobil alfa romeo 1300, ki ga je upravljal 42-letni Emilio Starc s Kontovela 152, zaneslo na levo stran cestišča, kjer je čelno trčil v navzdol vozeči avtobus. Poleg Starca so se zaradi naglega zaviranja šoferja avtobusa, 26-letnega Luigija Fran-zota' iz štivana 11/A, lažje potolkle tudi štiri potnice avtobusa.
V bolnišnico so pospremili 22-letno Rosanno Davanzo por. Stocca s Proseka 379, ki je v tretjem mesecu nosečnosti in se je lažje udarila po trebuhu, vendar na srečo brez hujših posledic, (v bolnišnici so ji nudili samo prvo pomoč), 67-letno u-pokojenko Ivanko Rupel vd. Caha-rija s Proseka 37, ki se je potolkla po levem kolenu z verjetnimi kostnimi poškodbami (sprejeli so jo na ortopedskem oddelku s prognozo o-krevanja v tednu dni), 42-letno Lu-
ciano Hervatič iz Ul. S. Ciljno 28, ki se bo morala zaradi udarcev v glavo zdraviti teden dni na nevrokirurškem oddelku ter 44-letno Libe-ro Fontanot por. Davanzo, Rosanni-no svakinjo, ki se je potolkla po o-brazu. Tudi zanjo velja prognoza finega tedna in sprejem na nevrokirurškem oddelku.
Na istem oddelku se bo moral nekaj dni zdraviti tudi voznik; avtomobila ki se je porezal in potolkel po obrazu.
Usoden korak pacienta vv bolnišnici
Na tretjem medicinskem oddelku splošne bolnišnice, kjer se je že dalj časa zdravil zaradi sladkorne bolezni, si je včeraj ponoči vzel življenje 55-letni Bruno Bruni iz Ul. Timignano 2. V trenutku obupa je moškL ki je bil tudi živčno izčrpan, skočil skozi straniščno okno. Njegovo truplo so odkrili bolničarji okrog 1. ure po polnoči, žal ni bilo za nesrečnika več nobene pomoči.
di, ki jih je določala tržaška občina. Preklicana je prepoved prometa s tovornjaki po Ul. Giarizzole na odseku Trg Giarizzole - Stara istrska cesta. Prav tako je ukinjen odlok o samo enosmerni vožnji v Ul. Giarizzole Novo stanje pa nareka nekatere spremembe in pravila na tem področju. Tako se morajo vozila ustaviti (STOP), če prihajajo iz Ul. Macelli in so namenjena v Ul. Flavia, ali pa na novi odsek ceste. Prepoved zavoja v levo iz Ul. Macelli v Ul. Flavia, enaka prepoved za v.ozila. ki so namenjena s Trga Cagni na Trg Valmaura, in prepoved postanka za vsa vozila v obeh smereh vožnje v Ul. Giarizzole na odseku od Stare istrske ceste do Trga Giarizzole.
Urnik trgovin med prazniki
Pokrajinska zveza trgovcev je javila urnike trgovin med velikonočnimi prazniki so naslednji:
Danes, 9. aprila, bodo lahko odprte tiste trgovine, ki so ob sobotah navadno zaprte; pekarne, ki bodo opravile dvojno peko, bodo odprte od 7.40 do 13. ure in od 17. do 19. u-re, mesnice pa od 7.40 do 13. ure in od 16-30 do 19. ure. Na velikonočno nedeljo bodo zaprte vse trgovine z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte samo od 8. do 13. ure.
Od 7.40 do 13. ure bodo na velikonočni ponedeljek odprte mlekarne in pekarne, medtem ko bodo vse druge trgovine zaprte. Trgovine jestvin, vštevši drogerije pa bodo v sredo, 13. aprila, lahko odprte tudi popoldne.
VČERAJ NA RADIU TRST A
Prva oddaja o Slovenski kulturno gospodarski zvezi
V opoldanskem pasu, nekoliko'pred trinajsto uro, je bila včeraj na sporedu Radia Trsi A in v rr.briki «Pristopanje k deželnim oddajam» prva izmed vrste oddaj Slovenske kultur
no-gospodarske zveze. Oddaja je i-
iklus.
mela značaj uvoda v daljši ci V njej je predsednik Boris Race govoril o nastank, delovanju in ciljih SKGZ, do nedavnega edine slovenske organizacije, ki je združevala Slovence od Milj do Trbiža. Potem ko je opisal področja delovanja tako zveze kot včlanjenih organizacij, njihov zgodovinski razvoj in pomen, je Race zaključil z ugotovitvijo, da je SKGZ manjšinska organizacija, ki z aktivnostjo članic ih z lastno dejavnostjo na vseh področjih družbenega življenja stremi k uveljavitvi in krepitvi celotne narodnostne skupnosti, da bo postala enakopravna z italijansko večino.
Vodja oddaje je bil Miroslav Košuta, kot bralka pa je sodelovala tudi Beli Najcrstova.
• Občinsko gledališče Verdi razpisuje vsedržavni natečaj za vodjo scenografske delavnice. Prošnje je treba nasloviti na nadzorstvo gledališča Verdi (urad za uslužbence), kjer se dobijo tudi ustrezne informacije. Prošnje je treba oddati do 30. aprila.
Sreča v nesreči za mladega jamarja
Imel je več sreče kčt pameti — rečemo običajno o nekom, kj se lahkomiselno podaja v nevarnost in se iz nje poceni izvleče. Isto bi lahko rekli za 17-letnega Roberta Angelil-la, ki se je šel speleologa brez u-strezne priprave in izkušenj in brez potrebnih jamarskih pripomočkov. V jami mu je spodrsnilo, da je zgrmel v kakih petnajst metrov globoko brezno. Na srečo je odnesel le lažje praske po rokah in nogah.
Dogodivščina, ki bi bila mlademu Robertu lahko usodna, se je pripetila včeraj popoldne okrog 15. ure v dolini Glinščice, v 'bližini Botača. Pri drugi čuvajnici zapuščene železniške proge je namreč kraška jama, ki ji pravijo »Brezno predorov*. Angelillo se je vanjo podal s svojim prijateljem Flaviom Fabijem in le z bomo jamarsko opremo. Mladeni; ča sta imela za sabo že kakih štirideset metrov ozkega položnega rova, ko je Angelillu na spolzkih tleh nenadoma spodrsnilo in je zgrmel v globoko brezno. Fabi se je tedaj .urno vrnil na svetlo ter stekel po pomoč. Obvestil je gasilce, ki so z openske postaje ptfclali reševalno skupino, z glavne postaje pa so poslali jamarskega izvedenca. Reševanje je trajalo dobro uro in se je kot rečeno srečno zaključilo
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS- Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
■ ggtigi 1
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA'KREDITNA'BAN K A
Gledališča
SMi
Stalno slovensko gledališče- v Trstu gostuje s predstavo Anonima Venezia-na «BENEČANKA» danes 9 .t.m., ob 20.15 iv Novi Gorici.
VERDI
Danes ob 18. uri bo peta predstava opere »Luisa* , Gustava Charpentiera. Delo vodi Bruno Bartoletti, režija Giulio Chalzttes, koreografija Flavio Bennati.
ROSSETTI Ob 20.30 Carlo Dapporto in Rita Pavone v reviji «RISATE IN SALOT-'10*. Cene: prvi parter 6.000, parter A 4.000. parter B 3.000. I. galerija 2.000. II galerija 1.500 lir. Jutri in v ponedeljek dve predstavi ob 16. in ob 20.30.
Od 12. aprila v abonmaju odrezek 6 «Vestire gli ignudi* Pirandella. Nastopata Anna Maria Guamieri, Gabriele Ferzetti. Režija Mario Missiroli. Rezervacije za Vse predstave pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
THORNTON WILDER
ZAENKRAT SMO SE IZMAZALI
(The Skin of our Teeth) igra v treh dejanjih
Prvič v slovenščini
Prevod
Scena
Kostumi,
Glasba
Režija
France Jamnik Klavdij Palčič Marija Vidau Pavle Merku FRANCE JAMNIK
V ponedeljek, 11. t.m., ob 16. uri za ABONMA RED G-okoliški.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 9. aprila
TOMAŽ
Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 18.43. — Dolžina dneva 13.13. — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.36. Jutri, NEDELJA, 10. aprila VELIKA NOC /
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 14,8 stopinje, najnižja 11,6, ob 19. uri 11,6 stopinje, zračni pritisk 995.0 mb pada, vlaga 90-odstotna, padlo je 26,2 mm dežja, nebo oblačno, ve ter severovzhodnik 8 km na uro, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,3 stopinje.”
ROJSTVA IN gMRTl
Dne 7. in 8. aprila 1977 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 18. oseb.
UMRLI SO: 81-letni Romano Alfredo Romano, 79-letna Anita Movia vd. Di Giosfatto, 6 dni star Andrea Degano. 77-letni Romano Pizziga, 50-letni Just Tretjak, 73-letna Arduina Nogarotto por. Savio, 78-letna Antonia Giocovaz vd. Petretich, 67-letni Angelo Verone-se. 54-letni Bruno Bruni, 48-letni Vir-gilio Gabrielli, 98-letna Vincenza Ulci-grai vd. Degrassi, 77-letna Giuseppina Švab vd. Savi, 78-letna 1 rancesca Bu-dicin por. Moscarda, 81-letna Agnese Dambrosi vd. Fergnani, 68-letni Giovanni Sare. 59-letna Livia Ierini, 88-letna Maria Cucit, 77-letna Olga le* drettich por. Tufano.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica'44. Ul. F. Severo 112. Ul. Baiamonti 50.
(od 8.30 do ,13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA (,EKARN (od 20.30 dalje)
Ul Oriani 2, Trg Venezia 2.
Mali oglasi
PRODAM v Nabrežini št. 178 hišo in zemljišče pri morju.
SPDT priredi na velikonočni po; nedeljek, 11. aprila, PIKNIK NA VREMŠČICI. Zbirališče bo ob 9. uri pred restavracijo v Senožečah, nato pa bo skupni odhod na Vremščico. Na sporedu bodo poligon in ex-tempore za otroke o-otroških vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol ter nogometne tekme za odrasle. Za zmagovalce številne nagrade, za vse pa bo poskrbljena jedača in pijača.
Kino

La Cappella Underground 19.00 —21.30 »Treash* (I rifiuti di New York) Andyja Warhola. Joe DalessandrO. Barvni film.
Movie Club 77. Danes zaprto.
Ariston 16.30 «Festa selvaggia* (L’a-more, la morte, il sogno) Fridricl Rossija. Barvni film.
Mignon 16.00 «Centro della terra continente sconosciutb.* Peter Ctr shing, Doug McClure.
Nazionale 15.30 Walt Disneyev »Pinofl chio* iri «La volpe ’d’argento». Grattatielo 16.00 «1 2 superpiedi quas piatti*. Terence Hill in Bud S pen* cer. Barvni film.
Fenice 16.00 »Sfida-a White Buffalo* Charles Bronson jn Will Sampsoli Barvni film.
Excdsior 16.00 «La stanza del vesOT vo». Ugo Tognazzi, Omella Muti-Prepovedan mladini pod 14. letoffl-Barvni film.
Eden 15.30 «Un borghese piccolo pl®” colo*. Alberto Sordi, Shelley \Vmtert-Prepovedan mladini pod 14. letom-Ritz 15.30 «Ultimi bagliori di un ere puscolo*. Burt Lancaster, Richard Widmark, režija Robert Aldrich-Aurora 16.00 «La notte dell'aquila». M-Caine in D. Sutherland. Barvni film k-Capitnl 16.00 Walt Disney: »La gani' della spider rossa*.	k
Cristallo 16.00 «Corvo rosso non avraitr il mio scalpo*. Robert Redford- š Barvni film.	; B
Moderno 15.00 «Cassandra Crossing* > k Burt Lancaster, Sofia Loren, R. Af" «] ris. Barvni film.	[Ti
Filodrammatico 16.00 «Universo pr<d',L bito*. Prepovedan mladini pod 1®“ letom. Barvni film.
Ideale 16.00 «11 texano dagli occhi djj ghiaccio«. Clint Eastvood. Barvni; 111».
Impcro 16.30 Walt Disney: «Mary Pot pins».	j
Vittori* Veneto 16.00 «QuelIe stran** occaslwu». Nino Manfredi, Stefani* Sandrelli, Alberto Sordi. Prepovej
dan mladini pod 18. letom.	,
Radio 16.00 «11 secondo tragico FahT
tozzi*. Paolo Villaggio. Barvni film;
niti
Ahbazia 16.00 «Carambola». P. Sm: in M. Coby. Barvni film.
Astra 16.30 «11 Corsaro Nero*. Kobil Bedi in Carol Andre.	\
Volta (Milje) 16.00 «La grande corsa’-Tony Curtis, Natalie Wood, Jacli Lemmon. Barvni film.
Razna obvestila
Slovenski univerzitetni študenti pd' š|
reja jo tridnevni izlet v Maribor. Odhod; p iz Trsta v ponedeljek (11. t.m.) o&: q 7.20 izpred osrednje avtobusne postaj** d,
*0;
PD TABOR OPČINE MLADINSKI ODSEK SMO
priredi jutri, 10. t.m., ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
PLES
z disco-jockeyem in. s skupino Nemo Nemini.
PUSTNI ODBOR iz KRIŽA vabi na
PLES
v 'Ljudskem domu danes, 9. t.m.f ob 20.30 z ansamblom «Super-group».
(ni
IV|
j <>! > iti
(i
b
h
S-f Sl
b
i”1
I s'
K

V	spomin na Josipa Grudna d*! rujejo starši, učiteljstvo in učeri1 osnovne šole «D. Kette* 10.500 li( za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Josipa Sk*' barja daruje družina Bole 10.000
za ŠD Polet. \	,
V	spomin na Josipa Škabarja daru/ Marica Škabar (Barkovlje) 5.000 P za ŠD Polet.
Ob 6. oblptnibi smrti očeta in mo*1 Uga Margona darujejo žena in troka 10.000 lir za Dijaško matico r 10.000 lir za Glasbeno matico.
ŠD Vesna izreka globoko so družini ob smrti Justa Tretjaka. ’
Ob smrti Justa Tretjaka izreka ><r žalje družini sekcija VZPI - ANPI *? Križa.
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 8. 4. 1977
Ameriški dolar: debeli	886,50
drobni	855,—
Funt šterling	1543,—
Švicarski frank	348,50
Francoski frank *	177,25
Belgijski frank	24,-
Nemška marka	370.—
Avstrijski šiling	52.-
Kanadski dolar	820,—
Holandski florint	354 —
Danska krona	145.-
Švedska krona	198.—
Norveška krona	160.—
Drahma: debeli	23,25
drobni	23,50
Dinar: debeli	44,75
drobni	44,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
Dne 7. aprila je preminil
/
JUST (UTO) TRETJAK
Pogreb bo danes, 9. t.m.r ob 15. uri iz hiše žalosti Sv. Križ št. 54.
Žalujoči: žena Marija, hčeri z družinama ter drugi sorodniki.
Sv. Križ, 9. aprila 1977
Za vedno nas je zapustila
VALENTINA VIDMAR por. CERB0N
Pogreb bo danes, 9. t.m., ob 12.30 iz hiše žalosti, Ul. della Fer-rovia 9.	*
Opčine, 9. aprila 1977
Žalujoči: mož Viktor, sinova, snaha ter drugi sorodniki.
GORIŠKI DNEVNIK
POZITIVNA POBUDA SPDT
PLANINSKA ŠOLA V VSEH
nižjih srednjih šolah
Predavalo je več znanih planincev iz zamejstva in matične domovine
^ redsednik SPDT inž. Pino Rudež pozdravlja dr. Ha hoja na srednji šoli pri
Sv. J akobu
Slovensko planinsko društvo v .le tudi letos, kot že vrsto let, P 'redilo «Planinsko šolo*, to je ci-ius predavanj na planinsko tema-,ka Planinsko šolo so izpeljali na .?raj vseh slovenskih nižjih sred-v™ Šolah na Tržaškem in na stro-j^nern tehničnem zavodu, v j a strokovni šoli je pred krat-H predaval Janko Furlan na te-šol' *Pl,ezalna tehnika*, na srednji v, 1 ‘"Fran Erjavec* je predaval oint Kodrič na temo: »Z botani-v naravo*, na srednjih šolah go Gruden* v Nabrežini, »Sv. Ci-j ln Metod* pri Sv. Ivanu, «Fran Vstik* na Proseku in «Srečko
Kosovel* na Opčinah pa je predaval svetovno znani planinec in predsednik Jugoslovanske jamarske zveze dr. Franc Habe na temo: «Svet Julijcev v barvah*. Predavatelj je med svojim izvajanjem, katerega je opremil z barvnimi diapozitivi, najprej orisal lik «pesnika» Julijskih Alp Julijusa Kugijp, nato pa opisal plezanje po severni triglavski steni ter razne izlete po vseh Julijskih Alpah. Predavatelje je predstavil predsednik SPDT inž. Pino Rudež, ki je orisal vzgojni pomen planinske šole v razvoju vsakega mladinca.
(d. j.)
V GLINŠČICI
Vandalsko opustošenje cerkvice na Pečah
Boljunski župnik si je šel ogledat cerkvico na Pečah v Glinščici, da bi preveril škodo, ki jo je zima napravila na stavbi. Čakalo pa ga je grdo presenečenje, kajti v cerkev so vdrli neznani vandali, iztrgali vrata in okna. razbili kipe svetnikov in Matere božje, onečedili celotno zgradbo in v njej tudi kurili. Stavba, ki so jo prca nedavnim popravili, da b; bolje kljubovala zobu časa in lahko še nadalje sprejemala romarje, je tako precej poškodovana in za svoj namen trenutno neuporabna.
Tako početje, ki ne pozna ne sramu ne osnovne kulture lahko vzbudi ' samo ogorčenje. Preiskovalcem bo verjetno težko izslediti krivce, ker ni znano, kdaj se je huliganstvo pripetilo, vendar bi bilo prav, da bi pristojni varnostni organi od časa do časa preverili, kakšne skupine zahajajo v Glinščico, saj marsikatera po svojem videzu izgieda bolj gverilskega kot izletniškega značaja in tako morebiti preprečili podobne dogodke.
V	Chivassu zasedanje tajništva
jezikovnih skupnosti
V	Chivassu pri Turinu se je sestalo koordinacijsko tajništvo etnično-lin-gvističnih skupnosti. Sestanek je bil ob 30-letnici ustanovitve federacije ljudstev alpskih dežel. Med drugimi sta bila prisotna tudi Štoka za Slovensko skupnost in De Agostini za Furlane. Na srečanju so odobrili dokument, ki poziva na pripravo federalnega statuta. Obenem irozivajo parlamentarce Stidtiroler Volksparteia in Union Valdotaine, naj se zavzemajo, da bo zakon o volitvah v evropski parlament upošteval zahteve etničnih in jezikov nih skupnosti.
•'•»•im
"'niiiniimniiiiiiniiniiniinniniimnHiiiiniiiHiiiiiHmiiimiiiiiiiiiiiitiimiitittiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiinmuttmiijiiiiimiiiiiiiiiimmuminimuimmmiiui
BENEŠKI DNEVNIK
P° ŠTIRIH ZAPOREDNIH SEJAH
Videmski pokrajinski svet končal razpravo o proračunu
DELO NOVEGA GORIŠKEGA ZDRAVSTVENEGA KONZORCIJA
Nujna je zdravstvena preventiva v šolah na delovnih mestih in v posvetovalnicah
V goriškem konzorciju so vse občine v trikotniku Gorica- Gradišče-Krmin in bolnišnice - Začetne težave z birokratskimi ovirami
SESTANEK MED PREDSTAVNIKI ZSŠDI IN MKG
Prihodnji teden odgovor odbora in predsednika Turella

videmskem pokrajinskem s zetu g J® zaključila razprava o prora-šty' kateri so bile posvečene že Pral '!aP°todne seje. Zadnji so v raz-(jh.0 Posegli Tiburzio (PSI), Igla"o dciu m Contin (KPI). Prihodnji te-oclhn JS^a na dnevnem redu odgovora ra in predsednika Turella.
,i, °t je včerajšnja seja dosegla vi-egoma S'
ivpfj"' Petriciga, ki sta govorila o
H s "'ja in
Posegoma Slovencev Chiabudi
osim^Pjih slovenske manjšine in o belev, '*1 Sporazumih, velja danes za-CjaiiJti važno sporočilo načelnika so-d<tvri ne svetovalske skupine o neki ‘em sestanku med socialističnim fi|a ®ClSldemok”atskim zastopstvom. s,eiš°lri sestan*tu so Ž0V01'-'i o te_ sodelovanju med obema b ifjj kar>ia i.i o morebitni skupni potili, Za Premostitev sedanjih politič-10f:,bv v videmskem pokrajin-Kl) ,,svetu, kjer sestavljajo večino Kpr Ur*ansko gibanje in PSDI. Prave ^'tivno ocenjuje razvoj raz-C°iUin ~~ -ic deJal v svojem posegu n " čeprav ni KD dala ustrez-
’	zn
OlJASKlI MAHU)
nih odgovorov. Komunistični predstavnik je poudaril nujnost pozitivnega razvoja odnosov med demokratičnimi strankami, kot se dogaja ria višjih ravneh.
Sestanek področnega odbora KPI v Čedadu
V Čedadu se je sestal področni odbor komunistične partije, da bi razpravljal o predlogih tajnice Fabiane Brugnoli v zvezi z obvezami KPI na pbmočju Čedgda. Manzana in v Nadiških dolinah. Sestanka so se udeležili številni' člani partije iz slovenskih vasi. Program KPI za to področje predvideva študijske pobude o delavskem razredu, o industrijskih conah in o strokovnem izobraževanju, vrsto javnih shodov, še posebno y Nadiških dolinah, po svečenih deželnemu zakortu štev, 17 O popravljanju hiš, ki jih je poškodoval potres, problem javnih ušta-nov in rešitev krize v gorski skupnosti Nadiških dolin ter končno politični razvoj na tem področju v zvezi z uresničevanjem osimskega sporazuma.
KPI namerava organizirati tudi srečanje področnega odbora z Zvezo komunistov s Tolminskega ter javni shod v Čedadu, pri katerem naj bi sodelovale vse politične in kulturne sile' samega Čedada in Nadiških dolin.
Shoor®
PAKETNA IZBIRA
končno tudi v TRSTU težko pričakovani novi avtomobili ŠKODA, ki se pridružijo že priznanim modelom
TeHNICN1 PODATKI:
§koda 105 s Skoda 105 l
|!046 cc (1000) - 4 vrata sedežev - maks. hitrost 130 km/h
Skoda 120 l Skoda 120 ls
J1?4 cc (1200) - 4 vrata sedežev - maks. hitrost 145 km/h
Cena
ključi v rokah
2.635.000	lir
2.750.000	lir
2.895.000	lir
3.160.000	lir
Vse ostale podatke in informacije dobite
PRI KRAJEVNEM ZASTOPNIKU:
AUTOAGENZIA CLAUDIO
Ul. Geppa 8 - Tel. 62640 -TRST
še odpre za občinstvo
55.
MILANSKI
SEJEM
ki se bo končal
15. in 19. april sta rezervirana za poslovne ljudi, ki so jih razstavljalci izrecno povabili. V teh dneh ne bo dovoljen vstop ostalim obiskovalcem.
Celotna zdravstvena oskrba bo sčasoma prešla v pristojnost zdravstvenih konzorcijev. V goriškem konzorciju so včlanjene vse občine od Gorice do Dolenj in Romansa, po leg teh pa tudi goriška in krmin-ska bolnišnica. V pristojnost tega konzorcija naj bi polagoma prišli tudi protijetični konzorciji, pokrajinska umobolnica in vse druge ustanove zdravstvenega značaja. Občine naj bi sčasoma izgubile pristojnosti, ki so jih doslej imele.
Na goriškem županstvu so npr. delno že odpravili zdravstveni urad. ki je ostal v Ulici Mazzini, kjer je vedno bil, osebje pa že deluje pod okriljem novega konzorcija.
Do reforme je prišlo na podlagi že pred nekaj leti sprejetega deželnega zakona in nova ustanova je prvi korak k splošni zdravstveni reformi. Še vedno namreč odgovo-var ja jo za zdravstvo v Italiji najrazličnejši organi, če bodo stvari uspešno speljane, pa bi se vse to delovanje osredotočilo.
Delo konzorcija je sicer šele v povojih in člani lani izvoljenega od bora so se na eni strani lotili novih prijemov, na drugi pa mora konzorcij delati to. kar so prej delali občinski zdravstveni uradi.
Nova so vprašanja medicine dela, za katere ni bilo doslej, vsaj v Gorici, posluha. Konzorcij je že navezal stike s tovarniškimi sveti in ekipami zdravnikov, da bi se tu pričelo nekaj delati. Prav tako bo treba osredotočiti dosedanje pobude na področju preventivnega zdravljenja otrok v šolah. V nekaterih občinah so doslej nekaj na tem področju de lali, v drugih pa ne. Sveti staršev pa so zahtevali večjo angažiranost javnih uprav. Prav tako prihajajo v ospredje vprašanja družinskih po svetovalnic.
O teh vprašanjih so predsednik dr. Erminio Tuzzi in člani ožjega od bora seznanili prejšnji večer časni karje, župane in predstavnike občinskega sveta in strank ter sindikatov. V zanimivo debato so posegli z vpra šanji goriški občinski svetovalci Chiarion, AValtritsch, Bratuž ter sindikalista Petrali in Di Francisco.
Omenjeno je bilo tudi, da se mora konzorcij spoprijemati s težavami birokratskega značaja.
sile, čeprav si stranka na vse načine prizadeva prikazati navzven čisto drugačno sliko. O tem govori tiskovno poročilo, ki so ga skupaj izdala ženska giban ja na Goriškem. Z nepopustljivostjo in arogantnostjo so krščanski demokrati preprečili izglasovanje dobrega zakona, za ka te-ega osnutek so se zmenili pred stavn ki demokratičnih in laičnih strank. Ob podpori misovcev so nam reč predložili vrsto popravkov, ki bi (v kolikor bi bili odobreni) popolnoma spremenil, vlogo in pomen družinskih posvetovalnic. Krščanski demokrati se ne strinjajo z načnom demok-atičnega upravljanja posvetovalnic niti z nadzorstvom t stih za sebnih ustanov, ki bi se s takim delom ukvarjale niti z vlogo posvetovalnic pri politiki načrtovanja dru žine.
Na srečo je prav trmasto zadržanje demokrstianskih svetovalcev prisililo predstavnike laičnih strank in dosedanje zaveznike KD, repu blikance in socialdemokrate, da so glasovali proti in s tem preprečili sprejetje slabega in današnjim razmeram in potrebam neprimernega zakona.
Krščanska demokracja je. torej kriva, da v naši deželi še nimamo zakona o družinskih posvetovalni cah. Prav gotovo bo zdaj poteklo vsaj šest mesecev, da se predloži nov osnutek. Zaradi tega napredna ženska gibanja pozivajo vse sile. naj ostro nastopijo na županstvih, da le ta tudi mimo zakona poskrbi jo za ureditev posvetovalnic. ■
Sinoči izredna seja obč. s ve la v Tržiču
Včeraj zjutraj je tržiški župan dr. Gianrii Maianj prisegel pred goriš kim prefektom, zatem je šei v Trst. kjer se je skupno z županom rz Červinjana sestal z deželnim odbor nikom Stopnerjem. Govorili so o vprašanjih koncerna Marala:, ki plava v slabh finančnih vodah Po povratku iz Trsta je župan sklical izredno sejo tržiškega občinskega sveta, ki se je pričela pozno sinoči. Na njej so govorili o ohranitvi delovnih mest v tovarnah SIMO in AAA.
Več predlogov, kako okrepiti mladinsko dejavnost na Goriškem
Potrebno je večje sodelovanje med mladinskimi organizacijami
Jugoslovanski film <fJutro» v Krmi na
V . krminskem mestnem gledali šču bodo jutri zvečer, ob 20.30, pred vaiali drugi film iz selekcije sodob nega jugoslovanskega filma. Za predvajanja skrbi krminska občinska uprava. Na' sporedu je film «Ju-tro* režiserja Puriše Djordjeviča. Pripoveduje o dogodkih na zadnji dan pred zaključkom druge svetovne vojne.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči x ie v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. C. Cosulich. tel. 72880.
Na sedežu ZSŠDI v Gorici so se prejšnji dan sestali predstavniki Mladinskega krožka in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v okviru tesnejšega sodelovanja med tema dvema organizacijama.
Uvodoma so predstavniki krožka izrazili potrebo po tesnejših medsebojnih srečanjih. Zavzeli so se tudi. da bi mladi športniki v številnejšem obsegu sodelovali na mladinskih seminarjih, ki jih krožek prireja ob Bohinjskem jezeru.
Predstavniki ZSŠDI so podčrtali Domembnost takih stikov ter poudarili tesno povezanost športa z mladino. Dejali so, da je naloga zamejskega športa usmerjena predvsem v oblikovanje mladega človeka in v seznanjanje r vnašanji naše na rodnostne skupnosti.
V razpravi, ki je sledila, so izrazili več predlogov, ki jih lahko tako strnemo.
a)	Potreba po številnejših srečanjih vseh organizacij ki v svoje vrste vključujejo mladino.
b)	Organizacija mladinskega šemi narja, na katerem bi delo poraz delili v razne odbore (za športnike. prosvetarje itd.).
c)	Organizacija množične mladinske manifestacije, pri kateri bi sodelovali ZSŠDI, SPZ in mladinske organizacije. Letošnja prireditev naj bi nosila ime «Mladi za Beneško Slovenijo.
č) V okviru športnih poletnih prireditev naj bi posebno pozornost posvetili mladinskim vprašanjem.
d)	Ustanovitev po vaseh raznih mladinskih odsekov.
e)	ZSŠDI naj ima več stikov z mladinskimi organizacijami v Trstu, Gorici in Beneški Sloveniji.
f)	ZSŠDI in MK si bosta prizadeva-
la za vključevanje v lastne vrst« čimvečjega števila mladih iz Goriške. Posebno skrb bosta posvetila stikom z mladino iz matične domovine.
Ob koncu srečanja so med drugim razpravljali tudi o reorganizaciji SK GZ in ustanovitvi odbora za mladino. v katerem naj bi sodelovali tudi predstavniki ZSŠDI. Prav ta odbor bi imel nalogo uresničiti predloge, ki so bili iznešeni na tem sestanku.	I. K.
IZ DOBERDOBA
Zadnja pot Tmila Jarca
GRADNJA TOVARNE ZDRAVIL HOFFMAN - R0CHE SPET NA DNEVNEM REDU
Novo vodstvo federacije KPI
Pokrajinsko vodstvo KPI je izrazilo solidarnost socialističnim tovarišem, -'ki jih je prizadela ugrabitev pokrajinskega tajnika stranke v Neaplju De Martina, in delavcem koncema Maraldi, ki branijo svoje delovno mesto.
Na isti seji, ki je bila prva po pokrajinskem kongresu, so izvolili tudi tajništvo in pokrajinski vodilni odbor. V tajništvu so Paiza, Pado-van, Redivo. Bratina in Chiarion, v vodilnem odboru pa, poleg že ime novanih, še Bacicchi,, Menichino Bergomas, Zorzenon, Sabbadini, Riz-zi. Brumat in Busolini. Kontrolno komisijo vodi Marini, podpredsednik je Clapis, tajnik pa Pironi.
KD pokazala svoje pravo lice
Nedavna razprava v deželnem svetu o osnutku zakona za ustanovitev družinskih posvetovalnic je dokazala. da v krščanski demokraciji še vedno prevladujejo nazadnjaške
Vrsta pomislekov proti postavitvi tako velikega (in nevarnega) objekta
Sindikati ustanovili delovno skupino za ponovno ocenitev celotnega vprašanja - Gre tudi za naložbo javnega denarja - Odobren načrt za urbanizacijo industrijske cone Schiavetti - Brancolo
Po nekaj mesecih zatišja je spet v ospredju vprašanje graditve velike tovarne Hoffman - Roche v Tržiču za proizvodnjo zdravil. O tej zadevi	jBggovarjjJL tVsestaT
ku deželnega tajništva enotne sin-ci kalne zveze CGR, - CISC- U1L, pokrajinskega tajništva, področnega sindikalnega sveta in sindikalnih predstavnikov delavcev kemiiske industrije. Sestanek sam je bil zgolj informativnega značaja, saj niso v zvezi z nameravano graditvijo za vzeli nikakršnega stališča, ampak so vzeli na znanje nasprotovanje in zaskrbljenost prebivalstva tržiškega okraja ter se izrekli za odložitev vsakr^e odločitve, dokler se vprašanje ne ponovno oceni z vseh vidikov. Kljub danim zagotovitvam, ki naj bi jih posredovalo vodstvo mednarodne družbe Hoffman - Roche, ostajajo nepojasnjena številna vprašanja, ki ne govore v prid gradivi takega objekta.
V prvi vrsti je treba upoštevati trenuten gospodarski in družbeni položaj v Italiji, ko se sindikati borijo proti nezaposlenosti in za industrijsko preosnovo. Nove proizvodne zmogljivosti naj bi nastale v krajih, kjer je nezaposlenost naj bolj prisotna. To pa je italijanski jug. Nadalje se pojavljajo resni
pomisleki o gospodarski upravjče nosti tako velike investicije v odnosu na število zaposlenih ljudi, saj je bil do zdaj govor le o približno 400 delavcih- Pri tem pa ne gre pozabiti, da se mednarodna družba poteguje' za prispevek i/ javnh sredstev. Kar pa se tiče raznih grupacij, ki jim je država pomagala s finančnimi prispevki, se sindikalni delavci ravno te dni ukvarjajo s težkim primerom dveh tržiških tovarn Simo in AA, kr. spa data v skupino Maraldi in ki sta bili zgrajeni s pomočjo javnega denarja. Nekaj sto delavcem grozi v teh dneh odpust, ostaja pa vprašanje, kako je uprava družbe . Ma rahli investirala zaupana ji sred siva.
In ne nazadnje se pojavlja tudi vprašanje varstva okolja. Računati je pat treba z dejstvom, da bi to varna stala v neposredni bližin' mesta z nekaj desettisoč prebivalci in sredi turistično zelo zanimivega področja, kjer je prav turizem glavni v r dohodka za neka j tisoč ljli di -(Gradež, LignanoL' Prisoten pa je tudi strah pred morebitno nesrečo, kajti še vedno je v ljudeh živo prisoten dogodek iz Sevrsa Pa še to naključje, da je lastnica ICMESA prav tista drOžba, ki se
Še letos bo odprt nov prehod za pešce na stičišču Erjavčeve in Gabrijelove ulice
i*1
H II

zanima za gradnjo tovarne v Tr žiču.
Zaradi vselj gornjih razlogov sn se na sestanku domenili za sestavu posebne delovne skupine strokovnjakov, k, naj z vseh jftrani p on cdoifff) zadevo. Sele^na podlagi zaključkov, ki jih bo predložila komisija bo mogoča nadaljnja raz prava.
Medtem so na zadnji seji konzorcija za industrijsko cono v Tr žiču odobrili načrt za nekatera ur banizacijska dela na področju Schia vetti - Brancolo. za kar bodo v pri hodnjdi	letih	porabili 12	milijard
lir. ki jih bodo delno črpali iz go riškega	sklada,	delno pa	iz dežel
nega proračuna na osnovi' zakona št. 24. Prvi posegi bodo namenjeni zgraditvi mreže odtočnih kanalov, ki bodo speljani v velik zbiralnik, kjer' bodo prečiščevalne naprave, ki bodo služ le tudi za potrebe od padnih	voda	iz	bližnjega	področja.
Poleg	tega	bo	moralo vsako pod
jut je posebej poskrbeti za lastno čistilno napravo. V načrtu pa ni zaenkrat določeno kakšna industrij ska podjetja se bodo na omenje nem področju lahko naselila. Po stavljene .so le splošne smernice, da se bodo upoštevala navodila iz ministrskega dekreta 23. decembra 1976 ter mnenje deželnega odbora varstvo okolja, kakor tucli ob činskega zdravstvenega urada. Torej le korak naprej!
Velika množica ljudi je v četrtek popoldne pospremila na doberdobsko pokopališče 8Metnega Emila Jarca, enega izmed najstarejših komunistov v vasi. Pokojni Emil Jarc je okusil, kot. njegovi sovaščani in prebivalci drugih slovenskih vasi na Krasu, vse tegobe življenja, od službovanja v cesarski avstrijski vojski med prvo svetovno vojno in fašističnega zatiranja pa do današnjih dni. Že v prvih letih po svetovni vojni je bil v Doberdobu član Ljudskega odbora. Zaprt je bil nekaj časa! v koprskih zaporih, leta 1923 pa je odšel v Ameriko, kjer je ostal tri leta. V Tržiču se je povezal s komunističnimi delavci, deloval v raznih skupinah tja do začetka druge svetovne vojne. Leta 1942 je bil spet v zaporu) takrat v tržaškem Coroneu. Zaprli so ga, ker je bil spomladi istega leta med pobudniki partizanskega gibanja pa Krasu, v Opatjem selu je opravljal pred aretacijo funkcijo ekonoma odbora Osvobodilne fronte. Domov se je vrnil po razpadu Italije, spet se je vrgel v aktivno delo v celici Komunistične partije Slovenije v odboru Osvobodilne fronte, bil je imenovan za o-krajnega finančnega referenta. Bil ie tudi izvoljen v Narodnoosvobodilni odt|prr zaradi izdajstva se je umaknil iz Doberdoba in živel v ilegali na Vrhu do osvobodiUc,, pravijaLpa,je v tem času .funkcijo okrajnega refcenta za notranje zadeve pr| Okrajnem izvršnem odboru v Komnu. Tudi po osvoboditvi se je pokojni Emil Jarc javno u-dejstvoval na političnem in sploh javnem področju V naprednem duhu je vzgojil tudi številno družino. Nto-gov sin Jože je bil deželni in pokrajinski svetovalec KPI.
Pogreba se je udeležilo, kot smo it omenili, veliko ljudi z našega Krasa, prišli pa so tudi njegovi nekdanji tovariši iz Tržiča in drugih krajev. V imenu krajevne sekcije KPI je lik pokojnika orisal dr. Mario Lavrenčič- v italijanščini pa v •imenu njegovih delovnih tovarišev upokojeni pristaniški delavec G. Beltrame. Žalostinke je igrala godba na pihala »Kras*. nekaj pesmi je zapel tudi moški zbor «Jezero». Prizadeti družini gre naše globoko sožalje.
Kino
Jutri in v ponedeljek na cestah manj avtobusov
Ob prihodnjih velikonočnih praznikih, bodo avtobi^i pokrajinskega podjetja (APT) vozili po sledečem urniku:
Nedelja, 10. aprila Proga GORICA - GRADEŽ Odhodi iz Gorice ob 13.30 in 19.30 Odhodi iz Gradeža ob 12.15 in 18.15 Proga
. GORICA - GRADIŠČE - TRŽIČ Odhodi iz Gorice ob 8.00, 12.30, 15.00 in 17.15
Odhodi iz Tržiča ob 9.00, 13.30, 16.00 in 19.00
Proga GRADEŽ — TRST Odhodi iz Gradeža ob 6.30, 8.00, 13.30 in 18.00
Odhodi iz Trsta ob 8.15, 13.00, 17.45 in 19.30
Vse druge vožnje so ukinjene. Ponedeljek. 11. aprila.
Na vseli progah bo veljal praznič ni vozili red.
Naslednjo nedeljo, 17. aprila, bodo spet odprli, še tokrat začasno, mejni prehod v Ulici sv. Gabrijela -Erjavčevi cesti. Skozi odprtino na ulici bodo spustili morda nekaj tisoč mladeničev in njihovih spremljevalcev, ki bodo sodelovali na drugem pohodu prijateljstva in ki bodo hodili, ali bolje rečeno tekli, po ulicah Gorice in Nove Gorice.
- Nekaj podobnega so napravili ob prvem tovrstnem pohodu že Hani. še prej pa je bil prehod odprt ob
priliki kolesarske dirke. Obakrat je odprtje tega prehoda pomenilo senzacijo, kor je ta prehod zaprt že dolgih trideset let Mimo teli občasnih odprtij bodo prehod dokončno usposobili za promet. še letos. O stvari so se dokončno domenili na sestanku italijan sko-jugoslovanske komisije, ki se je sestala v Novi Gorici prejšnji teden. Odprtje tega prehoda je o-menjeno tudi v nedavno podpisanih osimskih sporazumih.
Prehod pa bo služil le pešcem in kolesarjem, po tej poti pa bodo u vedli tudi avtobusno progo, ki bo povezovala goriško mestno omrežje z novogoriškim. Prehod bo slu žil predvsem prebivalcem obeh sosednih inest, ki se bodo tako izognili sedanji gneči na drugih prehudih. Istočasno pa bo to najkrajra in tudi t.ajbolj naravna povezava med Gorico i.i Novo Gorico. Starejši Goričani pa bodo spet lahko pohajali po teh poteh.
Goriško mestno podjetje sporo ča, da bodo jutri avtobusi vozili ob upoštevanju prazničnega vozne ga reda. Avtobusi pa ne bodo vozili v opoldanskem času, približno med 12.30 in 14.30.
Gledališča
l'DG gostuje drevi, ob ‘01. uri v Cerknem r. delom Brandana Behana »Talec*. V Novi Gorici sta danes na sporedu dve predstavi komedije «Be-nečanka* neznanega beneškega avtorja v izvedbi SSG iz Trsta. Ob 10. uri abonmajska predstava za red GS (gim-nazija-sobotni) in ob 20.15 predstava za sindikalni abomna S-sobota.
(roricn
VERDI 17.15—22.00 «I.a battaglia di Midway*. C. Heston in H. Fonda. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 »I due superpiedi Qua8i piatti*. T. Hill in B. Spencer.
MODERNJSS1MO 17.00-22.00 «Led -Zeppelin - The Song - Remains the same*. Glasbena komedija.
CENTRALE 17.00- 22.00 cDudino il Supermaggtolino*. R. Mark in S. Borghese.
VITTORIA 17.00- 22.00 d. antivergi-ne». S. Kristell in U. Orsini. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič*
1’RINCIPE 17.30-22.00 «La gang della squadra rossa*..: Barvni film.
EXCELSIOR 16.30-22.00 »Uharleston*.
Nova (iorica in okolica
SOČA »fopajeve norosti-,' risanka- nh 16.00. »SOS iz boeinga*, ameriški film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Vdovstvo K-aroline Žašler*. slovenski film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE »Afrika express», italijanski film ob 19.30.
Včeraj-danes
iz goriskega matičnega urada
RODILI SO SE: Simone Lugan. Daniele Collenz, Luca Miliani, Klona Cettul.
UMRLI SO: R4-lotna Emma Kustia vd. Mašini. 76-letna Katarina Jurman vd Cipolla, 58-letna Maria Hvalič, 03-letsa Edmea Maitinis vd. Rossi.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna 1‘ontnni e Rossi, Raštel 52, tel. 83-349.
Ob smrti Emila Jarca iz Doberdoba izreka prosvetno društvo »Jezero* globoko sožalje vsem svojcem in sorodnikom.
OHLAJEVANJE ODNOSOV MED ZDA IN JAPONSKO?
Japonski strokovnjaki dobivajo uran iz morja
Tokijski tisk govori tudi o tem, da naj bi jedrsko gorivo dobili iz SZ
Človeštvo zelo pogosto doživlja čudna protislovja. Američani so prve svoje atomske bombe — razen poskusne eksplozije, v Nevadi — preizkusili' kar cin vivo» nad Japonsko, ko so 6. in 9. junija 1945. leta odvrgli dve bombi na Hiro-šinu« in Nagasaki in s tem dali zadnji udarec japonskemu militarizmu. Japonci dolgo niso mogli odpustiti tega »greha* Američanom, kar je tudi razumljivo, saj sta ti dve bombi povzročili nad 200 tisoč smrti in za dolgo okužili dve področji. Toda zatem je med Japonsko in Združenimi državami, seveda v vrhovih, prišlo do tesnega sodelovanje, ki je potrajhlo dolgo, vse do nedavnega, ko je prav jedrska problematika postala kamen spotike med Tokiom in Wa-shingtonom. Po desetletjih intenzivnega sodelovanja med tema dvema deželama je prav jedrska energija tisti element, ki bi znal odločilno prispevati pri morebitnem preusmerjanju določenih japonskih tendenc.
Politični komentatorji v Tokiu in Washingtonu zadnje dni poudarjajo, da bi nesporazum glede u-porabe jedrskega goriva za energetske potrebe mogel zmotiti dolgoletno japonsko - ameriško prijateljstvo, ki seveda ne sega globoko med japonske množice, ki pa je vendarle pomemben element za povezavo med tema dvema deželama, saj je prav to sodelovanje V odločilni meri prispevalo k razvoju japonske ekonomije in japonske stabilnosti nasploh. V zadnjih dneh pa v glavnem mestu Japonske prav gotovo ni teme, o kateri bi bolj razpravljali kot je tema o jedrskem gorivu. O tem sta se pogajala tudi ameriški predsednik Carter in japonski premier Ta-keo Fukuda. Za kaj gre?
Jedro spora je še vedno možnost »predelovanja* odpadkov jedrskega goriva. Gre torej za znani «pepel* jedrskih goriv.
Japonska- je dežela, ki dejansko dela čudeže. Pustimo ob strani dejstvo, da se je po drugi vojni krepko opomogla tudi na račun ameriškega kapitala tpr na račun izrednega izkoriščanja domače delovne sile, dejstvo pa je, da je to močno razvita dežela, ki v mar-sičen prekaša druge razvite dežele. Ta njena značilnost zadobi' če posebno veljavo, če upoštevamo dejstvo, da je to dežela, ki je glede surovin, celo kmetijstva, skrajno siromašna. Glede energetike na primer nima Japonska doma prav nič. Niti ne bogatih rudnikov, kot tudi ne vodnih tokov, pa tudi ne nafte ali plina. To se pravi, da je glede energetskih potreb odvisna skoraj v celoti od uvoza. In ker gre za deželo z močno industrijo in (Kitično tehnologijo s 110 milijoni ljudi, ni nič čudnega, če so se v (Odgovornih japonskih krogih tako rekoč pognali na gradnjo jedrskih central.
Doslej imajo na Japonskem že 13 jedrskih central. Te centrale dajejo sicer ceneno energijo, toda šele potem, ko je obrat zgrajen. Investicije so namreč zelo drage. Da bi Japonci, ki so, kot smo že rekli, tudi za to gorivo odvisni od tujine, povišali rentabilnost svojih central, se trudijo, da bi tudi drugič izkoriščali že uporabljeni uran, iz katerega odpadkov se s ponovno »predelavo* more dobiti plutonij, ki je prav tako energetski viri
Doslej so si Japonci gradili centrale s pomočjo Američanov, ki so jim dajali tudi gorivo. Letos poleti bi morala začeti obratovati v Tokaimuru nova, štirinajsta jedrska centrala, ki bi izkoriščala že omenjene spet predelane jedrske odpadke. Tako so računali Japonci, medtem pa je prišlo do spremembe v ameriški politiki glede mirnodobskega izkoriščanja jedrske energije. Pred tremi leti je sicer miroljubna Indija prišla do svoje atomske bombe. Zadeva je krepko zamajala določene kroge. O tem je spregovoril tudi Kissin-. ger na zasedanju generalne skupščine ZN, kjer je poudaril nevarnost, ki jo predstavlja širjenje a-tomskega oboroževanja. To širjenje pa je pogojeno tudi z izkoriščanjem tako imenovanih odpadkov goriva atomskih central. Zadeva je postala akutna že v času predsednika Forda. Precej enako stališče je zavzel predsednik Carter, ki je svoje zamisli strnil na štiri točke. Najprej je ugotovil, da sporazum o neširjenju jedrskega orožja ne drži, nadalje je ugotovil, da določene kapacitete, ki so sposobne za nadaljnja predelovanja jedrskega goriva v plutonij, morejo služiti v vojaške namene, Carter meni, da se določene jedrske zmogljivosti ne dajo opravičiti z ekonomskimi potrebami in končno, da ZDA ne bodo sodelovale z deželami, kjer ne bo zajamčena i»ključno mirnodobska uporaba jedrskih odpadkov.
To se pravi, da bi ZDA ne bile več pripravljene Japonski dajati gorivo. Japonska pa, je, kot smo že ugotovili v celoti odvisna od ameriškega goriva za vseh svojih 13 ali 14 jedrskih central. Pa ne gre le za hud ekonomski udarec, ki ponovno dokazuje popolno od visnost Japonske od ameriške dobre volje. Gre v tem primeru tudi za moralni udarec, saj je znano, da je bila Japonska od konca vojne do danes odvisna od Amerike, pa naj je v Beli hiši bil demokrat ali republikanec. Toda država s 110 milijoni ljudi in visoko razvito industrijo upravičemo teži za samostojnostjo. Zato ni nič čudnega, da > bila prav v času pole-
mike z IVashingtonom glede jedrskih central in jedrskega goriva »vržena* na Japonskem vest, da je japonskim strokovnjakom, prvim v zgodovini in prvim na svetu uspela dobiti uran — iz morja. Znano je, da je v morju veliko u-rana. Toda dolg in zelo drag je proces pridobivanja urana iz morja. To dokazujejo računi. Japonskim strokovnjakom pa je vendarle uspelo, da so pridobili uran iz morja, s čimer japonska tehnologija in znanost dokazujeta, da bi mogla nekega dne Japonska postati glede jedrskega goriva neodvisna od Washingtona. Japonci so dobili majhne količine tega urana, ki je hkrati tudi drag, toda njihovi računi pravijo, da bi mogli do leta 1990 svojo zadevno tehnologijo tako izpopolniti, da bi cena tirana iz morja bila enaka ceni urana, ki bi ga pridobivali iz »normalnega* rudnika.
In to še ni vse. Kako zaostreno zadevno vzdušje med Washing-tonom in Tokiem, se opaža tudi v dejstvu, da japonski tisk zadnje ča-obširno in temeljito razpravlja tem, kako bi mogla Japonska ku-
povati uran iz SZ. Pri tem «e niti ne omenjajo sicer nič kaj prijateljski odnosi,ki so še še zaostrili ob pobegu sovjetskega letala MIG na Japonsko in zaradi ribiških omejitev na Japonskem, ko so se morale sovjetske ribiške ladje umakniti iz določenih japonskih voda.
Sicer pa bi se morala Japonska, ki je podpisala sporazum o neširjenju jedrskega orožja, obnašati nekoliko drugače, kajti glede odpadkov jedrskega goriva imajo A-meričani prav. Ker pa je Japonska tudi glede energetskih virov neverjetno siromašna, zahteva za sebe nekakšen specifičen položaj.
Nekateri pa vendarle trdijo, da se za sedanjo ameriško politiko do Japonske skriva še nekaj drugega in sicer gospodarski pritisk, ki ima izrazito politično obeležje zaradi dejstva, da se na Japonskem čutijo neke nove tendence po večji sprostitvi vezi, ki deželo vežejo z IVashingtonom. Naj bo kakor koli, japonskim strokovnjakom je vendarle uspelo, da so prvi na svetu začeli pridobivati »gorivo bodočnosti* — uran iz neizčrpnega rudnika — morja.
ČETRTI VEČER LETOŠNJE REVIJE PRIMORSKA POJE
Pevska manifestacija je bila v novi dvorani v Pivki in se je je udeležilo dvanajst pevskih zborov z obeh strani meje
	1*1	[cm	gjjij [□)(	1IP				imi
								
Četrta revija «Primorska poje* je bila v Pivki v novi, sodobno grajeni, prijetni dvorani Doma Jugoslovanske ljudske armade, ki je ob tej pevski svečanosti bila mnogo premajhna. Mnogo poslušalcev, ki so prišli tudi iz bolj oddaljenih krajev, ni dobilo vstopnic.
Nastopilo je dvanajst pevskih zborov z obeh strani meje, med temi dva, ki sta se revije prvič u-deležila: «Prijatelji petja*, ki združuje pevke in pevce iz Gorice in Nove Gorice, vodi ga pa Boris Markič, in zbor «Svoboda» iz Pri-dvora, ki ga vodi Verjanko Babič.
Revijo je pričel «Briški oktet, ki ga v zadnjem času vodi Rozina Konjedic. Spored, ki je obsegal Adamičevo Zapuščena, Devovo Tihi veter od morja in Simonitijevo Na Vipavskem, je solidno pripra-.vila; oktet je pridobil na interpretativni kulturi, pojavlja pa se zdaj večja zdaj manjša nehomogenost pri prvem tenorju v večji dinamični stopnji zaradi »stiskaje* formirajočega ih barvo spčeminj-jočega tona, kar pa bo ob nadalj-nem vokalno - vzgojnem prizadevanju mogoče izboljšati in skupino glasovno še bolj izenačiti.
«Prijatelji petja» predstavljajo majhno pevsko skupino moškega
sestava, v kateri nekatere glasove izpolnjujejo ženski glasovi. Že zaradi neopredeljene barve zvoka, ki je tuja skladbam, namenjenim moškemu zboru, pesmi niso mogle priti do svojega vernejšega izraza, kljub temu, da je biio vloženega veliko prizadevanja in truda. Vsekakor bi bilo bolje odločiti se ali samo za moški ali pa skupino razširiti v mešani glasovni sestav.
Mešani zbor iz Pridvora ima lepe glasove, zlasti v sopranih. Čeprav je nastopil prvič na reviji, so prizadevanja že toliko uspela, da so izvajanja začela pritegovati poslušalca. Razumljivo je, da je potrebno še marsikaj dopolniti in ■ izpopolniti, kar zadova glasovno zlitje in enotno delovanje, odpraviti bo treba glisandiranje in por-tamentiranje ter občasno odprtost glasov, ki se pojavljajo pri posameznih pevcih. Na sporedu je bila Adamičeva V snegu, Venturinijeva Pohojena travca in Matetiča -Ronjgova Pesma slobodi.
Mešani zbor «Plama» iz Podgrada je vodil Anton Demojzes. Za ta zbor lahko v glavnem ponovimo iste pripombe. Na sporedu je imel Premrlovo Zdravico, Kernjakovo Rož, Podjuna, Žila in Nedvedovo Nazaj v planinski raj.
iBBiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMinaiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiHBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiBiiimiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiaiiiiimiiiiimaianiinmiHiiimMuii.....uiiiiiiBiiiiiiiiiiiimiiiiiiinaiiimuiaaiiiiii
Za lepo in zdravo naravo
Novost na knjižni polici
Zgodovina človeštva
v izdaji UNESCO
Zaključena je zbirka, ki obsega 16 knjig
V četrtek je Slovensko planinsko dništvo priredilo v mali dvorani Kulturnega doma zelo zanimivo predavanje, na katerem je Mirko Kambič govoril o varstvu lepe in zdrave narave. Predavanje je vsestransko uspelo. Na sliki predavatelj med predavanjem.
Decembra 1967, torej pred dobrimi desetimi leti, smo dobili v slovenščini prvo knjigo ZGODOVINE ČLOVEŠTVA, prvo izmed šestnajstih knjig, ki jih danes imamo že vse na naših knjižnih policah. Takrat smo zapisali, da gre za izjemen kulturni dogodek, za izredno pomembne knjige, pomembne tako po vsebini kot tudi že glede na sam nastanek. In prav gotovo smo imeli prav. Šlo je za knjigo iz zbirke Zgodovina človeštva, ki je nastala pod pokroviteljstvom Unesca, organizacije, Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo, in za knjige, ki so plod sodelovanja znanstvenikov. vsega sveta. O politični zgodovini je seve-daJoliko verzij kot je narodov na svetu. Zato je bilo pod okriljem OZN lažje doseči sodelovanje zgodovinarjev sveta za izdajo svetovne kulturne zgodovine.
Že dolgo je, kar se je rodila i-de ja za ustanovitev posebnih na-1 cionalnih komisij za zgodovino znanstvenega in kulturnega pazvo-ja človeštva. Jugoslavija je takrat priložnost zamudila in pri tej ' izdaji zaradi malomarnega odnosa do stvari ni sodelovala. Dejstvo je, da je bila poleg nacionalnih komisij v posameznih državah poleg v okviru Unesca ustanovljena še mednarodna komisija, da so bili po dolgotrajnih razpravah in sestankih sestavljeni osnutki posameznih knjig in da je bilo delo razdeljeno. In da smo potem po.
Pogovori o davkih
1LOR ALI KRAJEVNA NEPOSREDNA DAVŠČINA
Zadnjič smo spregovorili o glavni neposredni davščini na dohodke fizičnih oseb (.IRPEF), danes bomo to splošno poglavje dopolnili z nekaterimi značilnostmi krajevnega neposrednega davka na dohodke (ILOR). Lahko trdimo, da to področje naši davkoplačevalci še najmanj poznajo in da jim zaradi tega povzroča nemalo preglavic in nejasnosti pri izpolnjevanju davčne prijave.
Prijava za oba neposredna davka je enotna. Pobiranje je ža obe davščini v pristojnosti državne u-pravp, vendar gre ILOR po izterjavi v celoti v korist krajevnih uprav in ustanov. Prav zaradi tega prepušča zakon krajevnim faktorjem določitev davčnih odstotkov v okviru vnaprej določenih najnižjih in najvišjih meja. V naslednjem so navedeni koristniki ILOR ter, najnižje in najvišje možne obdavčitve: občine od 6 do 8,5 odst.; pokrajine od 1,50 do 2r50 odst.; dežele od 1,00 do 2,00 odst.; zbornice za trgovino, industrijo, poljedelstvo in obrtništvo od 0,40 do 1,20-odst.; letoviščarske in turistične ustanove 0,50 odst.
Alikvote ILOR se potemtakem lahko gibljejo od 9,40 do 14,70 odst. V prvem četrtletju davčne reforme, t.j. za dohodke v letih oo 1974 do 1977 se je ILOR pobirala in se bo pobirala na osnovi najvišjih alikvot (skupno torej z davčnim odstotkom 14,70); v tem obdobju odstopa država krajevnim telesom od svojih davščin v nadomestilo ILOR kvote, ki so jih vnaprej določili na osnovi posebnih ključev. Alikvote na lanske in letošnje dohodke bodo, kot rečeno, ostale ncizpremenjene. Do 31. julija 1977 pa bodo morali občinski, pokrajinski in deželni sveti določiti svoje alikvote ILOR,
ki bodo začele veljati s 1.1.1978. Ni težko predvidevati, da se bodo (vsaj pri nas) vse uprave o-dločile (kot še je zgodilo za IN V IM) za najvišjo dopustno mero, 'spričo ogromnih letnih primanjkljajev. Do nedavnega so lahko davkoplačevalci upali v tem pogledu na razumevanje naše dežele, ki pa je žal v zadnjem času že začela kazati rebra v svoji finančni strukturi.
Alikvote za zbornice določa vsako leto ministrstvo za industrijo in trgovino. Prav bi bilo, da bi olajšali breme, ki ga nosijo slovenski trgovci, obrtniki, zlasti pa nepremičninski dohodninarji za vzdrževanje ustanove, ki Slovenc« popolnoma ignorira.
K sreči velja za ILOR niz popolnih in delnih oprostitev, sicer bi bile združene alikvote davka (teren • neznosne. Popolnoma so oproščeni ILOR plače in pokojnine, ki so glavna hrana IRPEF. Dohodki avtonomnih delavcev (razen kmetov) so oproščeni ILOR na nižje pasove dohodnin in se lahko trdi, da vsaj dohodkov, ki so bili prijavljeni lani in predlanskim, te kategorije niso bile zaenkrat posebno prizadete.
Od prve lire so podvrženi ILOR nepremičninski dohodki na zemljišča in na stavbe. Stanovanjske zgradbe, ki so bile prej za dobo 25 let oproščene sedaj odpravljene zgradarine (imposta fabbrica-ti), so proste davščine ILOR do zapadlosti stare oprostitve. 25 letno oprostitev uživajo tudi stanovanja, ki so bila dograjena v režimu davčne reforme, toda samo pod pogojem, da se je gradnja v celoti končala do 31, decembra 1976. Že večkrat, smo pribili, da se oprostitev novih stanovanj nanaša le na ILOR in ne na IRPEF,
saj so bili tudi v preteklosti dohodki od stanovanjskih hiš vedno podvrženi dopolnilnemu neposrednemu davku (complementare).
Izpolnjevalcem obrazca 740 v prvih dveh okvirih A in B (nepremičninski dohodki) so bile postavke ILOR vedno nekoliko zagonetne. Stvar bo zainteresiranim lažje razumljiva z navedbo naslednjih ugotovitev.
ILOR na nepremičnine (zemljišča in stavbe) se odmerja normalno na podlagi katastralnih dohodkov; to velja zlasti za zemljišča, ki so vsa brez izjeme že vpisana v katastralne knjige. Če pa so nepremičnine oddane v najem se obdavčitev opira na sicer očiščeni znesek letnih najemnin in ne torej na katastralne dohodke." Seveda davčni uradi nimajo podatkov o teh najemninah in jih prav zaradi tega posebej zahtevajo. Njihova osnova se krije z najemninskim dohodkom, ki ga ločeno obdavčijo za IRPEF.
ILOR na nepremičnine izterjujejo z davčnimi kartelami (torej ne s samoobdavčevanjem). Izračun se, kot rečeno, za nepremičnine naslanja na katastralne dohodke. Če davkoplačevalec zamolči dohodke od najemnin, ki so v glavnem višje od katastralnih, mu bodo ILOR avtomatično izračunali na katastralnih dohodkih: prijavitelj je v tem primeril lahko obtožen davčne utaje za oba neposredna davka.
Od tod pikolovstvo pri zahtevi točnih podatkov, zlasti pri dohodkih od stavb, kjer so med drugim katastralni dohodki večkrat zaznamovani z desetletnimi zamudami. Od tod tudi nujnost, da se v primeru lastninskega prenosa navede v opazkah spremembo lastništvi .
O podrobnostih obdavčevanja 1L0R se bomo lahko vrnili ob razložitvi posameznih dohodkov, ki so predmet davčne prijave.
St. Oblak
dolgotrajnih naporih dobili prve knjige, ki so očiten plod mednarodnega sodelovanja zgodovinarjev vsega sveta.
Generalni sekretar Unesca je ob izidu prve knjige napisal, da Zgodovina človeštva ni delo skupine ljudi z enotnim kulturnim ozadjem, temveč delo mednarodne komisije, ki po sestavi in še bolj po duhu zajema vse mogoče tradicije in ideologije. Delo strokovnjakov in rokopise so pregledale posamezne nacionalne komisije in dale svoje pripombe, tpfcp<:flq,,ie .bila znanstvena resnica najvisje načelo. Avtorji knjig so poleg svojega besedila objavili tudi pripombe in dali sifčjendfjovotk,' iie-malokrat so objavili verzije in teorije, skratka, delo naj bi bilo po svoji vsebini rezultat dognanj znanstvenikov vsega človeškega rodu.
Bralec bo lahko na začetku prve knjige spoznal imena kakih 110 najvidnejših znanstvenikov zgodovinarjev vsega sveta, spoznal bo imena sodelavcev in članov komisij posameznih držav in še prepričal o mednarodnem ali o nad-narodnem značaju izdaje. Prepričal pa se bo lahko tudi o tem, da je celoten razvoj človeške kulture, znanosti, religije in umetnosti pri-/ kazan s svetovnega vidika, da je opuščen *evropacentrizem» in da je v teh knjigah nakopičenega zares ogromno znanja in gradiva.
Danes imamo pred seboj tudi v slovenščini vseh šestnajst knjig. Prvi del obsega dve knjigi z naslovoma Prazgodovina in Začetki civilizacije. Drugi del v treh knjigah nosi naslov Stari svet. Tretji del z dvema zvezkoma je posvečen civilizaciji srednjega veka. Sledita dva zvezka četrtega dela z naslovom Temelji novega sveta. Peti del obsega tri knjige, ki so vse posvečene 19. stoletju. Dvajseto v stoletje pa je fjaslov štirih knjig, ki skupaj sestavljajo zadnji del Zgodovine človeštva. Zajet je torej čas od prvih nastankov civilizacije in kulture pa do današnjih dni, vsebinsko pa je sicer zajet ves svet z vsemi celinami in njihovimi prebivalci.
In zakaj danes poročamo o tej zbirki. Zato, ker je Državna založba, ki je prevzela skrb za slovensko izdajo tega velikega dela, pravkar dala na trg zadnjo knjigo te zbirke. To je tretja knjiga petega dela, ki je ves posvečen 19. stoletju. Urednik petega dela Charles Moraze je zbral za to knjigo sodelavce raznih narodov, najboljše strokovnjake za razna področ-' ja. JJemogoče je, ■ da bi minulo stoletje enotno ocenjevali, niti ne morejo biti te ocene dokončne. Zato so pri knjigi sodelovati razni znanstveniki. In ker je bilo tudi nemogoče dati popolno podobo vseh dogajanj, so bila obdelana le tipična področja ali pa pomembnejše človeške skupnosti. Urednik pa je skušal dati primerjalen in sintetičen pregled.
Tretja knjiga petega dela. ki jo imamo sedaj pred seboj, prikazuje na eni strani ekspanzijo zahodnih držav, pri čemer posebej obravnava kulturni razvoj Združenih držav Amerike, carske Rusije, držav Latinske Amerike in zahodne kulture v Avstraliji ter Južni A friki. Istočasno pa prikazuje svetove v zastoju, mušlimanski svet, svet Indije in jugovzhodne Azije, svet Afrike, razvoj Kitajske in na koncu razvoj Japonske. Vse seveda, v časovnem okviru devetnajstega stoletja.
Ker je bilo 19. stoletje, stoletje 'vseh mogočih revolucij in tudi znanstvene in kulturne revolucije, ko sta se rodila nesluten tehnološki razve j in sprememba človekovega pogleda na svet. je knji-Sl. Ru.
SOBOTA, 9. APRILA 1977
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	CHEK-UP — program o medicini
13.30	DNEVNIK
17.00	Odpri se, sobota
18.50 Posebna oddaja o parlamentu
19.20 Hišica v preriji: MAMA GRE NA POČITNICE - drugi del Charles Ingalls gre z ženo v mesto, kamor pelje tovor lesa. Zena pravzaprav ni šla rada z možem v mesto, vendar se je premislila, ko je zvedela, da je Charles našel za dom neko otroško negovalko. Toda v zadnjem trenutku je ta zbolela in nadomestil naj bi jo bližnji gozdar Edvvards. Vtem ko mati skrbi za svoje otroke, se ti zabavajo . ..
20.00	DNEVNIK
20.40 MLADENIČ IN LEOPARD — TV film
Leopardka Yara pobegne iz zoološkega vrta, ker je strela pretrgala mrežo. Ko je na svobodi, žačne tavati. Skoraj hkrati pobegne od svojih varuhov tudi Thomas, deček, ki je brez staršev. Napoti se proti kraju, kjer naj bi živel njegov oče. In tako se oba begunca, divja zver in dečko srečata in začneta «družno» življenje v garaži hiše, katere stanovalci so odpotovali. Deček medtem zve, da je oče mrtev . ..
Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
Alfred Hickcoock predstavlja:
SKUPINA PRIJATELJEV - TV film DNEVNIK 2 r OB 13. URI Srečanje s časnikarji Odprta šola Evropski dnevi PONOVNO NA PROGRAMU
Oddaja z naslovom «Ponovno na sporedu* je dobila novo for mulo in ima danes na programu nekakšen dokumentarec iz lanskega decembra pod naslovom «Fatua, incongrua, scucita*. ki govori o neki Filomerd, ki se zanjo zanima skupina raziskovalcev, psihiati^«' in drugih strokovnjakov.
Izžrebanje loterije	-	,
Športna sobota
DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO Iz Sikstinske kapele v Vatikanu
bodo prenašali koncert glasbenega ansambla, ki ga vod. msgr. Domenico Bartolucci.
DOBA MIRU film
Film je režiral Fabio Carpi. V glavnih vlogah igrajo: O. E. Hasse, Georges Wilson, Alberto Lionello, Mascha Meril, Lina Polito in Sibylle.
80 let star človek živi sam v sobi meščanskega stanovanja, kjer se nikakor ne more znajti v družbi sina, snahe in sicer zelo ljubke vrfukinje. Nekega dne, ko se spominja na že davno preživelo dobo, dozori v njem sklep, da bi pobegnil. Prisluškovanje pogovora med sinom in snaho pa ga privede spet v vsakdanjo resničnost.
Ob zaključku DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.00 Colargol — lutke
8.15	K. Grabeljšek: MOJE AKCIJE
8.30	O dveh ježih
8.55	P. Zidar: Sledovi časa
9.30	Narava Japonske
9.55	Prva pomoč	’1
10.10 Narodnosti zase in za vse
10.55	P. Herial: BOUSSARDELOVI
14.00	Kijev: rokomet ŠPARTAK - RADNIČKI
16.40	Obzornik
16.55	Nogomet: Velež — Radnički
18.45	Jack Rabbti, športni film
19.15	Risanka
19.30	’ DN EVNlK
19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 2Q.OO šgnsona po.naše: Telovadni nastop
Pred nekaj meseci smo začeli predvajati serijsko oddajo 0 šansonah in zdaj jo spet nadaljujemo. Prvo tako nadaljevanje nadaljevank nam v mali reviji satirične poezije prikaže »telovadni nastop*. Izbiralec pesmi in avtor scenarija je bil pesnik in delavec na TRV Ervin Fritz. Ta del serije si je zamislil kot dvojni med sabo povezani nastop: telovadni in poetski-Avtor si je za vodilo vzel staro modrost o zdravem duhu zdravem telesu in povezal vanjo satirične pesmi, ki duha vedrijo, s telesom pa nikdar ne vemo kako bo . . .
Fritz je za oddajo odbrkl satire od Cankarja in Roba do Menarta in seveda tudi svoje stihe. Uglasbil jih je Jože Pnvšek
20.30	Morda vas zanima
20.40	DEKLE NA MOTORJU — film
22.00	DNEVNIK
22.45	Vaš šlager sezone
21.55
12.30
13.00
13.30
14.00
14.30
17.00
19.10
19.15
19.45
20.40
21.40
Mešani zbor iz Studenega, ki ga vodi Frančiška Milavec, ima lepe glasove v ženskem delu. Za mlade pevce so predstavljala težave nekatera mesta širših razponov.
Tudi ta zbor naj bi še v nadalje težil k izpopolnjevanju v zgoraj navedenem smislu. Na sporedu, je bila Adamičeva Kukovca, Srebot-njakova Pesem in Pahorjeva Zdravica Slovencev, ki jo je zbor razmeroma najbolje zapel.
Moški zbor »Ciril Silič* iz Vrtojbe je prevzela Alenka Saksida, ki gotovo ni imela malo dela — za » dosego Uspeha: konsolidirala je pevsko disciplino in zboru vrnila prejšnjo zagnanost in kreativno vnemo; zbor je kakor prenovljen v svojem zvoku, čeprav mu še manjka popolnejša zlitost oziroma tista za ta zbor tako značilna k žametnosti se nagibajoča barvitost, ki jo- je zbor dosegel pod pevovodjem svojega imena. Vendar se je v kratkem času močno približal nivoju, ki ga je svoj čas že dosegel. Izboljšana izgovorjava in enotnejša vokalizacija, ki jo je zbor pokazal, bosta — združeno seveda z ostalimi prizadevanji vokalno tehnične narave — proces popolnejše homogenosti iri uravnovešenosti ter volumna zbora še pospešili. Opozoril bi prve tenorje, da so včasih pri .prijemanju tonov navzgor netočni — z nagnenjem navzdol — in na trenutke ne sledijo dovolj v dinamičnem stopnjevanju v skladu z ostalimi skupinami. Zbor je ritmično učvrščen. Vse to izpričuje, da je delo pravilno zastavljeno. Smiselno opredeljene interpretacije so bile dovolj nazorne in prepričljive. Skratka u-. speh, ki ga pogojuje resno delo.
Moški zbor cFantje izpod Grmade», ki ga vodi Ivan Kralj, je glede glasovne zlitosti in bolj u-branega petja nekoliko napredoval, pa tudi v interpretativnem pogledu je bil prepričljivejši kot na zadnjem nastopu, predvsem pri občuteno oblikovani Vogričevi pesmi*Lahko noč. Poleg te sta bili na sporedu še Vodopivčeva Jaz bi rad rdečih rož in Juvančeva Bolne rože.
Pri Sovodenfskem nonetu je prišlo do trenutka, ko bo moral revidirati svoje petje, ki postaja včasih preforsirano in s tem celota utegne zgubljati na doseženi zlitosti. Povrniti se bo treba tudi k ritmični natančnosi in se čim bolj izogibati nepotrebnim efektom, pa se bo petje povrnilo v prejšnjo ubranost in interpretacija pesmi bliže.^il^g^vi izvirnosti, s tem pa tud j večji umetniški prepričljivosti. To se češče dogaja tudi pri marsikaterem drugem podobnem vokafftlm Ansamblu, le sreča če je lahko deležen pravočasnega opozorila in pomoči. Mi pa želimo nonetu še dolgega in uspešnega delovanja.
Ženski zbor iz Postojne pod vodstvom Iva Jelerčiča sodi v vrsto vokalno najbolj izdelanih zborov na Primorskem. Lepa in pravilna izgovorjava ter enotna vokalizacija, dovolj čista intonacija zlivajo zbor v uravnoteženo in enotno o-barvano celoto; agogična prožnost in notranja disciplina omogočata zboru sposobnost najrahločutnejše-ga tanjšanja in intimne izraznosti.
Zbor je voljno sledil snovanju dirigenta, ki je na svojski način, a muzikalno utemeljeno, oblikoval Na Kozlovem robu R. Gobca, Tone sonce, tone V. Vodopivca in V Korotan Stanka Premrla.
Mešani zbor «Lipa» iz Bazovice je pod vodstvom Evgena Prinčiča sorazmerno najboljše zapel Psalite Deo nostro J. S. Bacha. Za postopno nadaljnjo vokalno vzgojo bi bilo za zdaj umestneje poizkusiti z lažjimi pesmimi. Je pa čutiti mali napredek od lani. Poleg omenjene je zbor zapel še Kuhar -Gobčevo Jutri gremo v napad in Berdovičevo Lindjo. f Moški zbor iz Šmarij pri Kopru bi potreboval še nekaj časa, da bi dosegel večjo glasovno ubranost in bolj natančno pripravo razmeroma zahtevnega sporeda, predvsem za Srebotnjakovo 70.000. Poleg te je zbor izvedel še Jerebovo O kresu in Maroltovo priredbo ljudske Kej b’jaz tebi dau. Zbor vodi Mirko Slosar.
Moški zbor tSrečko Kosovel» iz Ajdovščine pod vodstvom Klavdija Koloinija je bil glasovno ubra--ne.jši kot na prvem nastopu v Desklah, ko je mora! vskočiti, da bi izpolnil program’zaradi nepričakovane odpovedi nekaterih zborov.
Tudi interpretacije so bile bolj plastične, razen Bilečanke U. Vrabca, ki je izgubila na izraznosti zaradi prehitrega tempa. Foerster-jeva Večerni ave pa je odsevala pristno večerno intimno razpoložen iskost; trpka kljubovalnost se je živo odražala v Liparjev, pesmi Partizanovo slovo ii\ kljubovalni duh v sugestivno učinkujoči Vrab-čevi Slovenska pesem. (Opomba: v poročilu o reviji v Desklah je bila pomotoma navedena dodana pesem Križ R. Simonitija, v resnici je zbor ob koncu dodal Lipar-jevo Partizansko slovo).
IVAN SILIČ
«siiitiiiiiiiiiiiiiiia**ii«iMi*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiia«*iiaiBiiiii>iinMiMia ... Biiiiiiiiaaiiiiiiiiiaiiiiiiifiaiiiaiiiiiiiiiaiaiitaiaaiiaaiiaiiaiiiaiaaaaiiaaa111
Koristno se boste pogajali g'^1 važnega finančnega vpraša1"^
16.55
19.30
20.15 20.35 21.25
22.15
17.30 18.35
19.30 20.00
20.30
1,6
Koper — barvna
Nogomet: VELEŽ - RADNIČKI Otroški kotiček DNEVNIK Pq poteh zapada
Nazaj v zapor — dokumentarni film VROČEKRVNO DEKLE - film Film je režiral Arthur Dreifuss. V glavnih vlogah igrajo Mirns) Farmer, Aldo Rey Michel Evans in Laurie Mock.
Zagreb 1
Sedem dni
Jennie, nadaljevanka DNEVNIK Feljton
R. Leoncavallo:
GLUMAČI — opera
7.00,
• TRST A
8.00,	10.00, 13.00,
15.30,	1.00,
RADiO 1
8.00, 10.00, 12.00,
13.00'
17.00, 19.00 Poročila; 7.20-12.45 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 21.00 Dom in izročilo: Dobro jutro, Gla- ročila; 6.00, 7.30 Jutranja glasb*' sba.in kramljanje. Koncert sredi 5.00, 10.35 Vi in jaz; 12.10 UN jutra, Predpoldanski omnibus, fi> zvoki; 13.30 Show Down; P ' Glasba po željah'; 13.00-15.30 Za Konec tedna; 18.30 Dvanajst n mlade: Glasbeni almanah, Kultur- dvanajst znakov; 19.45 Afriški na beležnica, Koncert folk, Mia- ater; 20.30 Mojzes drama v
rih dejanjih; Ob koncu Glasba
SLOVENIJA
6.00,	7.00,	8.00,	8.00,
12.00, 14.00, 18.00, 19.00 Poročil': 6.00 Dobro jutro, rojaki na ^ jem; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobu 14.30, jutro, otroci!; 7.20 Na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; ^ Pionirski tednik; 8.35 Mladina P„«
dina v zrcalu časa, Glasba na našem valu, Tekmujte s Petrom; 15.35-18.00 Kultura in delo: Poslušajmo jih spet, Mi in glasba.
' KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 12.30,
10.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15, 7.00, 7.40 Jutranja glasba; 8.35
Popevke; 8.30 Plošče; 10.15 Gla- je; 10.45 Turistični napotki;
11.«*
sbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Tržaške; 15.00 Najlepše popevke tedna; 15.45 Par besed; 16.45 Primorski kulturni ustvarjalci; 17.00 Glasba po željah 17.30 Primorski drjevnik; 18.00 Vročih 100 kW; 18.35 Zapojmo in
Sedem dni na radiu; 12.10 God** in ritmi; 12.30 Kmetijski nasvri1 12.40 Domači napevi; 14.05 sba pripoveduje; 15.00 Dog®;, ki in odmevi; 15.45 S knjižn®. trga; 16.00 Vrtiljak; 18.05 GreJ^ v kino; 18.45 Ansambel Deča
19.35 Lahko noč, otroč '
rja;
.	r
zaigrajmo; 19.30, 20.35 Glasbeni 19.45 Ljubljanski jazz ansarubč week-end; 22.00, 22.45 Plesna gla- 20.00 Radijski radar; 21.00 Za Pr sba.	jetno razvedrilo.	.
..![
(Nadaljevanje na zadnji strani).
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prišlo bo do plodnega pogovora z nekaterimi pridobitniki. Ne kažite grobosti do prijateljev.	\
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne prepričujte nekoga, ki se prepričati ne da. Bodite umirjeni v odnosu do ljubljene osebe.	/
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Doživeli boste kritično situacijo,' toda ne računajte na prijatelje. Ogibajte se sporov.
RAK (od 23.6. do 22.7.) V svojem poslu se ne zanašajte samo na srečo. Ne govorite o ljubezni osebi, ki vas malo ceni.
I LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne pozabljajte venomer na najvažnejše
Horoskop
sivari. če hočete biti spoštovani, spoštujte druge.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pazite se pred nekim svojim predstojnikom. Sklepajte samo dobra in trdna prrjatejstva.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Bodite bolj previdni: s svojo brezbrižnostjo bi utegnili koristiti nasprotnikom.
ŠKORPIJON (od 23.10 do 22.11.) S svojo domiselnostjo si boste zagotovili uspeh. Naleteli boste na iskrenega prijatelja.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
d0 $1
Da bi se pomirili, storite vi P korak
OZOROG (od 21.12.
Novice, ki jih boste prejeli, -$• v skladu z vašimi upi. Ne lite, da bi na vas vplivali P1^ i tel ji.	(j
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) J mogočite svojim sodelavcem Al svobode in ne kvarite nji pobud. Z vsemi boste v naJ1 ših odnosih.	mi
RIBI (od 20.2. do 20.3.) PfJ dite se, da bi čimprej izpolni'1 J pozneli program. Iskren prijateli v bo omogočil veliko zadoščenj** 1
9. aprila 1977
PRIMORSKI DNEVNIK 5
i------------
IZBOR IZ DELA
Dopis is Pekinga
„Na zunaj bombaž, na znotraj jeklena igla“
Tengova vrnitev v politični vrh ni le rehabilitacija politične osebnosti, je predvsem rehabilitacija politične linije
Posebno poročilo Tanjugovega dopisnika •	v Pekingu za Delo
PEKING, aprila — V Kantonu, na jugu Kitajske, že več tednov zbuja pozornost prebivalstva plakat (ta-cibao), nalepljen na zidove. Kitajci se zbirajo pred njim, se tiho smehljajo in razhajajo brez besed. Ne morejo skriti zadovoljstva, kot da bi njihovi obrazi nemo izpovedovali: zgodovina obrne stvari po svoje in jih postavi ‘ na pravo mesto.
Za tujca, ki ne'pozna dobro kitajskega jezika in njegovih fines, bo kan-tonški plakat ostal skrivnost: v pravilnem geometričnem krogu je narisana čisto navadna kitajska mizica, na kateri stoji majhna vaza, na vazi pa piše »hao«. Samo to zadnjo besedo bo morda razumel: »hao« pomeni »dobro«.
Kitajci pa z nenavadnega plakata izluščijo skrit pomen. V kitajščini uporabljajo za upodobitev vazice enak znak kot za ime Hsiao-ping. Mizici se reče Teng, pravilen geometrični krog pa v kitajščini napišeš tako kot glagol »priti, vrniti se«.
Tistd, česar tujci ne razumejo, Kitajec prebere: Prihaja Teng Hsiao-ping. In to je dobro.
V Pekingu veliko govorijo o Tengovi vrnitvi v kitajski politični vrh. Politične'osebnosti pa v stiku s tujci skrbno izbirajo besede, ko omenjajo nekdanjega podpredsednika partije in vlade ter načelnika generalnega štaba. Zdaj ga imenujejo zgolj »tovariša« in napovedujejo njegovo vrnitev, včasih pa tudi citirajo njegove govore.
Dobro obveščeni Kitajci pa vedo, da je politična odločitev o Tengu že sprejeta. Ta odločitev se na kratko glasi: vrniti tovarišu Tengu vse njegove nekdanje iunkcije, s katerih so ga po krivici odstranili, za kar so krive spletke »štiričlanske tolpe«.
Za zdaj odločitve še niso formalno objavili. Sprejel naj bi jo centralni komite KP Kitajske, ki je aprila lani tudi odstavil Tenga.
Problem, s katerim se ubada vodstvo, je kako pojasniti ljudstvu in članom partije besede iz takratne odločitve CK, ko je bilo rečeno, da so »Tenga razrešili dolžnosti nk pobudo in predlog predsednika Mao Ce-tunga«? Kitajci, ki slovijo kot izredni in natančni organizatorji, so obdelali »scenarij« Ten-gove vrnitve do najmanjše podrobnosti. Ta scenarij pravzaprav počasi, a zanesljivo uresničujejo že več mesecev.
Vse se je začelo s padcem »štiričla-ske tolpe«. Brž -zatem so v tovarnah in ustanovah, v tisku in drugih sredstvih javnega obveščanja nehali »kritizirati Tenga«, Odkar so ga aprila lani zamenjali, in že več mesecev pred tem, je bil Teng najbolj kritizirana osebnost na Kitajskem. Ob kopici besed, ki so jih uporabljali zanj, mu je bilo lahko v zadovoljstvo le, da so ga v kritiki izena-
čili s slavnim filozofom Konfucijem.
Po Mao Ce-tungovi smrti se je Ten-govb ime pravzaprav le trikrat pojavilo v govorih najvišjih osebnosti. Na dan Maovega pogreba je predsednik partije Hua Kuo-feng mimogrede omenil, da se morajo »kritike Tenga« nadaljevati (pozneje so to črtali iz njegovega govora, ki so ga objavili v tisku po dveh mesecih), podpredsednik Li Hsien-nien pa je uporabil enak izraz na nekem banketu konec oktobra; podobne besede je izrekel tudi pekinški župan Vu Teh. Niti sledu pa ni ostalo od tiste akcije, ki je tako srdito potekala proti Tengu vse do oktobra.
Omenjanje Tengovega imena v jav- ’ nosti je bil le prvi korak k pripravi na vrnitev. Počasi so začeli rehabilitirati Tengove zamisli, ki so zadevale gospodarstvo, izobraževanje in izpopolnjevanje vojske. Njegovega imena sicer še niso neposredno imenovali, poučeni pa so dobro vedeli, za koga gre.
Januarja, ob obletnici smrti premiera Ču En-laja, je javnost na stenskih plakatih izrazila svojo željo: vrnite Tenga. Vodstvo je več dni prenašalo svojevrsten pritisk »od spodaj«. Javnega odmeva na te zahteve sicer ni bilo, a tudi to bi si lahko razlagali kot »kitajski način«.
Marca so naposled »zadevo Teng« po zanesljivih kitajskih virih — uredili.
Šele danes, leto dni po njegovi odstranitvi, bi lahko sestavili drobce mozaika, ki bi nam pokazal odgovor na vprašanje, kako so organizirali zamenjavo Teng Hsiao-pinga.
»Desni deviacionistični veter«, »nepoboljšljivega privrženca kapitalistične poti v partiji, ki želi izkrivljati pravilne odločitve« in podobno so ga kritizirali nekaj mesecev pred smrtjo premiera Cu En-laja, ki je umrl 7. januarja 1976. Danes lahko zanesljivo trdimo, da je to sodilo v boj za oblast, ki ga je »četverica« že bojevala. Teng je bil namreč eden izmed najresnejših kandidatov za premiersko mesto, na katero je računal tudi član šanghajske skupine Cang Cun-čiao.
Sanghajska revija je po Tengovem padcu objavila pod vplivom »četverice« tako imenovani »Dokument z dvajsetimi točkami«, ki so ga pripisovali Tengu in ga ostro kritizirali. Iz tega »dokumenta, ki pravzaprav sestoji iz posameznih bistyenih točk Tengove politične koncepcije, je razvidno, zakaj so Tenga odstavili.
—	»Moramo biti neodvisni in se opirati na lastne sile, ne smemo pa se slepiti v lastni samoprevari in se odreči temu, da bi zasledovali vse dobre stvari v tujini.«
—	»Po vsej državi lahko opazifno, da so tuje znanstvene publikacije bolj namenjene mišim kot pa znanstvenikom.«
—	»Neki tovariš z akademije znanosti mi je dejal, da se nihče od 150.000 znanstvenikov in strokovnjakov ne drzne stopiti v knjižnico, ker se boje, da jih ne bi razglasili za knjižne molje.«
—	»Naše splošne razmere so take:
kmetijstvo ovira industrijo. Znanost in tehnologija sta zaostali in prav tako zavirata industrijo. Pravijo, da želimo osvojiti svetovne vrhove, a doslej smo prišli le na hribčke.«
—	»Pod enotnim vodstvom partijskih komitejev naj bi ustanovili trden in učinkovit upravni vodstveni sistem, ki naj bi deloval neodvisno in omogočal, da bi med proizvodnjo pravočasno uredi^ probleme. Od partijskega komiteja ni mogoče terjati, da bi urejal vse stvari, velike in majhne.«
—	»Sistem odgovornosti je bistvo vseh pravil in predpisov v podjetjih. Vsak predstojnik, vsak delavec, vsa.k strokovnjak naj bi odgovarjal za svoje delo.«
C — »Omejevanja buržoaznih pravic nikakor ni mogoče ločevati od materialnih in duhovnih razmer v zdajšnji fazi. Ne bi smeli zanikovati delitve po delu in ne bi smeli zanemarjati nujnih razlik ter se držati uravnilovke.«
Tako je po pisanju revije šanghaj-ške skupine govoril Teng Hsiao-ping. Danes pa tako govori in piše kitajski uradni tisk.
Kot se je zvedelo, je imela eno od glavnih vlog pri Tengovi odstranitvi Maova žena Cing Cing. Dobro poučeni Kitajci danes trdijo, da je bilo to proti volji in željam predsednika Mao Ce-tunga.
Kaj je Mao pravzaprav dejal o Tengu:
Po smrti ču En-Laja 7. januarja lani je Mao očitno že izbral svojega naslednika: Hua Kuo-fenga, ki so ga najprej določili za vršilca dolžnosti premiera, pozneje, aprila, pa tudi za premiera.
Mao je opazil nekatere napake pri Tengovem delu (na splošno menijo, da je bila Tengova največja »napaka« njegovo odklonilno stališče do kulturne revolucije, kot tudi »zapostavljanje razrednega boja« na račun spodbujanja proižvodrije) in v dvanajstih točkah izrazil svoje mnenje Teng Hsiao-pingu.
Te točke so februarja lani prebirali v vseh partijskih organizacijah, bistvo pa je bilo, da je »treba tovariša Tenga kritizirati, da bi se poboljšal in popravil svoje napake«. Kitajske osebnosti danes trdijo, da Mao sploh ni omenil Tengove odstranitve!
V drugi točki je Mao uporabil besedno igro, da bi svojo misel še bolje izrazil: Teng je — na zunaj bombaž, na znotraj jeklena igla.
Seveda je bilo tudi nekaj kritičnih pripomb, med drugim ta, da »Teng ne sprejme kritike«. Za zdaj pa niso znane druge Maove kritične ocene.
Konec februarja je Hua Kuo-feng organiziral sestanek centralnih organov m opozoril na to, da »kritike Tenga ni sreba širtti« oziroma da ne po pokrajinah »iskati ljudi, ki bi bili Tengu podobni«. To Je oil očitno poskus, da ne bi prišlo oo razcepa v vodstvu in da bi preprečili pretrese, Ki jih je bilo v zadnjih letih na Kitajskem že tako in tako dovolj
čiang čing je na lastno pest marca sklicala predstavnike dvanajstih pokrajin in zahtevala, da »vsakdo obravnava
s Tengom v svojem okolju«. Kmalu zatem je tudi sam podpredsednik vlade čang čung-čiao napadel na enem od posvetovanj vse druge podpredsednike (bilo jih je 12) in zahteval, da jih odstranijo, pri tem pa je povsem nedvoumno meril tudi na Hua-Kuo-fenga.
Aprila je prišlo do znanih demonstracij na Trgu nebeškega miru, pri katerih so sodelovali, kot zdaj trdijo, tudi provokatorji, ki naj bi izzvali nerede. Dva 'dni pozneje je »četverica« te nere--de pripisala Tengu, potem je sledila njegova odstavitev.
Kaj se je s Tengom zgodilo pozneje?
Najbrž je bilo to eno od najbolj bolečih obdobij v njegovem življenju. Verjetno so mu stregli tudi po življe nju, zato ga je obrambni minister, stari maršal Jeh čieng-jing za nekaj časa spravil iz Pekinga.
Pravijo, da so Tenga avgusta poklicali na sejo politbiroja, ne da bi vedeli, da se bodo tam zbrali tudi levičarski študentje in z njihove strani se je »vsul
ogenj«, brž ko se je Teng pojavil. Kitajci danes z zadovoljstvom pripovedujejo, kako se jh Teng tokrat držal: vos čas, ko so se vrstile kritike, ni spregovoril niti besedice, ko pa so napadi dosegli vrhunec, je mirno vstal in stopil na hodnik.
Mao je imel prav, ko je za Tenga zapisal, da je kot »jeklena igla«.
Politično ozadje »Tengovega primera« je za kitajske razmere vsekakor zelo pomembno. Tengova koncepcija pa utegne imeti tudi v prihodnosti Kitajske odločilni pomen.
Vendar ne gre za kako posebno politično vizijo, mimo tiste, ki jo je izoblikoval Mao Ce-tung. Gre bolj za to, da bi »levičarsko interpretacijo« Mao Ce-tungove misli zamenjali z bolj trezno, bolj realno politično linijo, zaradi česar je pravzaprav tudi prišlo do konflikta s »četverico«.
Tako imenovani »Tengov program« bi lahko na kratko povzeli s cilji: hitrejši razvoj proizvodnih sil, uvajanje
nagrajevanja po delu, postopno izboljševanje življenjskega standarda, dviganje intelektualnih ravni izobraževanja, modernizacija, vojske, hitrejše uresničevanje znanstveno-tehnološke revolucije in vsekakor kritika »levičarstva«.
Takšna vizija, ki jo pripisujejo pred-! vsem Cu En-laju in Mao Ce-tungu iz I zgodnejšega obdobja, očitno bolj ustreza sodobni Kitajski, ki ima za seboj vedno močnejši delavski razred, dobršen del inteligence in partijskega aparata, podpira pa jo vojska.
Tako imenovana »zadeva Teng« je torej ena od bistvenih okoliščin v boju »dveh linij«, kot Kitajci radi pravijo* Gre za poti nadaljnjega družbenega razvoja te velikanske dežele. Prva linija, ki se zdaj vse jasneje razkriva, je bila v bistvu avanturistična in skrajno levičarska, torej reakcionarna.' Njeni pobudniki so bili pripadniki šangjaške skupine, ki so dajali popolno prednost politični nadgradnji pred objektivnimi ekonomskimi zakonitostmi in materialno bazo in tako skoraj deset let izvajali svojevrstno »nasilje nad družbo«.
Druga lvija, ki je v tem velikem spopadu, enajstem obračunu v komunistični partiji Kitajske, odkar je bila partija ustanovljena, zmagala, se izogiba ekstremov in avanturističnih koncepcij. Trdneje je priklenjena na realna tla Kitajske, povezana z njenimi problemi, težavami in možnostmi. V »ekonomskem tajfunu« vidi edini možni izhod. Ta linija je vsekakor bližnja Mao Ce-tungu in njegovim delom iz zgodnejšega obdobja. Ni naključje, da so šele sedaj objavili neko Mao Ce-tungovo besedilo iz leta 1956. ki bi ga lahko jemali kot politično strategijo novega vodstva. Teng Hsiao-ping je bil, če že ne pobud- \ nik take politične linije, pa vsaj njen najbolj zvesti privrženec.
Tengova vrnitev je morda eden od najpomembnejših in najbolj daljnosežnih potez predsednika Hua Kuo-fenga po strmoglavljenju »četverice«. Hua s tem drugim dokazuje, da motiv za oktobrski obračun ni bil »boj za oblast«, temveč antagonistične politične koncepcije. Z drugimi besedami, obračun je bila posledica, ne pa vzrok nakopičenih protislovij v družbenem in političnem življenju Kitajske.
Tengova vrnitev v kitajski politični vrh ne pomeni le rehabilitacije visoke in zaslužne politične osebnosti: to je predvsem rehabilitacija politične linije.
Novi kitajski voditelji postajajo s Tengom v vodstvu bolj enotni, bolj odločilni m pripravljeni, da se spoprimejo s težavami, ki so se zgrnile nad Ki-j tajsko. Čeprav se bo Teng vrnil k svo-: jim prejšnjim trem funkcijam, je pri-| ča ko vati, da bo največ pozornosti pos-j večal ekonomski ozdravitvi Kitajske.
:	Kaže, da se Kitajska usmerja v ob-
' dobje daljše politične stabilizacije. To | pa še ne pomeni, da ni pričakovati po-! sameznih pretresov, morebitnih personalnih sprememb, pa tudi omahovanja pri izbiri ustreznih poti. Toda vse to bi bilo predvsem obrobnega pomena.
I Aleksandar Novačič
Kronologija glavnih dogodkov v „zadevi Teng4"
Teng Hsiao-ping se je rodil leta 1904 v pokrajini Sečuan. Končal je le osnovno šolo, leta 1920 je odpotoval s skupino naprednih mladincev v Francijo, kjer je delal pet let in postal član KP Francije. Preden se je leta 1925 vrnil na Kitajsko, je več mesecev živel v ZSSR.
Na Kitajskem se je Teng takoj pridružil cleiu KPK. V rdeči armadi je imel visoke položaje. V vseh težkih trenutkih po kitajski revoluciji je stal Mao Ce-tungu ob strani. Med velikim pohodom je bil komisar 12. divizije.
Leta 1943 je postal šef političnega oddelka rdeče armade, štiri leta pozneje pa član politbiroja CK KP Kitajske.
Po osvoboditvi, od leta 1952, je bil minister za finance, leto dni zatem je postal podpredsednik vlade. Na osmem kongresu KPK leta 1956 so ga izvolili za generalnega sekretarja KP Kitajske.
23. oktobra 1986 je Teng Hsiao-ping javno izrekel svojo samokritiko in sredi kulturne revolucije izginil s političnega prizorišča.
12. aprila' 1973 se je spet pojavil na sprejemu, ki so ga pripravili v čast princa Sihanuka, kot bi se nič ne zgodilo. Cu En-laj ga je takrat predstavil kot podpredsednika vlade.
Od 24. do 28. avgusta 1973 je Teng Hsiao-ping na desetem kongresu partije zavzemal 26. mesto v CK KP Kitajske.
Od 13. do 17. januarja 1975 so na seji kitajskega parlamenta objavili, da je Teng določen za podpredsednika partije.
21. januarja 1975 so ga imenovali za načelnika generalnega štaba.
15. januarja 1976 je imel Teng v imenu partije in vlade poslovilni govor ob smrti premiera Cu En-laja.
7. februarja 1976 je Hua-Kuo-feng postal vršilec dolžnosti premiera, tri dni zatem pa je »četverica« ostro napadla Tenga.
1. marca 1976 so se na pekinških ulicah pojavili plakati proti Tengu.
4. aprila 1976, ob dnevu mrtvih, je ljudstvo ne Trgu nebeškega miru položilo na tisoče vencev. Dva dni zatem je policija odstranila vence, kar je bil neposreden povod za demonstracije.
7. aprila 1976 so Tenga razrešili vseh dolžnosti, ostal pa je član partije
Oa aprila do. oktobra 1976 je potekala množična kampanja »kritiziranja Tenga« po vsej Kitajski.
6.	oktobra 1976 so aretirali »štiričlansko tolpo«. »Kritiziranja tenga« je bilo konec.
7.	januarja 1977 so Tenga imenovali na plakatih, razobešenih v Pekingu, »tovariša«. Sledijo množične zantnve, da se Teng vrne.
Marca 1977 je vodstvo po neuradnih vesteh načelno sklenilo, da Teng ponovno prevzame svoje funkcije, s katerih sc^ga odstavili aprila
April 1977 — ?
Ošteti previdneži
Madžarsko partijsko glasilo okaralo gospodarstvenike, ki se boje opustiti varno toda okostenelo poslovanje

POSEBEJ ZA »DELO«
BUDIMPEŠTA, aprila — Pogostokrat omenjamo, da Je tveganje zaželeno, hkrati pa ae ga bojimo. Videti je. kot da bi življenje teklo v nenehnem nihanju med težnjo, da bi z drznimi podvigi, ki ne izključujejo tveganja, odpravili nekatere stare sheme In oblike dela v proizvodnji, ter zakoreninjeno bojaznijo, da bi to utegnilo napraviti več škode kot koristi.
Najlaže je stopati po uhojenih stezah, vendar po njih ne bomo daleč prišli Tako je partijski »Nepsabadszag« posredno pograjal vse gospodar, ske voditelje, ki si ne upajo zapustiti varnih položajev in stopiti po sledeh novih reši. tev v proizvodnji, ki bi jo približale vrhovom svetovne tehnike in tehnologije.
Kajti problem ima več plati. v svoji najširši razsežnosti pa se navezuje na madžarsko situacijo, ki sodi, da Je mednarodna trgovina njena bistvena sestavina. Ne notranje porabe, ne tujega trga ni moč zadovoljiti z zastarelimi rešitvami in zato Je posodobitev proizvodnje alfa ih omega nadaljnjega razvoja.
Kako pa naj bi to dosegli, če odgovorni ljudje niso dovolj udarni in ustvarjalni? Kot poudarjajo, naj bi se izvršilna funkcija direktorja podjetja že zdavnaj umaknila pred sodobnim tipom organizatorja proizvodnje, ki bo skrbel za svetovne normative m domače potrebe.
Tako dobri kot slabi zgledi kažejo na možnost, pa tudi na potrebo, da bi hodili vštric z vsem novim, kar v svetu proizvajajo in prodajajo. Ko je neka madžarska tovarna hladilnikov po dolgi stagnaciji drzno stopila po poteh najbolj razvite svetov, ne tehnologije in z licencami najuspešnejših zahodnih firm povečala proizvodnjo, je bil problem razrešen ne le za tovarno, ki se Je nenadoma uvrstila med najboljše v dr-žavi, temveč tudi za narod, ki je po porabi pomembnih gospodinjskih strojev stopil v vrsto najrazvitejših na svetu.
Poleg takšnih primerov pa
je zaslediti tudi drugačne, ki jih je preprosto težko razumeti. Avtomatski pralni stroji že deset ali petnajst let niso problem za proizvajalce industrijskih držav, vendar so na Madžarskem s pralnimi stroji še vedno težave, kasetnih magnetofonov, nekaterih tekstilnih izdelkov in še mar. sičesa, kar je v mnogih drugih državah že vsakdanja potreba, ni zaslediti na seznamu artiklov madžarskih tovarn in upravičeno se zastavlja vprašanje: ali gre za objektivno nezmožnost ali za pomanjkanje podjetnosti, (Ustvarjalnega odnosa, poguma in tveganja, ki v tem prime, ru ne bi pomenili nič drugega kot ustrezno poslovno vedenje.	N
Pred kratkim se je pripetilo nekaj nenavadnega: ministrstvo neke gospodarske panoge Je pozvalo gospodarske funkcionarje v svoji pristoj. nosti, naj se drzneje lotijo proizvodnje novih in iskanih artiklo in naj izrabijo sredstva, ki so jim na voljo, med drugim tudi posojila.
Poziv je nenavaden zato, ker bi bilo bolj razumljivo, da bi se podjetja, oziroma njihovi direktorji, zavzemala in borila-za novo, četudi pogostokrat zoper voljo nadrejenega organa, tukaj pa ta organ spodbuja operativo, naj bo drznejša, pogumnejša, naj »zagrize«!
Opreznost, ki postaja zavora, očitno še vedno prevla. duje v vedenju gospodarskih voditeljev, t.o je pribežališče, kamor se lahko zatečejo pred tistim, kar bi ti ljudje imenovali: nepredvidljive posledice vdora v neraziskane prostore. Po njihovem pojmovanju pomeni tveganje nepotrebno iz.
postavljanje nevarnosti, da bi propadli.
Klasično in ekstenzivno se v pojmovanjih idealno do-polnjujeta. Vendar pa to najpogosteje imenujemo konser-vativno. Tisti, ki nimajo pa guma, vse bodoče potrebe razvoja gledajo skozi investicije, s katerimi ekstenzivno rešujejo probleme proizvbd nje. To pa je prav tisto, česar država ne potrebuje.
Državno gospodarstvo je na stopnji, ki bolj kot karkoli drugega terja poslovnost, iniciativo, drznost s tveganjem, nekateri mehanizmi, po katerih se ravna gospodarstvo, pa očitno še niso naravnani po teh potrebah.
Videti je, da odločilnega koraka na poti preobrazbe gospodarskega voditelja in izvrševalca direktiv v samostojnega ustvarjalca — kot si ga Je zamislila reforma — še niso dokončno izvedli, to pa so utegnile še posebej ovirati nekatere regulgtive iz centra, ki so lani povzročile zmedo v krogih gospodarskih voditeljev, velika sredstva, s katerimi je gospodarstvo lahko samostojno razpolagalo kot z delom dobička, so nam. reč tedaj prelili • v državne sklade, kar je povzročilo nekakšno pasivnost le-teh.
Vprašanje Je, ali samo to, ali pa nemara še nekatere druge prvine, nespodbudno učinkujejo na odgovorne ope. rativne dejavnike v proizvodnji in jih odvračajo od tega, da bi pogumneje obračunali z zaostalostjo in drzneje sto. pili na področje nove tehno. logije.
Dober zgled je doslej dalo le nekaj deset podjetij in ne. kaj sto voditeljev.
Vsi pa pravijo, da je to premalo. MILOŠ COROVIC
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«
♦ ♦ ♦
A ■■	V*f
♦
, "♦
♦ ♦
t
♦
:
♦
♦
:
I
:
♦
:
I
Češkoslovaška jugoslovanska liga
Zadnja leta posvečajo če- kazal nastanek, organizaci- režimov, ki so bili med češki in slovaški zgodovinar- jo in delovanje najbolj važ- škim ljudstvom zelo nepo ji vse več in več pozorno- ne ustanove za gojitev sti- pulartli, čeprav so se tudi _ stl zgodovini Jugoslavije in kov med Češkoslovaško in nekateri najvišji predstavni- ♦ medsebojnih odnosov Ce- Jugoslavijo med prvo in ki Lige trudili, da bi ime- ♦ hov in Slovakov z jugoslo- drugo svetovno vojno, pri li z Beogradom kar najbolj 4 vanskimi narodi. Naj orne- čemer se je omejil samo še odnose.	♦
nim samo tri najbolj zna- tfa češkoslovaško ligo. Nje- - Med nlajvečje uspe-ne publikacije iz zadnjega ne sestrske organizacije v he Ceškoslovaško-jugoslo-časa: zbornik Slovaške aka- Jugoslaviji Zveze jugoslo- vanske lige spada vsekakor demlje znanosti Ceškoslo- vansko-češkoslovaških lig ne izdajanje revije, ki naj bi 4 vensko a Juhoslšvia (Bra- obravnava podrobneje, tem- čila po prvotnem načrtu iz 4 tislava 1968, 450 str.), zbor- več se omejuje samo na so- hajala v jezikih narodov ♦ nik, ki ga je izdala založ- delovanje obeh lig, ki po- obeh držav, ki pa se je že 4 ba Svoboda (Praga 1970 sebno po krivdi Beograda kmalu razvila v češko revi- 4 preko 500 strani) Dčjiny ni nikoli rodilo pomemb- Jo o Jugoslaviji. Med za ♦ Jugoslšvie (Zgodovina Ju- nejših sadov. Češkoslovaška služne dosežke Lige je tre- ^ eoslaviie) in zaleten zbor- oreanizaciia ie imela v ča- ba šteti tudi izid Jugoslo 4
v
:
stu že poročali in čigar dru-
večjih čeških Slovaškem ni
Liga
gi del, ki ga že pripravlja-	predvsem iz političnih raz-	Kozak, Vladimir Levstik in	j
jo, bo obsegal obdobje med	logov pognala globjih kore-	Tone Seliškar). Poleg tega	♦
obema vojnama. Poleg teh	nin. Na Češkem so bili nje	)e Li8* prirejala tudi pre-	4
♦	knjižnih del pa obravnava-	ni čliani predvsem nižji	davanja o Jugoslaviji, zla-
♦	jo češkoslovaškoijugoslo- uradniki, ki so se pri svo- 0 njenih naravnih lepo-
♦	vanske stike v preteklosti	jih počitniških obiskih na-	tah- zgodovini, literaturi m
4	tudi - številne razprave in	vdušili za lepote Jugoslavi-	drugem.
♦	članki, ki so izšli v raznih je ^ navezali z našimi ljud- Ceškoslovaško-jugoslovan- 4
♦	revija!# in publikacijah	mi tudl osebne stike. Po-	ska li8a Je bila deležna ve-	♦
4	znanstvenih ustanov in vi-	staij 80 TOeti propagatorji	like podpore češkoslovaške	♦
♦	šokih šol. Tako je nedav-	bratstVa • z jugoslovanskimi	vlade in raznih podjetij, če-	4
♦	no izšla tudi obširna raz-	v^uini i„nW!™,r.	sar o njeni posestrimi v Ju-	♦
♦
♦
prava mlajšega češkega zgo- L,^e mso mali tega nav- goslaviji ni mogoče trditi. 1 A ...	—dušama	v večji meri Razumljivo, saj politično ip ♦
izkoristiti	in zato ni bi- kulturno sodelovanje med ♦
la Ceškoslovaško-jugoslo. obema državami« _ oeograj- 4
dovinarja, predavatelja na pedagoški fakulteti v Olo moucu dr. Amošta Skoupe-ga Ceskoslovensko-jihoslo- ^naka Uga“nik6M masoyi)a »kim režimom ni ‘ bilo po ♦ vanskA liga 1920—1938	ninnimi vnlii. ftenrav sta bil.i r>be T
organizacija. Med njenimi volji, čeprav sta bili obe
5s-.*ys trs*	i
kčho v Olomouci, Historir	r i<m iinn.. no tir. Skmmč orinaša tudi 4
imela Liga več čanov pa so bile politične in gospo-
.	____..	, darske razmere v Jugosla
podlagi grad va v^revj zias,ti v času Alcksand- nlmivost.
rove diktature in fašističnih
2, str. 31—65).	,
Skouptf je predvsem
dr. Skoup# prinaša tudi o tem in o tedanjih razmerah sploh marsikatero za-
jah Ceskoslovensko-jihoslo-vanskš liga (1921—1930) in Ceskoslovensko-Jihoslo-vVmskš liga (1921—1930>_ in Ceskoslovensko-jihoslo-vanskž revue (1930—1939), zlasti pa v praških in drugih arhivih podrobno pri-_
OTON BERKOPEC
Okence v svet
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« ♦♦♦♦♦♦♦♦»»«»♦♦♦♦t »*♦»«« M ♦ t » J ♦MMMU
Atomski glavobol
Napetost med Japonsko in ZDA zaradi ameriških omejitev glede dobav jedrskega goriva — Uvoz iz SZ?
TOKIO, 5. aprila — Zgodovina se maščuje na nenavaden način. Tesno japonsko-ameriško sodelovanje se je začelo na pogoriščih japonskega militarizma, ki sla mu končni udarec zadali atomski bombi, odvrženi na Htrošlmo »n Nagasaki. Po dobrin 30 letih pa Je atomska energija, tokrat za mirnodobne namene, postala edem največjih problemov v političnih odnosih med Tokiom in Washingtonom.	•	1
Politični komentatorji poudarjajo, da bi nesporazum v »zvezi z izkoriščanjem jedrskega goriva za energetske potrebe lahko spodkopal dolgoletno japonsko-ameriško prijateljstvo. Skorajda ni stvari, o kateri bi v Tokiu, potem ko sta se setala japonski premier Takeo Fukuda in predsednik ZDA Jimmy Carter, 1 > vorili m pisali več, a hkrati s tako malo zadovoljstva.
V ospredju spora so še nadalje možnosti za predelavo odpadkov atomskega goriva, ki ga uporabljajo v energetske namene.
Japonska je namreč država, ki je skoraj popolnoma odvisna od uvoza nafte ln premoga. Da bi lahko krila svoje energetske potrebe, je Japonska, ki se želi čimbolj osamosvojiti, računajoč z nadaljnjo podražitvijo energetskih virov, začela graditi Jedrske centrale. Da pa bi čimbolj povečala njihovo rentabilnost, je energetsko politiko usmerila v nadaljnje Izkoriščanje že uporabljenega urana oziroma njegovih odpadkov, iz katerih je mogoče s predelavo pridobiti plutonij kot nov energetski vir. Pri gradnji Jedrskih central in njihovi preskrbi z gorivom je najtesneje sodelovala z ZDA. To poletje naj bi stekla tudi proizvodnja prve japonske centrale v Tokaimuru, ki bi v nadaljnjem procesu izkoriščala jedrske odpadke.
Medtem pa se dogajajo spremembe'V ameriški politiki miroljubnega izkoriščanja jedrske energije. Po Jedrskem poskusu v Indiji leta 1974 Je Henry Kissinger na zasedanju generalne skupščine OZN opozoril na nevarnost širjenja jedrskega orožja prav zaradi možnosti za Op.iaijnjo predelavo urana.
Tudi novi predsednik Ji-mmy Carter je od Geralda Forda prevzel ameriško politiko, da se prepove nadaljnje predelovanje atomskega goriva.
Carterjevo stališče je zajeto v štirih točkah: prvič, sporazum o prepovedi Širjenja jedrskega orožja se ne izvaja; drugič, kapacitete, ki lahko z nadaljnjo predelavo jedrskega goriva proizvajajo plutonij, je mogoče izkoriščati v vojne namene; tretjič, niso še zagotovljeni ne ekonomski ne varnostni ukrepi za upravičenost takšnih kapacitet; četrtič, dokler tega ne bi dosegli, ameriška administracija ne bo dovolila predelovanja jedrskih odpadkov ne v ZDA ne v tujini.
Za Japonsko, ki Je povsem odvisna od ameriškega jedrskega goriva in opreme, pa je to hud ekonomski udarec, ker ima že zdaj 13 jedrskih central. Poleg tega pa je to zanjo tudi hud politični udarec, saj kaže, da je Japonska popolnoma odvisna od dobre volje Carterjeve administracije na tako občutljivem področju, kot je ekonomsko.
Zato še malo ni naključje, da so prav tedaj, ko se je razvnela polemika z Washing-tonom zastran jedrskih central na Japonskem, vrgli v svet novico, da Je ameriškim strokovnjakom kot prvim na svetu uspelo pridobiti uran iz morja. Čeprav Je »rumeni kolač« še majhen, njegova proitvodnja pa draga, napovedujejo, da bodo prešli na širšo industrijsko proizvodnjo, tako da bi bila do leta 1990 njena cena enaka drugim načinom pridobivanja urana.
Hkrati se japonski tisk prav nič ne pomišlja razprav-
ljati o možnosti nabave urana iz Sovjetske zveze, ne glede na to, da so se sovjetsko-japonski odnosi — po aferi z »migom« in pravkaršnjth pogajanjih o ribolovu — precej ohladili.
Japonska kot podpisnica sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja in bližnja prijateljica ZDA zahteva zase »specifičen položaj«. Ne glede na širše vidike mirnodobnega izkoriščanja jedrske energije, pri čemer so zlasti prizadete dežele v razvoju, se čuti Japonska spričo ameriške Jedrske politike ekonomsko in politično podrejena in to utegne, kot pravijo, pokvariti dolgoletno prijateljstvo.
DRAGO 6UVAČ
Nič več ne bodo ob strani
Na območju južnoprl-morskih občin naj bi dobilo telefone ie 32 vasi
KOPER, 6. aprila — V srednjeročnem programu razvoja ptt omrežja na južnoprimor-skem Je med drugim predvidena tudi primernejša povezava s telefoni v krajevnih skupnostih in večjih vaseh. Trenutno ima od 96 krajevnih skupnosti na tem območju 70 krajevnih skupnosti že telefonsko povezavo z ostalimi kraji. Od 160 vasi, ki pa imajo več kot 100 prebiva;-cev, pa je 80 takih, ki imajo telefon#.
IZBOR IZ DELA
j. aprila 1977
PH'f <A'6i-1 DNEVNIK
Pogovor s Pepco in z Edvardom Kardeljem
Ustvarjanje najširše ljudske fronte
Povezovanje z množicami in združitev vseh demokratičnih sil v boju zoper nacifašizem - poglavitna dejavnost
KP Slovenije po njenem ustanovnem kongresu
>\Vi bi namen kongresa uvajati kakšne načelne spremembe glede na razredno in nacionalno vlogo komunistične partije na Slovenskem, zakaj ta ni bila ustanovljena šele leta 1937, ampak je ob ustanovitvenem kongresu že imela ta seboj dve desetletji, hudih bojev, uspehov _ in porazov, začel ni h otroških bolezni in omahovanj pa tudi odločnih revolucionarnih odločitev ter idejnih in političnih vzponov .. « To je bila misel, ki jo je Edvard Kardelj. član predsedstva SFR Jugoslavije ter predsedstva CK ZKJ. poudaril ob 30-letnici ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, kot taka je bila nenehno prisotna « pogovoru, ki ga je tovariš Kardelj skupaj s tovarišico Pepco Kardelj namenil »Dnevniku« v jubilejnem letu komunistične partije Slovenije. V njunem domu-jo se o~Jem 2 gostiteljema pogovarjali glavni urednik »Dnevnika« Božo Ko--vač, odgovorni urednik Edo Glavič in urednik Miian Meden, ki~je~pogovor tudi pripravil za objavo.
Beseda je stekla nenavadno hitro, običajna, nemalokrat rutinerska novinarska spodbuda je bila domala nepotrebna.
In če strnemo uvodne besede tovariša Kardelja in tovarišice Pepce v enotno oblikovano misel, bo bržčas treba naprej povedati, da je bilo ustanovno zasedanje kongresa slovenske partije na Čebinah v času, ko je pričel val imperialistfčnega nacifašizma neposredno ogrožati mir v svetu, zlasti' pa samostojnost in neodvisnost prenekaterega evropskega naroda, med njimi tudi slovenskega ter vseh jugoslovanskih narodov. Domača buržhazi-ja se je tedaj že pripravljala, kako bi služila novim gospodarjem, hkrati je zaostrila teror zoper vsako akcijo, ki je hotela organizirati obrambo slovenskega naroda pred naraščajočim pritiskom.
Minister za notranje zadeve dr- An-ton Korošec je tako že 3. marca' 1937 naslovil vsem banom zaupno okrožnico. v kateri med drugim pravi: »Glede na okrepljeno komunistično akcijo je potrebno, da se vsak policijski organ uporabi tudi za zatiranje komunistične akcije, sreski načelniki pa imajo posebno dolžnost, da v bodoče najbudne-je zasledujejo delo komunistov«.
Korošec je zagrozil, da bo naj ostre, je kaznoval vse tiste, ki ne bi znali stopiti na prste komunistični nevarnosti in da bo ostro kaznoval vse, na
območju katerih bo opaziti delo komunističnih organizacij. Grozil je, da bo takšne načelnike kot nesposobne odstranjeval z njihovih položajev.
Vendar je treba takoj poudariti, se je vključil v razmišljanje tov. Kardelj, da je policija kljub budnosti zvedela za kongres na Čebinah šele potem, ko je bil objavljen manifest.
Potem je nadaljeval: Povedati moram, da sem bil v začetku leta 1937 še vedno v Moskvi kot predavatelj zgodovine svetovnega delavskega giba. nja in zgodovine delavskega gibanja Jugoslavije. Tito je že v drugi polovici leta 1936 predlagal — prek našega predstavništva v kominterni — naj bi se vrnil na ilegalno delo v Jugoslavijo, kjer bi prevzel odgovornost za pripravo ustanovnega kongresa KPS. Po precejšnjem zavlačevanju je kominterna v to privolila. Ko sem prišel v Ljubljano. so mi tovariši iz pokrajinskega komiteja, ki so imeli zvezo z nekaterimi ljudmi v aparatu banske uprave, povedali, da je prišla v roke jugoslovanski policiji informacija o mojem odhodu iz Moskve. Vendar, zdi se mi. ni vsebovala oodrobnejših podatkov o moji identiteti.
Iz Mrskve sem odpotoval skozi Finsko, Švedsko in Belgijo v Pariz, ker sem se hotel izogniti potovanju preko Hitlerjeve Nemčije. Potoval sem z avstrijskim potnim listom — mislim, da se je glasil na ime Kramer — In ker nisem bil ravno vešč nemškega pogovornega jezika, si je švedski carinik nekaj časa sumljivo ogledoval moj potni list, toda ko je naoosled udaril pečat, je smeje pripomnil: »Ne zadržujte se na Švedskem. Sicer pa vam predlagam, da se Drihodn.jič nekoliko bolje naučite nemškega jezika, če že potujete z avstrijskim potnim listom.«
Iz tega pripetljaja sem potegnil koristen nauk. Ko sem namreč prestopil jugoslovansko mejo, sem policijskemu komisarju, ki ie na srečo komaj malo razumel nemško, brž ooveaal, da sem koroški Slovenec, da bi lahko govori! slovensko.
Kakorkoli že, prav imate, ko govorite, da je policija skrbno nadzirala naše takratne akcije. Tudi je res, da ni vedela za ustanovni kongres na Čebinah, za kar obstaja en sam razlog: naša ilegalna organizacija KP je bila dosti boljša od policijske organizacije, čeravno jim je sem ter tja uspelo vrivati v naše vrste tudi provokatorje. Med njimi celo človeka, ki se je močno oribližal vodstvu centralnega komiteja KPS, a je treba priznati, da policiji ni veliko povedal o naši dejavnosti, zlasti ne o dejavnosti pokrajinskega komiteja. Dejansko je vlekel za nos takratno policijo, enako kakor nekaj časa tudi nas.
Sklop o ustanovitvi KPS je bil sprejet na 4. državni konferenci KPJ, ki
je bila decembra 1934. leta v Ljubljani. Na tej konferenci so izvolili za organizacijskega sekretarja Josipa Broza, v centralni komite KPJ pa sta bila izvoljena tudi Miha Marinko in Franc Leskošek. V tem obdobju se je tudi vedno bolj kazalo, da je bilo prav vmešavanje kominterne v notranje odnose KPJ eden izmed tistih faktorjev, ki so netili frakcijske boje in onemogočali konsolidacijo njenega vodstva, kajti njene shematske direktive in postopki so bili nemalokrat v nasprotju z razmerami, v katerih se je boril delavski razred Jugoslavije.
Vse te elemente sem imel pred očmi, ko mi je bila zaupana naloga, naj pomagam pripraviti ustanovni kongres KPS. Pri tem bi rad opozoril, da je napačna verzija, češ da sem kongresni manifest prinesel iz Pariza. O vsebini sem seveda razmišljal, napisal pa sem ga šele potem, ko sem se v začetku leta 1937 vrnil v Slovenijo. Z drugimi tovariši iz takratnega vodstva KP na Slovenskem smo projekt dobro prediskutirali in mu skupno dali končno obliko. Dva meseca smo tako na ravni pokrajinskega vodstva, kakor tudi v vseh partijskih organizacijah v S’oveniji pretresali probleme in naloge, o katerih bo zavzel stališča kongres. Kliub temu nam poiieiia ni nikoli prišla na sled. To je dokaz, kako prekaljena in preverjena ie bi'a takratna partijska organizacija v Sloveniji.
Ko ste prišli v Slovenijo, ste seveda morali poiskati zvezo z vodstvom komunistične partije. Kako ste prišli do nje?
Reči moram, da me v Parizu niso obvestili o tem. s kom naj se v Ljubljani povežem, da bi dobil zvezo s pokrajinskim partijskim vodstvom. Kljub vsemu nisem imel večuh težav. Naiorei sem poiskal mater Borisa Ziherla, ki .je bila resnično čudovita ženska Ta me ie potem povezala z vido Tomšič. Potem ni bilo več težav ...
Tovarišica Pepca, kakor nam je znano, ste se tudi vi prav'v tem času seznanili s tovarišem Kardeljem?
Da. Res je- Nekega februarskega večera, kot danes se spominjam, da je močno deževalo, sem dobila nalogo, naj na javki počakam Kardelja. To je bilo nekje za tovarno Saturnus. Tedaj sva se prvikrat srečala. Imela sem nalogo, da ga peljem proti Zadobrovi, kjer se je nastanil v sobi Angelce Ocepek, ona pa se je za nekaj časa preselila k meni. Cez dan se ni mogel veliko gibati, ker je bila hiša preveč izpostavljena pogledom, zato se je z drugimi tovariši sestajal zvečer in ponoči ali pa zunaj Ljubljane.
Spominjam se prigode s tega najinega prvega srečanja, je smeje pristavil Kardelj. Ko sva ‘s Pepco kolovra-
tila po zadobrovških travnikih', sem zaradi teme in nepazljivosti štrbunk-nil v jamo. Spominjam se, da je bilo prvo, kar sem zagledal, ko sem splezal iz nje, obraz takratnega člana PK Pepce Maček, ki jo je kar lomilo od smeha ...
Zaka j ste se odločili prav za Čebine?
Dolgo smo izbirali kraj, kjer bi imeli ustanovni kongres KPS. Padla je cela vrsta predlogov; odločali smo se za Gorenjsko, Štajersko, končno pa se odločili za predlog Mihe Marinka, ki nam je predlaga] samotno kmetijo na Čebinah. Kraj je bil Drimeren. ker se je čez hribe dalo priti iz različn:h smeri — iz Savinjske doline, z Mrzlice. Svete planine, Trojan, kakor tudi s treh. štirih revirskih postaj. V Ljub-liani so si nato člani pokrajinskega komiteja razdelili nalogre za obveščanje delegatov o mestu kongresa.
Kot zanimivost naj pripomnim da ie na ustanovnem kongresu nekai delegatov, večinoma s Štajerske, manjkalo. Takrat smo mislili, da smo v naglici pometali iavke in da so se d«1«-gati izgubili, danes vemo. da .je bil razlog za to pri človeku, ki ie bil tedaj našemu gibaniu zelo blizu, ven dar ie pekoč, v trenutku s'abosti. klonil pred pritiskom noliciie in obljubil. da bo zanio tudi delal. Toda o tem sem že govoril... Mogoče le to: kasnem. sem ga srečal v LjnbHapi in mu rekel: Kai te ni škoda! Propadaš. z"k»i se ne aktiviraš v delu partre? Odgovoril mi ie, pooolnoma strt. oai ga pu=tird pri miru. da on »ni za nas«. Toda kliub temu nai ponovim, da navkljub svoji dvojni vlogi ni nikoli resneje ogrozil delovania KPS.
Se spominjata vajine poti na Čebine?
V naši skupini so bili, če se ne motim, Leskošek, Tratar, Pepca Maček in jaz. Iz Ljubljane smo odšli s kolesi. Najprej do Trojan. Kolesa smo pustili v neki vasi blizu Trojan in se peš odpravili naprej. Na javki nas je čakal Farčnik, ki je nato v trdi noči, spominjam se, da je lilo kot ,iz škafa, zgrešil pot. Tavali smo sem ter tja in namesto ob 8. uri zvečer prišli na Čebine šele nekaj po polnoči. Tovariši, ki so nas nestrpno čakali, so bili že resno zaskrbljeni nad našo usodo, saj so nekateri med njimi celo menili. da se je zgodilo najhujše, da smo bili izdani. K sreči se je vse skupaj srečno izteklo ...
Ce se ne motimo, je na samem kongresu, pod točko razno, padlo tudi vprašanje o nekaterih nameravanih akcijah partijske organizacije na Jesenicah, ki je želela, zrevoltirana zaradi odpusta nekaterih delavcev, izvesti nekatere nasilne akcije. O tem poročate tudi v svojem poročilu o kongresu na Čebinah, ki ste ga poslali takratnemu vodstvu
KPJ. šlo je za to, da so hoteli nekateri komunisti fizično napa sti posamezne socialdemokratske voditelje. Že na Čebinah ste sklenili, da bi bila taka reakcija na socialdemokratski oportunizem v ostrem nasprotju z linijo partije. Zanima nas, kako ste nasploh obravnavali problem nasilja in če ste se v partiji srečevali s ti siiml, ki so zastopali anarhično smer?
Nekaj pripetljajev je res bilo, je menila Pepca Kardelj. Bili so tudi taki, ki so se zavzemali za anarhistične akcije, vendar temu ne kaže pripisovati nobenega večjega pomena. V glav; nem niti ni šlo za komuniste, nekaj je bilo tudi takih, predvsem pa je šlo za ljudi, ki so bili v določenih trenutkih vrženi s tira, ko so se soočali kot posamezniki ali skupine s takratnim nasiljem oblasti nad delavskim razredom. Takšne poskuse fizičnih obračunavanj smo vedno ostro obsojali in grajali, kajti vedeli smo, da prav nikamor ne peljejo.
V manifestu, ki ste ga sprejeli na Čebinah, ste pozvali k poenotenju demokratičnih sil pred naraščajočo nevarnosti« nacifašizma, hkrati ste poudarili, da se slovenski narod ne more razvijati brez demokratičnih svoboščin. V nekoliko dramatični obliki, vendar presenetliivo natančno in jasno, ste v bistvu analizirali mednarodno in politično situacijo, ki so in poznejši dogodki potrdili. Hkrati je bil s tem postavlien verjetno tudi temelj kasnejše OF slovenskega naroda?
Po končanem kongresu na Čebinah je bila poglavitna aktivnost partije usmerjena v povezovanje z množicami in združitev Vseh demokratičnih sil v boiu zooer nacifašizem Borili smo se nredsem za enotnost v delavskem gibanju in prav zato smo predlagali sodelovanje socialdemokratom ter krščanskim socialistom ter vsem drugim strujam delavskega in demokratičnega gibanja ria temelju široke platforme, ki jo je prinesel ustanovni kongres KPS. Predlog je naletel na ugoden oditi “Y predvsem uri krščanskih socialistih, v socialni demokraciji pa najprej pri posameznikih, šele po globlji diferenciaciji v njihovih lastnih vrstah je nato nai več ji del socialne demokracije sodeloval v OF. Intenzivno jmo se do£ovariali tudi za povezovanje delavskega gibanja s kmečkim prebivalstvom.
Frižriftti je treba, da smo relativno hitro pridobivali močne pozicije tudi v vaseh in krogih demokratične slovenske inteligence. Na kratko: prizadevali smo si za ustvarjanje pogojev za najširšo liudsko fronto, seveda pa tudi za vsakdanje ekonomske,- socialne in druge interese delavnega človeka.
j Na ta način je KP Slovenije postala ! stranka množic, čeprav je delovala v ilegali in čeprav je bila maloštevilna. Toda kot taka je bila kasneje sposobna postati vodilna sila :n organizator OF ter narodnoosvobodilne vstaje in j revolucije slovenskega naroda. Zato ! imate prav. ko ugotavljate, da ie kon-! greš ustvaril temelje kasnejše OF.
Tov. Kardelj, za vas jr znano, da ste med svojim predvojnim revolucionarnem delovanju uporabljali celo vrsto psevdonimov. Zakaj?
Preprosto zato, ker se v ilegalnem delu ni moglo drugače ravnati. Razen zelo ozkega kroga tovarišev, ki sem jih od prej poznal, se komunisti v ilegalni organizaciji nismo med seboj poznali. Toda kontakte smo "morali vzdrževati in zato je vsak član partiie moral imeti ilegalno ime — psevdonim. Seveda je bilo potrebno precej nogosto menjati te Dsevdonime ker jih je odkrivala policija ob raznih vdorih v naše organizaeiie. Ker sem bil tako rekoč od leta 1932 pa vse do vojne v ilegali, sem imel seveda vrsto psevdonimov. Danes se ne spominjam več vseh imen. ki sem jih bit prisiljen uporabljati. Tako so me v Sovjetski zvezi poznali kot Franca Birka, v Sloveniji sem bil Leve. Bevc in še marsikaj, med voino Krištof: razen tega sem imel tudi vrsto književnih oeevdonimov kot nor. Brodar. Sperans itd., ker ood o^avim imenom nisem moeei pisati. V Srbiji sem bil v glavnem Bevc.
Za konec bi vas radi vprašali, kako to, da uvaia manifest Komunistične partije Slovenije Prešernov verz, ki ga je napisal že leta 1845. vendar kasneie na pritisk takratne cenzure spremenil glasi pa se takole:
Žive naj vsi narodi.
ki dan dočakat hrenene,
da koder sonce hodi.
ne bo pod njim sužnje glave;
da rojak,
prost Ijo vsak.
ne vrag, le sosed bo mejak ... .
Ne spominjam se več, kje sem do bil ta predcenzurni verz, toda vedel sem zanj še izza šolskih let. Ta pred-cčnznrni tekst smo izbrali zato, ker je idejno in politično močnejši od pocenzurnega teksta, saj izraža v pesniški govorici vsa naša takratna in , sedanja kulturna in družbenopolitična hotenja, hkrati, pa je ta predcenzurni tekst, vsaj po mojem mnenju, pesniško lepše ižražen kot v, pocenzurni varianti. Pri tem naj povem, da sem nemalokrat začuden, ko se danes še vedno trdovratno odločamo za tiskan ie Prešernovega pocenzurnega teksta, čeprav ta ne dosega tiste izpovedne moči kot verz, ki smo ga uporabili v nekem smislu kot prolog za manifest Komunistične partije Slovenije.
Nepretrgane vezi
Prisrčen sprejem prekomorcev na Korčuli — Obiskali so vrsto krajev, kjer so preživeli hude, a tudi vesele dni
KORČULI aprila — »Svoboda. Lepšega darila ni na svetu. In prav t<> da-IIo smo si izmenjali Prekornorci so nas prišli osvobodit štiriinštlrtdesetega, leto pozneje pa smo borci iz Dalmacije, med katerimi smo bili tudi Korčulanl. preganjali sovražnika prek Slovenije in del nje osvobodili. Je potem čudno, da prekomorce in otočane zbližujejo vezi, ki ne bodo
uikoii prekinjene?«
S temi besedami je na Korčuli sprejel prekomorce borec s tega otoka Pero Tede-schi. V sproščenem pogovoru ni pozabil povedati, kako dobro se spomni osvobodilnega pohoda skozi Slovenijo. »Prav do Soče smo prišli, kjer smo se srečali z Britanci, še posebej dobro se spomnim prihoda v Ilirsko Bistrico, kjer so nas domačini pričakali na nenavaden način: s cvetjem, mlekom in koruznim kruhom.«
To je bilo le eno izmed številnih srečanj na štiri dni dolgem potovanju 250 nekdanjih prekomorcev iz Slovenskega primorja, 60 med njimi pa jih je bilo iz Italije, Ki so obiskali vse tiste najpomembnejše dalmatinske kraje, kjer so preživljali hude. pa pogosto tudi vesele dni. Ladja »Slavija« se Je ustavila na Visu. Korčuli, Hvaru, Splitu, Šibeniku, Zadru in na Rabu. Prekornorci so povsod obiskali spomenike in se s priložnostnim govorom ter borbeno pesmijo poklonili številnim padlim partizanom, med katerimi je nemalo njihovih nekdanjih soborcev - prekomorcev.
Korčula se je prekomoroem Se posebej vtisnila v spomin. Zaradi številnih žrtev. Pero Lozica, podpredsednik občin-skega odbora ZZB NOV, je povedal, da so prekomorce na njihovem otoku sprejeli dvakrat. Prvič decembra 1943 ko so slovenski in drugi partizani preživeli težke trenutke v bojih z Nemci in usta Si, Tu je v petih dneh hudih bojev padlo kar 350 preko-morečv. Korčula je pomeni 1a za prekomorce pravi og-nieni krst, ki pa se ie 'ra gično končal. Fantje so bili mladi, v glavnem so imeli med 17 in 19 let, to jim je bil prvi boj, zagnanost m ne-
izkušenost, neznan teren ter številčna premoč in dobra opremljenost sovražnika so zahtevali številne žrtve. Nekaj prekomorcev so Nemci takrat ujeli in jih preko Zenice poslali v taborišča v Nemčijo. Ostali pa so se uspeli, spet s pomočjo ribiških trabakul domačinov, ki so jim tolikokrat pomagale, umakniti na Hvar in druge otoke.
Prekornorci pa so se na otok vrnili naslednje leto in septembra 1944 Korčulo in polotok Pelješac dokončno osvobodili. Takrat je bilo seveda veselja na pretek. Tudi sicer se prekornorci spominjajo vrste lepih trenutkov. Niso pozabili ^prijetnega običaja dalmatinskih otočanov, ko so prekomoroem izrazili prisrčno dobrodošlico tako,
»Zelena luč“ za Vorančevo pot
RAVNE NA KOROŠKEM,
6. aprila — Oba zbora kultur.
, ne skupnosti na Ravnah sta na predlog študijske knjižni, ce iz tega kraja dala soglasje k ureditvi hotuljske trans, verzale oz. spominske Vo-rančeve poti. Delegati so predlagali, da bi v spominsko Vorančevo pot, gi bo obi. skovalee vodila po krajih, kjer je živel in ustvarjal pre. žihov voranc, vključili tudi zgodovinski Kefrov mlin kjer . sta bila drugi in tretji kun ] greš SKOJ. Hotuljsko trans t verzalo bodo začeli urejati v kratkem. Kulturna skupnost bo izdala tudi vodnik po transverzali.	J. P.
da so jih posipali z žitom. Mnogi se še spominjajo, kako so v korčulskem mestecu Blatu s častnimi streli po zdravili drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu. Tudi marsikaj veselega se je zgodilo, vzrok številnim zabavnim nesporazumom pa je bil po gosto jezik. Kot na primer takrat, ko je mlad prekomo-rec na mitingu plesal z majhno črnolaso dalmatinsko kurirko in jo po končanem plesu vprašal, če je »trudna«. Menda ga ves večer ni več hotela pogledati ...
Ko sem Alberta Kluna, avtorja številnih knjig o pre-komorcih zaprosil, naj predvsem mlajšim generacijam pove, kdo so bili prekornorci, je dejal: To so bili bivši zaporniki, interniranci, pripad niki posebnih kazenskih enot in vojaki s tistih ozemelj, ki jih je po prvi svetovni vojni in v letu 1941 zasedla Italija. V prekomorskih enotah, ki so jih ustanovili na jugu Italije po njeni kapitulaciji, so bili v glavnem fantje s Slovenskega primorja, Istre in Benečije, pa tudi Dalmatinci in Črnogorci. Prgkomor-cev je bilo okrog 35.000, vse njihove enote pa so se vrnile v domovino preko Visa ter se borile in osvobajale dalmatinske otoke In sodelovale v bojih v drugih delih naše domovine.
Prekomorcev se v Dalmaciji spominjajo na različne načine, nihče pa jih nikoii ne bo pozabil, zatrjujejo doma čini. Predvsem jih vsi pozna jo po pesmih, ki so kljub hudim časom odmevale po otokih in dajale pogum tudi domačinom. Prekornorci so postali del otokov In zato jih na otokih ne bodo nikoli pozabili.
BORIS LENIc
PO ŠTIRIINTRIDESETIH LETIH — Toliko časa je preteklo, odkar so preko-morci prvič stopili na Hvar. številni takratni gostitelji so jih prisrčno sprejeli tudi tokrat.	Foto: B. Lenič
Pet novih hotelov
V Čateških Toplicah, Tolminu, stari Ljubljani, Novem mestu, na Rogli in v Zrečah — Presoja utemeljenosti
LJUBLJANA, 5. aprila — Medtem ko je predlog za gradnjo novega hotela kategorije B z 234 posteljami v Čateških Toplicah zadovoljivo utemeljen, so po mnenju strokovne komisije za presojo investicij izvršnega odbora tozd za gostinstvo in turizem GZS predlagane gradpje hotelov v Tolminu, nekaterih gostinskih lokalov v stari Ljubljani, hotelov na Rogli in v Zrečah kot oprema novega hotela v Novem mestu pomanjkljivo utemeljene ozirpma ne povsem dorečene.
Ob novem zdraviliškem hotelu v Čateških Toplicah, — gre za naložbo 183 milijonov din — je bil pomislek zaradi visoke cene na posteljo, ter najnovejši težnji v Jugoslaviji, naj bi se zdravilišča preusmerila v čiste zdravstvene ustanove, kar se ne sklada z začrtanim in izdelariim razvojem teh toplic, ki podobno kot druga v Sloveniji goje tako imenovani zdraviliški turizem, zdravstveno preventivo in rehabilitacijo ter rekreacijo.
Člani komisije za presojo investicij so med drugim menili, da ob zelo široko zasnovanem razvoju Čateških, Top Je, ki nedvomno naravnost kličejo po novem hotelu — lanska zasedenost postelj je znašala 118,4 odstotka, našteli so nad 106 tisoč nočitev ali kar 25 tisoč več kot leto poprej — pogrešamo širšo zasnovo razvoja zdraviliškega turizma tako v slovenskih
kot jugoslovanskih okvirih. Da bi se izognili nezaželenim in nepredvidenim težnjam, bi se morali čimprej ( odločiti, saj se Cateške Toplice prav zdaj pogovarjajo o združitvi z gradom Mokrice, s čimer razširjajo svojo turistično ponudbo.
Delovni kolektiv tolminskega ho!/la Krn želi povečati hotel z delno obnovo in dozidavo sosednje graščine, ki sta jo lanska najhujša potresna sunka tako razmajala, da jo morajo po presoji strokovnjakov podreti do prve plošče. Nad njo nameravajo v soglasju z zahtevami sporne-niškega varstva zgraditi nov hotelski prizidek s 3G posteljami, s čimer bi skupne ho telske zmogljivosti povečali na 90 postelj. Gre za naložbo 150 milijonov din, pri čemer naj bi bila naložba po precej zapletenem ključu zagotovljena.
Gostinsko podjetje Ljublja-
na ima v načrtu gradnjo oziroma obnovo več manjših specializiranih krčem v stari Ljubljani, in sicer v soglasju z odborom za prenovo naj diarej šega mestnega predela pod Gradom, v načrtu je gostišče v soseščini Mačka na Cankarjevem nabrežju, Krčma Zlata ribica ob Ljubljanici in obnova nekdanjega hotela oziroma prenočišča Divji mož na Ci-ril-Metodovem trgu.
Ob teh predlogih je padla le pripomba, da bi bilo dobro, kp bi gostinci sem in tja tudi oh nedeljah odprli kako prijetno gostinsko hišo, če ima Ljubljana šq namen, da ostane turistično obiskano mesto.
Novomeški predlog za opremo novega hotela v višini 5 milijonov dinarjev, ki ,je v gradnji qb starem Metropoiu, je spričo pomanjkljivih po-d"‘kov in utemeljitve ostal od prt.
' NIKO LAPAJNE
Gosta mreža cest
Bosni in Hercegovini ne gre le za več kilometrov cest, ampak tudi za čim boljše ceste — Avtomobilske ceste
*
SARAJEVO, 7. aprila - Bosna in Hercegovina je že doslej posvečala veliko skrbi gradil cestnega Omrežja. Leta 1945 je imela la republika koma.; 35 km sodobnih cest, medte ko Jib ima danes /e vec kot 4t)«0 kilometrov. Se posebej naglo je gradu ja cest začela n
KoIkT*- Pr7' a-CS--um- lcU' Zda' je preU rcPubliko Bosno in Hercegovino predvsem i boljsanje cesl, ki jih ze ima. gradnja novih smeri, ki bodo dopolnile gostoto cestne, omrežja tn povezale glavne ceste in seveda gradnje cest, ki nadomeščajo že lani ukiniei ozkotirne proge. Končno je tu še gradnja najsodobnejših prometnih žil, s katerimi zač nja cestni promet v BiH povsem novo poglavje: to so prave avtomobilske ceste.
Zanimivi
mariborski
pogrinjki
MARIBOR, 6. aprila — Na specializiranem sejmu gostinske, trgovinske in gospodinjske opreme so med drugimi pokazali izredno privlačne pogrinjke, ki so jih pripravili učenci gostinskega šolskega centra in mojstri nekaterih gostinskih lokalov, med nji. mi Fontane, Pece iz Mežice in drugi.,
Nedvomno je med najbolj zanimivimi pogrinjek »kosilo ob trgatvi«, ki so ga pripravili učenci 2. razreda GSC. Menu so lično napisali na tr-tin list, ob keramičnih krožnikih pa so leseni klopotci in preše. Tudi »svečani pogrinjek za 85. rojstni dan tovariša Tita« je zanimiv tako po estetski plati kot tudi po meiiuju, ki vsebuje med drugimi jugoslovansko zakonsko zakusko, pa spomladan sko juho in jedrnate specia. litete. Pripravil ga je tretji razred GSC.
Zanimivi so še pogrinjki za »dan žena«', /kjer so v prtičke zavite lutke, pa pogrinjek za »zlato poroko« in pogrinjek za »fondi«, mojstrovina Kompasa iz Šentilja, ki je prijeti no dekoriran z rdečo kerami ko, Kompasovim Janezom in drugimi. Skratka, za vsakogar izredno poučen prikaz, še posebej za razne slovesne priložnosti. J. JERMAN
Tako predvidevajo jdo leta' 1980 gradnjo in posodobitev 463 km magistralk, 350 do 400 km regionalk, več mostov in popravil nevarnih cestnih odsekov, označenih s črno točko Posebna pozornost ve. Ija v tem obdobju obnovi že zgrajenih cest, pri čemer bodo končno plast tako imenovanega asfaltnega betona na. lili kar na 1.400 km cest, posegli pa bodo tudi v mestni promet z‘boljšim., vhodnimi in izhodnimi cestami ter Križišči.
Pomembno je poudariti, da je ozemlje BiH petina jugoslovanskega, da ceste tečejo
ke prelaze. Vseeno pa je danes ta republika z okoli 65 odstotki moderniziranega cestnega omrežja na tem področju ujela jugoslovansko povprečje'. Njeno cestno omrežje je zelo pomebno za celo državo, saj se v letu dni prepelje po njem več deset milijonov turistov, nekatere analize govore celo o 60 mili. jonih tujih gostov.
Tudi republika sama potre, buje za vse hitrejši razvoj sodobne ceste. Ob koncu de setletja bo v tej republiki že okoli 75 motornih vozil na tisoč prebivalcev, seveda veči. noma osebnih avtomobilov, po cestah ' Sarajevo—Mostar ali Sarajevo—Banja Luka pa se bo prepeljalo dnevno tudi po deset tisoč vozil. Nekatere makadamske ceste so že danes obremenjene s tisoč in še več vozili dnevno.
Seveda bo gradnja in modernizacija cest zahtevala ve. lika Sredstva. Računajo s 6 milijardami in pol dinarjev.
Od kod? Največ menijo, da bodo dobili iz bencina in nafte, skoraj pol omenjene vsote. Nemajhna sredstva bodo dobilj še iz zveznega sklada za hitrejši razvoj nerazvitih, 680 milijonov so za ceste s posojilom prispevali prebival, ci v lani razpisanem ljudskem posojilu, medtem ko del sredstev zagotavljajo tudi domača in tuja posojila Poleg 17 glavnih smeri magistralnih cest bo do konca tega desetleta začela BiH graditi tudi prve prave avtomobilske ceste. Za zdaj bo denarja le za nekaj deset kilo-
, trov bo dolga mestna obvoz, j niča v Sarajevu, ki jo bodo | pomagali graditi tudi občani | s samoprispevkom. Koliko pa bo dolg odsek na cesti Sara-| jevo — Mostar — jadransko i morjfe in ali se bo gradil tudi I del avtoceste Reljevo, Lapiš. j niča, je odvisno od tega, ali I bo washingtonska mednarod. ! na banka odobrila ustrezna j posojila. Kakor -smo obvešče-! ni. ni pričakovati večjih te-| žav.
Ob vsem tem razvoju cestnega omrežja v BiH je še po. sebej razveseljivo, da so zadeli misliti tudi na kakovost gradnje cest. Tu je BiH torej že razvitejša republika. Okoli 600 do 700 km obnovljenih cest je doslej ostalo nedokončanih, brez vrhnjega sloja, kar bodo zdaj popravili. Lani so zaradi.slabe kakovosti del izvajalcem odbili skoraj 17 milijonov dinarjev, za. radi nedokončanih del pa še 7 milijonov dinarjev.
BOGDAN NOVAK
trnju in se poneKod vzpenja, i	ruke ok,.h „
jo tudi čez 1.400 metrov viso- !	''	Oko11 15
PRIMORSKI DNEVNIK 7
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
9. aprila 1977
košarka "
V POKALNIH TEKMOVANJIH
Jugoslovanske in italijanske ekipe med najboljšimi
Evropska košarka se na Zahodu vedno bolj profesionalizira
* zadnjih dveh tednih se je šest vropskih ekip potegovalo za osvo-,r!v.,t'reh pokalov, ki so postali v panjih letih zelo popularni. Zasto-Pane so bile samo 3 države: Italija. Jugoslavija in Izrael. Slednji je "“■tek osvojil v Beogradu z eki-Po Maccabi evropski naslov, kar je ajvečje presenečenje vse košaraste sezone.
i / t finalnem srečanju je bil itali-volj1 ^obilgirgi' nesporen favorit, *l k ar Pa so Ita^jani zaigrali zelo žosr ■’ zaPrav*l* neverjetno število S in v napadu zelo netočno metana koš. S tem porazom se je po rii? verMnosti zaključil dolgoletni lQ7nS M°triigirgija, ki je od leta j vedno nastopal v finalnem sre-anju, petkrat pa osvojil evropski asiov. Nekateri starejši igralci bo-t .ZaPustili ekipo, zamenjati jih bo L®“a z novimi, ki pa v kratkem * bodo mogli ponoviti vseh _ Pehov svojih predhodnikov. Že sa-fin IUVrstitev jzraelske peterke v 516 je presenečenje, saj sta od gotovo boljša Real Ma-m CSKA iz Moskve. Zaradi po-icmh trenj med SZ in Izraelom, p ? sovjetski igralci nastopili v Iz-Drnui’*	b® je bila Izraelcem
z»r j^no 0<!Prta pot do finala. Prav adi tega pa ne predstavlja konč-a:l lestvica realne moči nastopajo-un ekip.
^avzaprav bi o tem srečanju ne eli reči, da je bil evropski fina-i-mpak ameriški, saj je bilo na s scu kar 9 Američanov. Do tega v ,P|Tiha-ia’ ter je košarka postala zahodnih državah pravi profesio-n’ šport. Društva dobivajo na zb°'ago velike količine
kat'”'""80 vellKe količine denarja, r.„,erega v glavnem uporabljajo za op igralcev. Mladinskim ekipam iih P:)svečajo take važnosti, kot bi tak nl">ra'e biti deležne. Važni so le sko°'j* rezu**'ab. ki naj jih član-tooštvo dosega, vse ostalo pa
skoraj
nima pomena.
p Pokalu pokalnih prvakov je •hal 'Z ^antuja premagal z mini-kr> t>° Prcbnostjo beograjsko peter-nL • ički FQB. Večina je bila H.ia.^da bo Forst visoko zmagal, a kljub prisotnosti dveh Ai to Italijanom ni uspelo
Ibalno
ko Pini
a * kljub prisotnosti dveh Ameri-
LanOV fn	------11 r- *-wvl n • ™
fts “ »
po-
morali potruditi, da so
fmagali-
^putska Jugoplastika je osvojila drTa^ev P°kal in to drugič zapore-tljr?fl' Vendar pa ne morejo Spliča-v#, ^ zadovoljni s prikazano igro, f> a° Pa je, da so osvojili pokal, tri ysem se niorajo zahvaliti cen-Jerkovu, ki ima glavno zaslu-
Za to zmago.
Po tekmi, ki so jo odigrali v Genovi, je prišlo do hudih neredov. Skupina navijače! bolonjskega Alca je napadla sodnike in jugoslovanske igralce, tako da so le s težavo zapustili telovadnico. Taki dogodki so v zadnjih časih v Italiji skoraj na dnevnem redu. Želimo si le, da bo mednarodna košarkarska zveza ostro nastopila in zgledno kaznovala tako početje, ki nima z zdravim športom nič opraviti.
Pokalna tekmovanja so še enkrat pokazala, da so trenutno italijanska in jugoslovanska društva med najboljšimi v Evropi. Razvoj, ki ga je košarka dosegla v teh državah v zadnuh letih, je tako ob-odil sadove.
GOLF
PARIZ, 8. — Italija vodi po prvem dnevu mednarodnega ženskega turnirja v golfu za pokal Vilmorin v Parizu.
Vesna (na sliki med tekmo z Zaulami) bo morala jutri proti Devin-čanom zaigrati bolje, kot v svojih zadnjih tekmah
NOGOMET
V AMATERSKEM PRVENSTVU
JUTRI V BAZOVICI ZARJA PROTI PRIMORJU V PONEDELJEK DERBI MED PRIMORCEM IN GAJO
Breg in Vesna igrata danes - Juventina v gosteh - Zarja brez V. Križmančiča
2. AMATERSKA LIGA
Zaradi praznikov so nekatere tekme osmega povratnega kola -antici-pirali že na danes popoldne, ostale pa bodo odigrali jutri. V središču pozornosti tega zavrtljaja bo derbi v Bazovici med prvouvrščenim Primorjem in drugouvrščeno Zarjo. 0-stali naši enajsterici, Breg in Vesna, bosta igrali že danes popoldne.
ZARJA — PRIMORJE
Bazoviško igrišče bo jutri prizorišče zanimivega derbija, ki bo prav gobavo privabil rekordno število ljubiteljev nogometa, ki seveda pričakujejo lepo tekmo, upoštevajoč trenutno lestvico obeh ekip. Izid tega derbija bo morda odločilnega pomena za usodo ekip v nadaljnjem poteku prvenstva, saj le tri točke delijo vodeče Primorje od Zarje. Zato smo se obrnili do protagonistov tega derbija in jim zastavili nekaj vprašanj. Izbrali smo dva najmlajša nogometaša, 18-letnega Terčona za Zarjo in 21-letnega Gabrijela Husu ja za Primorje.
Terčon: «Prav gotovo bi se mi zadovoljili tudi z remijem, kajti zavedamo se, da je Primorje solidna

ODBOJKA
V 3. ZENSKI DIVIZIJI
Mlada ekipa Brega startala z zmago
Prepričljivo je odpravila šesterko La Previdente
Breg — La Previdente 3:1 (7:15, 16:14, 15:4, 15:4)
BREG: Slavec, Canciani, Stepančič, Štefančič, Cej, Metlika, Komar.
LA PREVIDENTE: Celli, Cerna, Cesari, Chiurco, Dobrilla, Fast, For-ni, Fronzoni, Riva, Sivitz, Borto-lussi.
SODNIKI: Beltrade in De Ferra.
Mlade Brežanke so uspešno začele prvenstvo 3. ženske odbojkarske divizije. V sredo, 6. aprila so .namreč premagale v prvi tekmi tega prvenstva ekipo La Previdente in s tem dokazale, da bodo pred - i stavljale trd oreh za marsikatere | ekipo.	,:
Očitno sO Dolinčanke prišle na i-grišče z določeno tremo in so prvi niz tudi gladko predale nasprotnicam. Resnici na ljubo pa lahko rečemo, da so slednje osvojile set samo po krivdi naših predstavnic,
ki so igrale brez vsake volje in so naredile precej začetniških napak.
Precej bolje pa je bito v ostalih setih. V drugem so se namreč dekleta ekipe La Previdente precej borile in so Brežankam kljubovale pri vsaki žogi, vendar je slednjim uspelo streti odpor.
V zadnjih dveh setih pa so naše predstavnice zaigrale precej umirjeno in so z zelo enostavno igro vendarle prisilile nasprotnice k predaji.
”. M.
NOGOMET
V MRASCAJNISKI LICI
JUVENTINA OSTALA PRVA NA LESTVICI
N Premagala je Pro Pano - Začetniška ekipa Štandrežcev podlegla Azzurri
SABLJANJE
DUNAJ, 8. — Tudi trije Italijani
so se uvrstili ,v finalni turnir svetovnega mladinskega sabijaškega prvenstva na Dunaju. To so Numa, Boreija in Azzi. V finalnih borbah je Borella osvojil srebrno kolajno.
' , M, ,	.	X v„ '1	*	;
Gaja bo v ponedeljek odigrala pomemben derbi z enajsterico trebenskega Primorca , j
"""""»■■■i, imillltllII,..................................................................................................M■ll■lllll■■llllll■lllll^l■llll■■ll■■l■■ll■llll■■lllt>
I&Nis
PRI TK GAJA
letos bo na sporedu več raznih tečajev
Septembra bo na Padričah na sporedu turnir
tos ,v,Sk‘ klub Gaja bo posvetil le-TaT ■ 0 Pokornost naraščaju.
slovenski teniški klub v bost Llni' k* razvija svojo dejav-kto* vztrajno in brez r*t!,j *’• t“'"Pa, ima letos na spo-*elj (j.J,®® tečajev. Vodstvo kluba
d<nQ.
spon.rr,
na ta način popularizirati
panogo med našo mla-
0 tenisu, kot športni oij-jo ! ai naj bi bila rezervirana h« s *roS°to ljudi, v zadnjem času
"tl 1pl	v ZiClUllJCUl V-UilU
daleč jč,1 na<tl° propada in nismo »oven P*1 bneva, ko bo tenis ma-Teča<Pu'‘tudi Pri nas.
Gaja „J1’ K’ Jih bo Teniški klub V na , 'Saniziral, se bodo razvijali
" maitdn ih fazah:
Urp' vsako sredo od 15. do 17.
feSL petnaisMnevni izpopol-Uri) lni tečai (vsak dan po 2
JUllja: enkrat v tednu (po 2 uri).
Septembra bo vodstvo kluba organiziralo poseben turnir za tečajnike z nagrajevanjem najboljših.
Vpisovanje do 30. aprila vsak delavnik, razen ob sobotah, rta telef. št. v31813 (od 9.30 do 12.30).
Vpisnina na vse navedene tečaje znaša 5.000 lir.
KOŠARKA
HEMEL HEMPSTEAD, 8. - Na kvalifikacijskem turnirju za evropsko ^jnoško košarkarsko prvenstvo so dosegli v 1. kolu te izide:
A SKUPINA
Avstrija - Portugalska	69:53
Anglija - Islandija	93:85
B SKUPINA
Škotska - Danska	100:77
Luksemburg - Irska	72:58
Danska - Luksemburg	83:64
škotska • Irska	85:74
ATLETIKA
NA DEŽELNEM PRVENSTVU
Sedevčič bo danes nastopil v Tržiču
Danes popoldan bo na deželnem prvenstvu v tekih na čas nastopil med naraščajniki v teku na pol ure tudi borovec Adrijan Sedevčič. Mladi atlet Bora je nastopil že na otvoritvenem tekmovanju v Trstu, a ni povsem zadovoljil. Ker gre za atleta, ki se s posebno vnemo posveča tekom na dolge proge od njega pričakujemo, da bo njegov rezultat v Tržiču tokrat boljši.
Pro Farra — Juventina 0:1
(0 :T)
JUVENTINA:	Rusjan. Makuc,
Markočič, Paliaro, Mervič, Devetak, Mermolja, Lepore, Leban, Marvin, Predan, 13 Stellato.
STRELEC: v 20, miin. p.p. Mermolja.
Naraščajniki Juventine so po nedeljskem uspehu v gosteh proti izkušeni ekipi Pro Farre potrdili svoje prvo mesto na lestvici. Gostje so bili skozi vso tekmo boljši od domačinov, ki so se le branili. Juventina je veliko napadala in njeni napadalci so zgrešili res številne priložnosti za gol. V prvem polča-sp so štandrežci prišli do zadetka po lepem strelu Mermolje.
ZAČETNIKI
Azzurra — Juventina 2:0
(1:0)
JUVENTINA:	Fabris, Brajnik,
Košuta, Markočič, Krpan, Cingerli, W. Nanut, Tomasi, Bressan, Makuc, Del Negro, 13 B. Nanut.
SODNIK: Ivan Plesničar.
Dobro razpoložena in bolj izkušena ekipa Azzurre je premagala začetnike Juventine. Pomanjkanje sreče pri nekaterih res nevarnih napadalnih akcijah Juventine (domačinom je uspelo doseči zadetka v dveh protinapadih), je botrovalo neuspehu slovenske ekipe. Juventina, čeprav je dobro igrala v napadu, je bila nekoliko slabša na sredini igrišča, kjer je nudila premalo potno ! či obrambi in napadu.
P. D.
KOLESARSTVO
BERGAMSK1 TEDEN
Bevilacqua vodi na skupni lestvici
ZINGONIA, 8, — Maurizio Man-tovani je osvojil 3. etapo mednarodnega kolesarskega tekmovanja v okviru «bergamskega tedna*. 122 km dolgo progo je prevozil v 2 urah 40’45” s p.h. 45,536 km na uro.
V njegovem času so prispeli na cilj še Fossato, Borgato, Tosoni in drugi.
Na skupni lestvici vodi Bevilac-qua z naskokom 3 sekund pred Če-hoslovakom Kalisom (ki je bil danes 5.), Cambijem, Borgatom 4n drugimi.
tov pa je že odstopila.
Trenutno vodi Finec Waldegaard na avtomobilu znamke ford, drugi pa je Preston (ford), tretji pa Ni-colas (peugeot). Eden od favoritov, Sandro Munari, je na 6. mestu z zaostankom 1.32*.
OBVESTILO
SPK CUPA
sporoča, da pripravlja TEČAJ O SPLOŠNEM PRAKTIČNEM POMORSTVU, ki ga bo vodil kap. Bruno Volpi. Tečaj bo služil tudi kot priprava za polaganje izpitov za upravljanje motornih čolnov in jadrnic, in bo v dvorani prosvetnega društva v Barkovljah, ob ponedeljkih in četrtkih zvečer. Podrobnosti za vpis ih začetek 'tečaja bomo javili pravočasno.
Odbor
ekipa, ki upravičeno računa na prestop v višjo ligo. Res je, da so Pro-sečani prejšnjo nedeljo prvič klonili V gosteh (proti Bregu) in zato bodo prišli v Bazovico s trdim namenom, da neporaženi zapustijo igrišče. Seveda, če bi nam uspelo premagati Primorje, pbtem bi imela tudi Zarja velike možnosti za prestop v višjo ligo.*
G. Husu: «Remi bi gotovo takoj podpisali, saj bi s tem ohranili prvo mesto in obenem tri točke prednosti pred Zarjo, ki je morda naš najresnejši tekmec za končno zmago. Tekma bo brez dvoma lepa in korektna, zato sem prepričan, da bodo prišli na svoj račun ljubitelji lepega nogometa. Spodbiti Vsekakor ne morem trditve nekaterih, ki menijo, da je Primorje v krizi. Bolj kot za krizo bi to označil za trenutno slabost naše ekipe. Razpoloženje v našem taboru je dobro in mislim, da bo tako ostalo tudi po tem derbiju.*
Na vprašanje kdo je favorit je bil Husu mnenja, da zmaga lahko pripada tisti ekipi, ki bo boljša na igrišču, k temu pa je Terčon optimistično in z nasmehom dodal: «V tem primeru bo to Zarja.*
S. SERGIO - BREG
Brežani bodo igrali že danes popoldne. V zvezi s to tekmo smo za mnenje vprašali levega branilca Brega Krevatina: «Odločno starta-mo na zmago in mislim, da nam bo to uspelo, upoštevajoč dejstvo, da je nasprotnik že obsojen na izpad in zato moralno precej potrt. S tem pa ne morem trditi, da imamo dve točki že v žepu; vsekakor je pc nedeljskem uspehu nad Primorjem naše razpoloženje na višku in to se mi zdi zelo pomembno. Osebno u-pam, da bom igral in slavil z o-stalimi tovariši prvo prvenstveno zmago Brega v gosteh.*
VESNA - S. MARCO DEVIN
Danes popoldne sprejme Vesna v goste nevarnega tekmeca, ki se (kot Vesna) bori za obstanek v ligi. Križani so po solidnem startu v zadnjih nastopih precej popustili in sedaj je položaj Vesne nekoliko kritičen. Priznati je vsekakor treba, da je morala Vesna prejšnjo nedeljo na igrišče brez Bottija in Skre-ma (oba diskvalificirana). Ker sta nogometaša prestala kazen, bosta danes lahko igrala. Torej, če ne bo prišlo do sprememb bi morali j Križani igrati v popolni postavi in ' to daje upanje navijačem, da bodo lahko danes pozdravili peto prvenstveno zmago Vesne.
V ostalih tekmah predvidevamo zmago S. Marca nad Zaulami, celoten izkupiček ' Rosandre na račun Flaminia, delitev točk med Costa-lungo in Edile Adriatico ter uspeh
Aurisine nad Pro Farro. V tekmi Op. Supercaffe - Opicina pa je možen vsaylzid.
3. AMATERSKA LIGA
Zaradi praznikov so pare šestega povratnega kola prenesli na ponedeljek. V skupini N, kjer igrajo naše enajsterice, bodo vse oči obrnjene na derbi v Trebčah, med Primorcem in Gajo, katera deli na lestvici trenutno pet točk. Trebenci, ki so na prvem mestu, imajo tekmo več od gajevcev. «Spopad» je morda prava beseda za ta derbi, ki je bil vedno precej vroč in napet ter bo prav gotovo privabil v Trebče številne navijače z obeh strani, ki bodo srčno bodrili svoje varovance. Kdo je favorit? Težko je dati odgovor. Res je, da so .Trebenci prejšnjo nedeljo doživeli poraz in zato morajo tokrat dokazati, da je ta spodrsljaj bil le slučajnost. Tudi Gaja mora dokazati, da visoka zmaga proti Unionu ni bila le slučajnost, saj gajevci v zadnjih nastopih niso ravno zablesteli, posebno ne z disciplinskega vidika. Za podatek k temu derbiju bi lahko dodali, da je
v. prvenstvenih spopadih med Trebenci in gajevci trikrat zmaga šla Primorcu, dvakrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu.
Kras bo tokrat igral proti solidni ekipi S. Andrea, ki trenutno deli drugo m-sto z Gajo. Enajsterica Krasa (kljub temu da je v zadnjih nastopih pokazala nekoliko več dobre volje) vsekakor nima možnosti, da bi prekrižala račune Tržačanom.
NA GORIŠKEM
Tokrat bo igrala le Juventina, saj je prvenstvo 3. AL, kjer nastopata Mladost in Sovodnje prekinjeno zaradi praznikov.
Štandrežci gredo v goste k ekipi Mar/Ter, ki se bori za obstanek v ligi in zato gostovanje Juventine ne bo lahko. Borghesovi varovanci bi se tokrat zadovoljili tudi z eno točko, saj bodo morali na igrišče bre* najboljšega strelca Urasa. Obenem tudi Tomana, s katero Juventina deli prvo mesto, prav gotovo ne bo iztržila več kot točko v gosteh v Zagraju.
B. R.
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiliiillilmiiiiiiimiitiiilliiiiuiimiiiiMiiimlilliHlliiillllimillimiiiiiiiiiiiiililiimiiMilllHa
Peter Starc, ki je lani branil barve Knntovela je letos kot krilo v-peterki Jadrana (ki nastopa v promocijskem prvenstvu) trenutno najuspešnejši strelec in je v svojem zadnjem nastopu (proti Barcolani) dal 46 točk
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiifMintiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiKiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiviiii
NAMIZNI TENIS
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V RIMINIJU
Danes nastopijo drugokategornice
Silvana Vesna ver (Kras) nosilka skupine številka ena
Nadaljuje se državno namiznoteniško prvenstvo v Riminiju, na katerem nastopa tudi devet Krasovih deklet, ki jih vodita trener M. Derganc in referent Z. Simoneta. Po pričakovanju prva dva dneva tekmovalnih nastopov nista prinesla Krasovemu taboru vidnejših zadoščenj, saj* so mlajše igralke stopile za zeleno mizo le v igri dvojic v mladinski in tretjekategomiški kategoriji, vendar (na osnovi njihove uvrstitve na jakostni lestvici) ni bilo mogoče od njih pričakovati visoke uvrstitve. To sodelovanje na vsedržavnem prvenstvu je bila v prvi vrsti nagrada za celoletni trud in treniranje, obenem pa si bodo
Prispevajte ta
DIJAŠKO MATIC«
na tako kakovostnem tekmovanju igralk? nabrale dragocenih izkušenj.
Danes bodo stopile v športno a-reno tudi drugokategornice in Kras 'ima dobre možnosti, da po zaslugi Blažinove, Rebulove, Vesnave-rjeve in Žigonove odigra vidno vlogo ter seže tudi po kolajnah.
1 Najprej bo na (vrsti tekmovanje dvojic, kjer lahko upravičeno računamo na visoko uvrstitev vsaj e-nega «bclordečega» para. Pozno zvečer in jutri pa se bodo pomerile med seboj tudi posameznice in or ganizator je vključil Vesnaverjevo kot nosilko skupine št. ena: upajmo, da bo z odličnim nastopom upravičila svoj sloves, pa tudi ostale tri i krasovke niso povsem brez mož nosti za visoko uvrstitev, še poseb no, če jim bo žreb naklonjen.
Prvi naslovi državnih prvakov, ki so jih podelili na letošnjem prvenstvu so ti:
AVTOMOBILIZEM
RALLV SAFARI
Na progi še samo trideset posadk
NAIROBI, 8. — Po osemnajstih urah vožnje je ostalo samo 30 tekmovalcev, ki se še borijo za končno zmago na mednarodnem rallyju safari. Grdo vreme in razmočene ceste delajo velike preglavice tekmovalcem. Zaostanki postajajo iz ure v uro večji, velika večina pilo-
IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMUlUllllllllllllllltllllliiniHllllltltllllMIIIUIIinillllMIItllllMIMIIHH
Bologna - Perugia	1
Finrentina - Juventus	X	2
Foggia - Lazio	X
Genoa - Milan	1	X
Intel- - Sampdoria	1
Roma - Napnli	1	X
Torino - Catanzaro	1
Verona - Cesena	1	X
Lccce - Monza	X	2
Palermo - Brescia	1
Tcrnana - Pescara	1
Treviso - Cremonese	X	2
Maršala • Bari	X
i:
2.
3.
4.
5.
6.
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1 X X 1
X
1
2
X
2
1
X
2
'	MLADINCI
posamezniki: Pesaresi posameznice: Saporetti moške dvojice: Bisi - Pesaresi ženske dvoj,: Manicei - Clementoni mešane dvoj.: Bargage - Saporetti NARAŠČAJNIKI posamezniki: Ingrassia posameznice: Mauriello moške dvojice: Potna - Rossi ženske dvojice: Mauriello - Alfi eri mešane dvojice: Ingrassia - Bevi-lacqua
Skupno nastopa na letošnjem prvenstvu 573 tekmovalcev iz 260 društev.
— bs —
KOŠARKA
V PKIJAlfcUbKl lEKiVu
Bor in Breg zadovoljila
Bor — Breg 114:124. (46:51)
BOR: Skepčevič 4, Canciani 38, Kalc 9, Pegan 39, Ražem 18, Vas-sallo 6.
BREG: Slavec 12, Male, Deber-nardi 2, Zobec 30, Meneghetti 4, Labiani, Pasinato, Di Donato, Gia-comini, Pertot 31, Starec 5.
SODNIK: Valter Vatovec.
Včeraj sta se na stadionu «1. maj* v prijateljski košarkarski tekmi pomerili peterki Bora (naraščajniki) in Brega («pomlad»).
Zmagali so starejši in tudi višji Brežani, s prikazano igro pa so v večji meri zadovoljili borovci.
Cancia
NOGOMET
Danes ob 17. uri se bodo na pro-seškem nogometnem igrišču pomerili med seboj univerzitetni študenti iz Ljubljane in Trsta. '
CANNES, 8. — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Cannesu so dosegli ta izida: Francija - Mehika	1:0
Portugalska - ČSSR	3:1
KOŠARKA
Boletova ekipa se je v mladinskem košarkarskem prvenstvu po prepričljivi zmagi nad Servolano povzpela na sedmo mesto lestvice
SAINT QUENTIN, 8. - Na evropskem ženskem mladinskem košarkarskem prvenstvu je Italija premagala Švico s 102:40 in je po dveh kolih na vrhu lestvice, skupno s Francijo, ki je. danes odpravila Irsko s 66:61.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 9. aprila 1977
NOGOMET
Z. AMATERSKA LIGA 15.30 v Trstu, Sv. Sergij Breg — S. Sergio ,
15.30 v
Vesna -
Križu
S. Marca Devin • * •
NAJMLAJŠI 17.00 v Trebčah Primorec — Cave Valpadana
16.30
Breg
Dolini
Libertas
ZAČETNIKI
15.30	v Miljah Muggesana — Breg , * * *
14.30	v Trstu, Sv. Alojzij Fulgor — Primorje
* * *
15.30	na Proseku Kras — Ponziana
ATLETIKA
DEŽELNO PRVENSTVO V TEKIH 15.3b v Tržiču Nastopa tudi Bor
JUTRI
NEDELJA, 10. aprila 1977
NOGOMET
Z. AMATERSKA LIGA 15.30 v Bazovici Zarja — Primorje
# * * '
15.30 v Cussignaccu
Mar-Ter Juventina
ATLETIKA
\
OTVORITVENO TEKMOVANJE SFRJ 10.00 v Novi Gorici Nastopa tudi Bnr
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 11. aprila 1977
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA 10.00 na Proseku Kras — S. Andrea * * *
15.30	v Trebčah Primorec — Gaja
• * •
KADETI
10.00	v Bazovici
Zarja — S. G'»v»nni # # #
NARAŠČAJNIKI
15.00	v Trstu, Sv. Sergij Giarizzole — Primorec
* » •
12.00	v Trstu, Kampanele Chiarbola — Primorje
* * *
9.00	v Dolini
Breg — Zaule
• • •
NAJMLAJŠI
11.30	na' Opčinah O. Supercaffe — Primorje
# * 4
12 45 v Trstu, Sv. Alojzij
Blue Star — Primorec
« 4 »
10.45 v Dolini Breg — Rozzol
4 4 4
ZAČETNIKI
15.00	v Trstu, Kampanele S. Vito — Kras
4 4 4
12.00	na Proseku
Primorje — Campanelle
PLANINSTVO
IZLET NA VREMŠČICO
9.00	v Senožečah
Prireja SPDT
BERITE
REVIJO
■»■MI ■ I
n^i
Iredniitvo, uprav«, oglasni oddabk,
RST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 'odružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
desečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina a inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
/ SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 etno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubljani, Gradišča 10/11 nad. telefon 22207
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de' lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500. leaalnl 500, osmrtnice in sožalja 250 Mr za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
'oitnl tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 8
9, aprila 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska [
ZTT I Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov fJEG
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Logika terorja
Ugrabitev socialističnega voditelja Guiria De Martina in atentat na zasebni urad notranjega ministra Francesca Cossige, ki sta imeli tolikšen odmev v javnosti, sta dramatično odjeknili v vseh italijanslch časnikih. Stališča. ki so jih listi zavzeli do podlih izpadov so, kljub skupni ugotovitvi, da se politični terorizem nevarno stopnjuje, različna pomirjevalna pri nekaterih, vznemirjujoča pri drugih, groba pri tretjih, ki skušnjo zvrniti na IPvi eo .vse odgovornost za sedanji položaj in za razraščanje terorističnega plevela, ker da je s svojimi stalnimi kritikami policiji in karabnjerjem skorajda razorožila može postave.
V zaključki! «UNITA’» poudarja, da bi koncentričen napad uspel, če ne bi strnjeni nastop vseh de mokratičnih si bil prevratnikom neprestopen jez, obenem pa opominja na slabost in nepripravljenost teles, ki so dolžni skrbeti za varnost državljanov. Od tod nujnost hitrih, korenitih in demokra tičnih reform.
&4čariU!
C0BBIEBE BELLA SEBA
Milanski CORRIERE DELLA SERA uvodoma ugotavlja, da vrtinec atentatov, ugrabitev in nasilja na prvi pogled opravičuje analogije med položajem v Italiji in položajem v latinskoameriških državah, ki so postale že sinonim političnega nereda, slabega državnega in gospodarskega upravljanja in nedemokratičnosti. Prispodoba je po mnenju lista u-pravičena samo. če jo uporabljamo kot opomin javnemu mnenju in političnim silam, ni pa osnovana. nasprotno je škodljiva, če hočemo poglobiti analizo italijanske stvarnosti in krize. Gre za trditev. ki je ravno tako absurdna, kot če bi. nam bilo v tolažbo dejstvo, da tudi Zahodna Nemčija, ki je z gospodarskega in političnega vidika neprimerno trdnejša državna tvorba, doživlja val nasilja.
List navaja vrsto citatov in u-gotovitev raznih italijanskih in tujih izvedencev, da dokaže veliko razliko med Italijo in državami Latinske Amerike in v zaključku ugotavlja, da se morajo politične sile odpovedati vsem tistim metodam, ki so postale praksa na južnoamerški podcelini. če hočejo poraziti prevratnike, ki bi radi pahnili Italijo v brezno. Prvi pogoj za poraz vseh mračnjaških sil, pa je brez dvoma, da narod ohrani mirne živce in ne naseda nevarnim formulam ter prispodobam.
Socialistično glasilo «AVANTI* pa v svojem kratkem uvodniku u gotavlja, da dejstvo, da so pre vratniki izbrali kot žrtev voditelja PSI, ni naključno, pač pa načrt no, ker so s podlim napadom sku šali ohromiti stranko, ki je v po litičnem središču italijanske stvar nosti in ji odvzeti zagona v nje nem naporu, da z dvostranskimi srečanji z voditelji st~ank ustavnega loka, vsaj delno izleči hude rane v družbenem tkivu. Prav za to — nadaljuje časnik — mora biti odgovor socialistdV še večja an gažiranost v boju za napredek za rešitev politične krize. K temu pa morajo prispevati tudi ostale stranke s hitrim dogovarjanjem o vladnem programu, s sestavo nove večine, ki naj podore in bran' državo pred prevratniškimi napadi in pred politično ter gospodarsko krizo.
Z oceno socialističnega glasila delno soglaša tudi Urinska STAM-PA, ki z Morom poudarja, da je položaj omračen in zaskrbljujoč*. Edini izhod iz te krize sta trden in stvaren sporazum med strankami ter sestava take vlade, ki bo znala uresničiti zastavljene si cilje. Spričo hudih ran v cl~užbe nem tkivu ter zastojev v državnem stroju, zasilno krpanje ne zadostuje več: lotiti se je treba ob
ZARADI UMORA VRHOVNEGA TOŽILCA ZRN SIEGFRIDA BUBACKA V KARLSRUHU
la Repubblica
IL, GIOHNO
iL GIORNO je v svojem kratkem komentarju nekoliko bolj a-larmističen in že uvodoma ugotavlja, da država ni preživljala tako hude krize od časa pokola na Trgp Fontana List se zato vprašuje, če se za vrtincem atentatov, ugrabitev in nasilja skriva prevratniški načrt in s', odgovarja, da je le težko verjetno, da bi z ugrabitvami in z bombami atentati lahko zrušili državno tvorbo. Ce pa si -taki izpadi sledijo skoraj brez presledka, lahko povzročijo histerične reakcije v javnem mnenju in vzbudijo željo po «močnih ljudeh*, «železni roki*, samomaščevalnosti. skratka nevarno je, da obup in panika prevladata nad treznostjo.
V ZRN — nadaljuje časnik — je bil ubit glavni državni pravd-'ivk. Gre za zločin, ki je podoben tolikšnim kriminalnim političnim izpadom v Italiji. Obe državi sta se šele pred dobrimi tridesetimi leti otresli mračnjaških diktatur in zato je še bolj zaskrbljujoče, da ju nekdo z atentati in nasiljem, skuša znova poriniti v brezno mračne preteklosti.
Država mora zato reagirati, trezno in odločno, saj bo v nasprotnem primeru terorizem imel kot posledico nastanek skupin «vi-gTantes* in »brigad smrti*, podobnih brazilskim in argentinskim, s čimer bi nasedli pasti prevratnikov.
LA REPUBBLICA pa pripominja, da je cilj teroristov očiten: preprečiti KPI postopno približanje vladi, vzburiti v KD reakcionarne sile, skratka razbiti levico na dva dela in zaostriti spor med njima, tako da bo reakcija imela prosto pot do oblasti. Tisti, ki so zadolžen' za uresničitev takega načrta se lahko skrivajo za črno ali rdečo etiketo, se lahko imenujejo NAP ali »ordine nero», s tem se bistvo vprašanja ne spremeni, saj je jasno, da prevratniške skupine, črno ali rdeče obarvane, težijo, morda podzavestno. k istemu cilu. Dejstvo, da se za temi izvrševalci skrivajo razne vohunske službe, da prevratiVki novačijo med navadnimi kriminalci in da jim razkrajanje družbenega tkiva omogoča večji manevrski prostor, samo dopolnjuje okvir in veča nevarnost.
Odgovor političnih sil je bil nagonski in vse so strnile vrste. Moro je na primer v sredo v Fi rencah. čeprav zelo oprezno, pristal na možnost političnega sporazuma s komunisti, Berlinguer in Craxi sta s svoje strani znova in odločneje predlagala ustanovitev vlade demokratične enotnosti. Najvplivnejši pa je bil poziv re-puplikancev k ustanovitvi koalicije, ki naj brani demokracijo.
Dogodke zadnjih dni, lahko tolmačimo na dva različna načina: po eni strani očiten namen preprečiti komunistom vstop v vlado, po drugi, kot naravna reakcija na nasilje, ta vstop pospešujejo. Dokončni odgovor mora sedaj dati krščanska demokracija, kj mora izbirati med dvema možnostima: omogočiti sestavo vlade demokratične enotnosti ali jo preprečiti.
l'Unita
IL POPOLO
Izredno ostri ukrepi proti zaprtim pripadnikom skupine Baader-Meinhof
Prepovedani so jim bili razgovori z odvetniki - Protest «mednarodnega odbora za zaščito političnih jetnikov v zahodni Evropi» - Policija na sledi domnevnima atentatorjema
Oktobra v Firencah mednarodna konferenca za svobodo v Čilu
SODIL JE MED NAJVIDNEJŠE GLEDALIŠKE IN FILMSKE USTVARJALCE
KARSLRUHE, 8. — Na vsem o-zemlju Zvezne republike Nemčije se mrzlično nadaljuje iskanje dveh teroristov (in ne štirih, kakor je bilo prvotno javljeno), ki sta včeraj z brzostrelko umorila vrhovnega zveznega tožilca Siegfrida Bubacka in njegovega šoferja ter hudo ranila telesno stražo. Preiskavo o a tentatu vodi državno tožilstvo pri zveznem vrhovnem sodišču v Karls-ruhu, kjer ima sedež tud' zvezno ustavno sodišče, dblasti so obljubi le nagrado 200.000 mark (okoli 75 milijonov lir) esebi, ki bi preiskovalcem odločilno pomagala pri izsleditvi zločincev.
Preiskavo so osredotočili na težak motor znamke suzuki, s katerim sta pobegnila storilca in ki ga je menda vozila mlajša ženska. Vozilo so policijski agentje našli nekaj ur po dogodku v samem Karls-ruhu in ugotovili, da si ga' je teden dni poprej izposodil proti plačilu neki 23-letni mladinec v Diisseldor-fu. Policija razpolaga z njegovim »identikitom*.
Z druge strani vneto iščejo troji-
co mladeničev, proti katerim je bil že pred časom izdan zaporni nalog. Gre za Giintherja Sonnenberga (22 let), Christiana Klara (24) in Knu-ta Folkersta (25). Prva dva sta o-sumljena, da sta neposredno izvršila atentat na Bubacka, tretji pa sodelovanja z njima. Sonrtenberg in Klar sta poleg tega obtožena, da sta v začetku tega leta na meji s Švico ubila policista. Sonnenberga nadalje dolžijo, da je decembra lani ukradel 30 kg razstreliva po naročilu neke teroristične organizacije. Policijsko poveljstvo je razmnožilo mrd agente in javnost fotografske posnetke vseh treh. Pozneje je policija sporočila, da Sonnenbergova fotografija ustreza identikitu osebe, ki je najela motor suzuki.
! Notranji minister Mnihofer, ki se je kmalu po atentatu vrnil s počitnikovanja v Švici, je izrazil tiskovni agenciji DPA prepričanje, da bodo storilci podlega dejanja kmalu prijeti. Pripomnil je tudi, da nasprotuje vsakršnemu ukrepu za poostritev zakonskih predpisov o javnem redu. Zahtevo v tem smislu
ilillliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiHiiiiiiiillilliliiiiiilllllIiiiiiliitiiiiirnMl
PREISKAVA 0 UMORU SODNIKA 0CC0RSIA
Neuspešno zasliševanje fašista Concutellija
Domnevni morilec rimskega pravdnika ni hotel odgovoriti na vprašanja florentinskih sodnikov
Komunističr.u glasilo «UNITA» pa ugotavlja, da četrtkova mogočna manifestacija v Neaplju objektivno predstavlja za ugrabitelje prof. Guida De Martina poraz. U-pali so, da bodo spravili prebivalstvo v obup, Neapelj, ki je eno od najbolj problematičnih italijanskih mest, pa je odgovoril z mogočno manifestacijo, katere politični) vrednost in pomen sta še večja, ravno ker sta odločen odgovor tako hudo prizadetega in obubožanega mesta.
List ugotavlja tudi, da se marsikdo sprašuje, v čem je ugrabitev prof. De Martina različna c-’ drugih podobnih zločinov, katerih žrtve so bili politično manj angažirani ljudje, in pojasnjuje, da z razliko od drugih podlih dejanj, ugrabitev socialističnega voditelja kot neposreden napad na predstavnika demokratične stranke pomeni dejansko neposreden napad na državo in torej napad na svobodo vseh. V tem smislu ga gre uokviriti v vrsto drugih podob-,nih izpadov kot ugrabitev dr. Sos-sija ali umor nekaterih sodnikov, zločinov, katerih cilj je bil zrušiti državne demokratične ustanove.
Povsem drugačen je ton komentarjev v glasilu KD IL POPOLO in v Montanellijevem II. GIOR-NALE. Demokrščanski časnik u-vodoma poudarja, da noče oživljati teorije nasprotnih ekstremizmov, ni pa mogoče prezreti dejstva, da NAP in »ordine nuovo* Curcia in Junia Valeria Borgheseja, Fel-trinellija in Saccuccija ne moremo spraviti v isti koš. List očita nadalje levici, da ni znala pravočasno doumeti nevarnosti samovza-nih revolucionarnih ultralevičarskih skupinic in da je z žolčno in vztrajno polemiko proti tako imenovanim državnim »ločenim telesom* dejansko onesposobila obveščevalno in varnostno službo v času, ko bj morali s konstruktivnimi predlo i omogočiti obema te lesoma učinkovitejše izpolnjevanje njunih dolžnosti. »Teroristične ultralevičarske skupine — zaključu-■ je list — so zelo močne. Čas je. da se politične sile tvorno so očijo s problemom, kako jih razkrinkati in onesposobiti.*
Montanellijev list pa obtožuje levico, da skuša zlorabiti ugrabitev Guida De Martina, da bi vrinila komuniste v vlado. V bistvu ponavlja izvajanje demokrščanske-ga lista, vendar na bolj grob in brezobziren način, (vt)
FIRENCE, 8.	— Florentinska
sodnika Alberto. Corrieri in Pier-lirgi Vigna, ki vodita preiskavo o umoru rimskega kolega Vittoria Occorsia. sta danes zopet zaslišala domnevnega morilca Pierluigija Concutellija in Gianfranca Ferra ki velja za enega od njegovih pajdašev. Slednji je bil zelo zgovoren in je prišel na dan z novo »resnico*, ki sta jo sodnika vsekakor o-cenila ,kot golo izmišljotino. Kaže, da je mladi Ferro skušal prepriča ti sodnike, da Concutelli sploh ni vpleten v zločin. V ta namen naj bj naprtil odgovornost terorističnega izpada skupini še neidentificiranih tujih provokatorjev, ki naj bi spremljali in ščitili nekega A-meričana, po njegovem dejanskega morilca. V svojem izvajanju pa je bil mladi prevratnik dokaj nespreten, saj je v poskusu, da bi rešil pajdaša, dokaj poslabšal svoj položaj. zaradi česar ie njegov zagovornik odv. Tadeucei Sassolini vrnil mandat.
Takoj nato sta sodnika zaslišala Pierluigija Concutellija, ki je zopet podal lik odločnega prevratnika, ki v nobenem primeru noče sodelovati s preiskovalci. Kvečjemu zviška meče nekoliko postranskih informacij, ki naj bi razbremenile nekatere pajdaše. Kot je poudaril v razgovoru s časnikarji dr. Corrieri domnevni mbrilec ni hotel odgovoriti na nobeno vprašanje, ki je zadevalo atentat na Occorsra ali organizacijo »ordine nuovo». Sodnik mu je zato napovedal, da ga ne bo več zaslišal, dokler ne bo dobil rezultatov balističnih poskusov z brzostrelko »inghram*. ki so jo zaplenili v njegovem skrivališču. Na to je osumljeni fašist, ki se proglaša za dobrega izvedenca v orožju, o-holo pripomni, da so ti poskusi brezpredmetni, češ da ne bo mogoče dokazati ničesar.
V	nasprotju s to trditvijo na florentinskem državnem pravdništvu pravijo, da so prvi rezultati spod budni, pa čeprav bodo izvedenci šele po Veliki noči lahko točneje odgovorili na sodnikova vprašanja. V sodnih krogih se je že pred časom govorilo, da so izvedenci opra vili vrsto poluradnih poskusov s brzostrelko (s pravnega vidika neveljavnih, ker jim niso bili priča obtoženčevi zagovorniki) in prišli do zaključka, da gre res za orožje, s katerim je bil ubit rimski sodnik.
V	razgovoru s časnikarji sta sodnika Vigna in Corrieri ocenila današnji zasliševanj' kot koristni, pa čeprav je še veliko vprašanj orez odgovora. »Odločilna elementa — je pripomnil dr. Corrieri — sta po mojem mnenju lahko samo dva: dokončno poročilo balističnih izvedencev in aretacija Paola Bianchija.* Sodnik je dodal še, da je zahteval kopijo dosjeja o rovarjenju italijanskih fašistov v Španiji, ki ga je španski notranji minister pred ne davnim izročil italijanskemu Kolegu Cossigi. «Zaenkrat — je pojas nil — nimam elementov, da bi jih kazensko preganjal v okviru svoje preiskave. Gre pa vsekakor za mena, ki se porajajo v nekaterih naših aktih in zato sem imel potrebno poglobiti to problematiko. Upam. da mi bo dosje izročen ' prihodnjih dneh.*
Concutelli in njegov somišljenik Luciano Franci sta se kmalu po zasliševanju ostro spoprijela z nekaterimi levičarskimi skrajneži, ki so prav tako zaprti v kaznilnici v Volterri. V pretepu jo je Franci pošteno skupil. Po prvem pregle-
du v kaznilniški ambulanti so ga odpeljali v pizansko bolnišnico, kamor so ga zdravniki sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. (vt)
TEHERAN, 8. - Tukajšnje o blasti so sporočile, da je predvčerajšnji potres v južnem delu Irana zahteva) 352 človeških žrtev, torej manj, kakor je bilo rmsliti. Res pa je, da ni mogoče vedeti, koliko mo rebitnih žrtey še leži pod razvalinami. število ranjenih ni znano.
Na območju Bandar Abas ob Perzijskem zalivu, kjer je bilo 22. mar-med silovitim potresom ubitih 150 in ranjenih 120 oseb, so danes popoldne zaznamovali še dva lažja sunka. Za sedaj se še ne ve, če sta povzročila kako žrtev.
Potres v Iranu zahteval 352 človeških žrtev
postavlja krščanskodemokratska o-pozicija, ki je sploh zagnala največji vik in krik ob umoru vrhovnega zveznega tožilca. To priložnost je izkoristila za oster napad na vlado socialdemokratsko - liberalne koalicije, ki ji -očita, da ni sprejela dovolj učinkovitih pobud za strtje terorizma.
Vodja bavarske CSU Franz Josef Strauss, ki ga poznamo kot izrazito desno usmerjeno politično osebnost, juriša na bonsko vlado z zahtevami po uvedbi najbolj represivnih policijskih metod, kajti le tako bo po njegovem mogoče preprečiti, «da se zahodnonemške kaznilnice postopoma spremenijo v ,.vrhovni štab” za-rotništva*. Drugi krščanskodemo-kratski in pa krščanskosocialni predstavniki zahtevajo uvedbo telefonskega prisluškovanja pogovorom med zaprtimi teroristi in njihovimi odvetniki (to se v resnici že dogaja), nadalje zaostritev zapornih kazni ter učinkovitejše varnostne ukrepe v jetnišnicah,
Do zaostritve nadzorstva v, zaporih je v resnici že prišlo sinoči, tako še posebno v kaznilnici Stamm-heima (Stuttgart), kjer so zaprti člani znane anarhične skupine Baader-Meinhof — Andreas Baader, Gu-drun Esslin in Jan Karl Raspe. Le-tem so bili prepovedani razgovori odvetniki, razen tega ne smejo brati časopisov, pa tudi ne slediti televizijskim sporedom. Eden od njihovih branilcev, odv. Klaus Croissant, je zaradi tega odločno protestiral ter označil omenjene ukrepe kot nezakonite. Pripomnil je, da gre za hudo zlorabo, kj je zapornike dejansko spremenila v prave talce. Iz protesta proti tem ukrepom je deset jetnikov v drugih kaznilnicah ZRN, ki so nedavno začeli gladovno stavko zaradi prisluškovanj med
FIRENCE, 8. - Na pobudo občinske uprave in združenja »Italija-Čile» bo 29. in 30. oktobra v Firencah mednarodna konferenca o položaju v Čilu. Kakor je na tiskovni konferenci pojasnil florentinski župan Elio Gabbuggiani, bo namen konference izraziti vsem demokratom v tej nesrečni latinskoameriški deželi solidarnost svetovne javnosti.
Župan je na konferenco pod ges lom «Mesta sveta za svobodo v Čilu* povabil župane vseh glavnih mest in drugih pomembnejših mest na svetu, mednarodne organizacije, ki se izrecno borijo za spoštovanje načel o človečanskih in političnih pravicah, predstavnike mednarodne ustanove UNESCO, najuglednejše zastopnike mednarodnega kulturne gh in političnega življenja, glasnike čilskih izseljencev in seveda predstavnike svetovnega tiska.
Udeleženci konference bodo izglasovali. enotno resolucijo, ki jo bodo nato posredovali OZN in vladam posameznih držav.
Iz Čila je medtem prišla vest, da je vrhovno sodišče dokončno zavrnilo zahtevo po temeljiti preiskavi v zvezi z izginotjem demokratov po I. 1973. Zahtevo, so postavili svpjci 501 izginulega zapornika.
PEKING. 8. — Predsednik vlade Hua Kuofeng je danes sprejel mavretanskega predsednika Mokta-rja Ould Dodaha.
Umrl je Igor Pretnar
Letos je prejel Prešernovo nagrado za režijo filma Idealist in celotni filmski opus, deležen pa je bil še drugih priznanj
Slovenski kulturni delavci so včeraj izgubili iz svojih vrst enega izmed najvidnejših gledaliških in filmskih umetnikov: po mučni, neozdravljivi bolezni je umrl režiser Igor Pretnar, človek, ki je znal z izjemnim občutkom za vsebino in mero prelivati slovenska literarna dela v podobe na filmskem platnu in ki se je s tem svojim delom še posebej proslavil prav ob 100-letnici Cankarjevega rojstva z ekranizacijo Martina Kačurja. S filmom, ki mu je dal naslov Idealist, je Pretnar požel številna priznanja in nagrade, z njim pa je tudi zaokrožil svoj filmski opus, v katerem se je izkazal kot celovit ustvarjalec.
Igor Pretnar se je rodil 3. aprila 1924 v Ljubljani, kjer je po končani gimnaziji obiskoval akademijo za gledališko umetnost, po diplomi pa je nadaljeval študij na visoki filmski šoli v Moskvi. Za časa vojne je bil najprej v zaporu v Ljubljani, potem pa v italijanskem koncentracijskem taborišču. Po osvoboditvi se je takoj posvetil filmu in začel kot režiser Triglav filma, vendar je leta 1954 našel pot na odrske de ske in za krajši čas postal režiser in umetniški vodja "Prešernovega gledališča v Kranju, od julija 1955 pa se je ves posvetil Mestnemu gle-
iiiiiiMiiiiiiuimiiiiiiiiiuiiHmiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHuiiuiiiimiiHiiMiuimiiiiiiiiiiiifiiiMiiiiiimiiiiiiiiiii
trojico v Stammheimu in njenimi odvetniki, danes sklenili, da se bodo
AUGUSTA (Siracusa), 8. — Ponoči šta med tunizijskim rtom Bon in sicilskim rtom Lilibeo nedaleč od Maršale trčili danska petrolejska ladja «Esso Callunda* ter ugandska tovorna ladja «Uganda». Nesrečo je zakrivila ugandska ladja, ki je silovito zadela v zadnji desni bok danske cisterne
za nedoločen čas odpovedali pitju vsake tekočine.
Proti »represalijam na račun zapornikov, ki niso vpleteni v atentat na Bubacka* je danes nastopil s sklicanjem tiskovne konference tudi Mčdnarodni odbor za zaščito političnih zapornikov v zahodni Evropi*. Prj vsem tem se vsiljuje domneva, da skušajo oblasti ZRN politično izkoristiti včerajšnji atentat za še večjo gonjo proti levici, češ da pod- < pihuje terorizem, ter tako usmeriti j politično os v državi še bolj na desno. Zadeva Baader-Meinhof je v tem sklopu idealno sredstvo. Tudj ne gre pozabiti, da je v ZRN v veljavi zakon, ki prepoveduje komunistom zaposlovanje v državnih službah (»berufsverbot*). (dg)
Slabo vreme preprečuje odstranjevanje tetraetila
PESARO. 8. - Davi je silovit požar zajel tovarno hladilnikov in drugih gospodinjskih strojev INDEL iz skupine IRI. Zublji, kj jih je sprožil kratek stik, so uničili 12.000 I hladiinikov in stroje za njihovo izde- | lovanje. Skupna škoda se suče okoli 3 milijard lir.
Tovarna zaposluje približno 115 de-lavcev, ki bodo zaradi nesreče ostali dolgo brez zaposlitve. Župan kraja Sant’Agata Feltria, kjer stoji tovarna, je o zadevi takoj obvestil pristojne dejavnike na deželni upravi ter jih zaprosil, naj z ustreznim finančnim prispevkom pomagajo u-službencem zgorelega obrata.
dališču ljubljanskemu, kjer je najprej nastopil kot režiser.
Režiral je dolgo vrsto gledaliških del, s posebno naklonjenostjo pa se je posvečal ruskim avtorjem od Gogolja in Čehova do Gorkega in Ratajeva ter slovenskim od Cankarja in Leskovca do mlajših. Kljub nedvomnim uspehom, ki jih je doživel kot odrski umetnik, je najglobljo brazdo zaoral v mladem slovenskem filmu. Njegovemu tenkemu posluhu gre zahvala, da so izkušnje slovite Einsteinove ' filmske šole ustvarjalno sooblikovale temelje slovenskega filma.
Že prvi igrani film Na valovih Mure, posnet po noveli Miška Kranjca, je bil izdelan estetično in je izpovedno zrel. V filmu Pet minut raja je s skopimi sredstvi filmski izraz samo zvečal. Enako mojstrstvo izpričuje tudi ekranizacija Samorastnikov Prežihovega Voranca. Z delom Igorja Pretnarja je naša literarna klasika začela živeti v filmu polnovredno življenje. To pri' znanje beremo tudi v, utemeljitvi Prešernove nagrade, katero je Pretnar prav letos prejel za režijo filma Idealist in celotni filmski opus. V njej med drugim piše: »Idealist je bil realiziran suvereno in umetniško zrelo, približal nam je Cankarjevega Martina Kačurja in se tako s filmsko stvar' vijo oddolžil oh Cankarjevi 100-letnici spominu velikega pisatelja. Igor Pretnar. j* tako naša slovenska, kot jugoslovanska osebnost.*
Danes moramo z žalostjo in greti' kobo v srcu zapisati: je bil. Naša žalost je tem večja, če pomislimo« da je bil star komaj dobrih petdeset let in da si je slovenski film prav od njega obetal še velikih dosežkov.
Zaradi slabega vremena so začasno prekinili odstranjevanje sodčkov svinčevega tetraetila z dna Otrantskega preliva. Ladji družbe Saipem sta se vrnili v pristanišče, potapljači pa še vedno delajo na morskem dnu. Na sliki: tehniki družbe Octel pregledujejo sod, ki so ga dvignili na površje* v četrtek
Zahteva NAP
(Nadaljevanje s 1. strani)
«rdečim brigadam* in je zaprt zaradi strelnega spopada.
Giovanni Gentile Schiavone velja za voditelja NAP. Sodeloval je pf*
.................„11,1,11111,111111111,1 Iti II MIHIH..............................................................................................................................IIII "lili HIII lili Hilli H H lili III Hilli
Spričo velikonočnih praznikov
Ostri spopadi v južnem Libanonu
BEJRUT, 8. — Palestinski in pro-gresistični borci so' kot kaže utrdili svdje položaje na območju Kiema. mesta v južnem Libanonu, ki so ga zasedli v prejšnjih dneh. Po poročanju 'nekaterih očividcev je bilo mesto v spdpadih prejšnjih dni povsem razdejano in je dejansko le ogromna grmada ruševin. Kaže tudi. da je izraelska vojska tudi to noč priskočila na pomoč desničarskim silam in s topovi obstreljevala položaje palestinskih in progresističnih borcev okrog Kiema in v mestu samem.
O silovitih spopadih poročajo tudi iz okolice Mafdžejuna, ki jc eno od 'najpomembnejših oporišč falartge v
južnem Libanonu. Po nekaterih vesteh iz Bejruta naj bi osamljeni palestinski ostrostrelci dejansko paralizirali nekatere mestne četrti.
Izraelci skušajo medtem minimizirati pomen uspehov palestinskih in naprednih borcev kot tudi obseg spopadov. Najbolj vneti v tem poslu so vojaki, ki poudarjajo, da imajo falan-gisti samo okrog tisoč oboroženih mož, palestinske čete pa naj bi bile številčno še skromnejše. V istih krogih poudarjajo tudi, da bi morali fulan-gisti premostiti brez hujših problemov težave zadnjih dni, v katerih so doživeli hude poraze. Izrael pa je vsekakor mnenja, da je-posfcg libanon-
ske redne vojske edina pot za preprečitev nadaljnjih spopadov.
V	desničarskih krogih trdijo, da je sirska pomoč omogočila uspeh pale-slmsko-progresistične ofenzive, vendar kaže. da je v teh trditvah bore malo resnice, če celo Izraelci poudarjajo, da doslej ni dokazov o neposredni udeležbi Sircev v spopadih zadnjih diii.
V	Bejrutu se medtem nadaljujejo posvetovanja za rešitev krize. V tem okviru je zunanji minister Fuad Bi-slros sprejel sovjetskega veleposlanika Aleksandra Soldatova. (vt)
Na sliki: palestinska borca med kratko prekinitvijo spopadov.
Turistični tokovi se množijo kljub deževnemu vremenu
RIM, 8. -z Milijonom Italijanov, ki vsako leto ob tem času zapustijo domove, da si privoščijo nekajdnevni počitek, se tokrat ne obeta ugoden velikonočni vikend. Skoraj povsod v državi je slabo vreme: dež, nevihte, megla in mraz, v planinah pa sneg, ki sicer privablja ljubitelje zimskih športov. Sončno imajo le v nekaterih redkih predelih Sicilije in Kalabrije.
Kolikor zadeva dopustnike, italijanske ali tuje, velja omeniti, da se njihov protnet naglo veča. V Liguriji, tako še posebno v Genovi, v Benetkah, na Tridentinskem - Gornjem Poadižju, v Lombardiji, Piemontu in med drugim še na Siciliji in v Rimu, so že danes zaznamovali izredno število inozemskih gostov: ti so dospeli pretežno iz ZR Nemčije in Francije ter seveda Švice, namenjeni pa so z ene strani v gorska letovišča, z druge pa v južne kraje. Promet na avtocestah je velik, isto velja za letališča,
Železniški promet ni kdo ve ka ko gost: dobro zasedeni so predvsem vlaki, ki vozijo v rojstne kraje južne delavce, zaposlene v turin skem Fiatu in drugih obratih, oziroma izseljence, ki pa jih je letos vsekakor manj kot lani ob tem času. Na polno paro obratujejo trajekti, ki povezujejo Genovo s Sardinijo. Na otoku so dokaj zaskrbljeni zaradi izredno slabih vre menskih razmer:	povsod ' dežuje,
mestoma pihajo močni vetrovi, morje je razburkano in temperatura je znatno padla.
Vojaška vremenoslovska služba iz Rima sporoča, da se bo vreme jutri in v nedeljo še poslaK"V izboljšalo pa naj bi se takoj pu ve likonoenih praznikih, (dg)
ugrabitvah sodnika Di Gerinara i® industrijca Moccie.
Roberto Ognibene pripada sani0" zvanim «rdečim brigadam*. Oktob''* 1974 je ubil karabinjerskega po®" častnika Maritana.
Maurizio Ferrari pripada prav tako samozvanim »rdečim brigadam* in je sodeloval pri ugrabitvah La-bate, Amerio, Sossi.
Antonio Lo Muscio, ki naj bi n* letališče Linate telefoniral zadri)* navodila pa je »sedanji* voditeu NAP. Živi z Mario Pio Vianaie 1,1 je verjetno on moški, ki je na rimskem avtobusu pred nekaj tedni u' strelil mladega agenta Graziosija-Glede ostalih pa preiskovalci spFjJ niso vedeli, da pripadajo NAP aj1 samozvanim «rdečim brigadam* lD se jim zdi 'tudi to sporočilo ne P°" vsem verodostojno.
Dejansko lahko ugotovimo, d* »napisti* in fašisti «Ordjne ne'"'1* (uporabljamo tako razločevanje, če prav je zgolj konvencionalno in ja5' no izhaja, da gre v obeh primeri'1 za skrbno zakamuflirane terorist'*] ne organizacije, na katere taka fj’ dejna* ločitev ne Velja) tekmuje*! med seboj v »šakalstvn* sporo<5* izmučeni De Martinovi družini. .
Zvečel so se namreč oglasili turi neonacisti »Ordine nero* in zahteva11 (podobno kakor NAP) zamenjavo u' grabljenega De Martina z zaprtim1 fa šisti.
Poglejmo njihovo sporočilo: «V rok"
6 ur bomo poslali uredništvu d ne vrt ka «I.a Nazione* v Firencah zlato u*f znamke ’ti«sot’ in De Martinovo *" stnico s 114 tisoč lirami. Skupaj s te ma dokazoma bomo snoročPi pogoje osvoboditev Concutellija. Tuti la in W meija. Ultimatum zapade 15. apri'*1 sicer vam bomo De Martina poslali P* kosih. . .» In tako dalje.	^
Preiskovalci so nemudoma vprašri De Martinovo družino za pojasnil*' Res so Guidovi sorodniki izjavili, ne vedo, koliko denarja je itrel s
boj. Ne marajo pa (razumljivo) po'
dati katere znamke je njegova pest n a ura.
Zaenkrat se torej ne ve. katera ■-med teh skupin je dejansko ugrahjJJ Guida De Martina, čeprav je značiMj tv obeh primerih), da je zahteva ve* no ista: osvoboditev nevarnih tel-®11 slov.	'
Vsekakor pa v krogih notranje*1! ministrstva pripisujejo večjo važno sporočilu NAP o jopiču ugrabljene^ De Martina. Dr. Santillo domneva. 1. bodo v prihodnjih urah ugrabite* poslali organom ifitranjega mini^-g stva dokaz, da je Guido De Malti11* zares v njihovih rokah, (st.s.)
Zgodovina človeštva .
(Nadaljevanje s 4. strani)
to-
ga, ki govori o koncu tega sj letja, še toliko zanimivejša in P°' membnejša.
Ko poročamo o zadnji knjiP1 Zgodovine človeštva in prikaz? razvoja kulture in znanosti v okm ru Unesca, moramo seveda izrli' žiti misel, da bo ta zbirka nalet1' la tudi pri Slovencih na uslrez0° zanimanje. Naklada 10.000 izvodov in veliko naročnikov sta vsekak0[ dobro znamenje za to. Seveda r pričakujemo tudi strokovno in kr}. tič no oceno jugoslovanskih in •s" posebej slovenskih zgodovinarjet>< če se te Slovenci s pisanjem obe* —'i-ViDine ne moremo posebej V* u vali t i.