Štev. 67.

Lienz, ponedeljek 8.aprila 1946.

Leto. 2»

Vatikanski radia o Slovana h

,  VVnaši zadnji številki Smo poročali o uspešnem pevskem na¬
stopu slovenskega terminskega pevskega zbora iz Servi^liana v Rimu.

Vatikanski radi jo je v soboto 23»III. ob pol desetih zve¬
čer oddajal slovensko petje te** a zbora ter je hkrati te^a dne podal
tudi članek o' Slovencih. Tudi v ponedeljek je vatikanski radio oddajal
v  slovenske pesmi v torek pa* je čl ar-, ek o Slovencih s slovenskim pet j em
oddajala poljska oddaja te** a radija. Oddajali bodo se v nekaterih
c '-lh jezikih. -.Omeniti moramo še, da so v petek 22o»naši pevci peli
tudi Poljakom, ki sc jih bili za ta koncert posebej prosili in porabi-

*!- JL •

Članek, ki "a- je ob pevskih nastopih slovenskih pevcev v
Rimu oddajal vatikanski radij o , se -"lasi;

"Na meji zahodnega evropskega sveta, na ozemlju, kj&r se
prelivajo zahodni in, vzhodni kulturni vplivi in se stikajo tri ~lavne ..
evropske narodnostne družine, kljub vsemu zunanjemu obračanju in no¬
tranjim krizam .le tisoč dvesto let svojo neomajno zvestobo Petrovemu
bedežu. izpričuj e mali slovenski narod.

Leta 745 po Kr* r. se je s krstom slovenskih kneževičev
Gorazda in Hotimirja uradno začelo pokrištjaftjevanjg Slovencev, ki so
prvi izmed Slovanov ' sprejeli luč Kristusove£a evangelija. Kot skoraj
vsem mladim srednjeveškim narodom, so tudi Slovencem irski potujoči
misijonarji (pere^rinantes pro Domine), jdosredcvali^vre&note krščanske
vere. Irec. sv.Mtfdest je postal prvi -škof slovenskega ozemlja* Najlepši ,
razcvet kulturnega, in verskeva življenja v stari slovenski z-odovini pomeni
pomenijo tista leta, ko sta sv.Ciril in Metod našla na j rodovitn e j š e polje
svojemu apostolatu v Panonski Sloveniji kneisa Koclja, ki je izmed vseh
vladarjev svoje dobe najbolje razumeval katoliški,univerzalizem Ci¬
ril -Metodovega misijonskega delovanja.

V usodni povezanosti z evropsko zahodno družbo so si Slo¬
venci kmalu osvojili vse vrednote srednjeveške krščanske kulture. Nem¬
ški kronist Helmond jim je že v 11* stoletju mo°-el dati tole sijajno
spričevalo; ' _, Ni na svetu naroda, ki bi bil bolj vnet za božje čaščenje
m ki bi bolj spoštoval duhovnike, kakor so Slovenci." V krščanski
veri so srednjeveški Slovenci našli moči, da so vztrajali, pred vsemi
vevarnostrni, ki so jih njim in vsej evropski skupnosti prinašali Obri,
Madžari in Turki. V 300 letnih bojih s turško ekspanzlvnostjo so Slo-•
venci .bili del pfedzidja- krščanstva, za katerim so dru^i evropski na-
.roui nemoteno mo^li razvijati svoje kulturno življenje. V 16. stoletju
.se je obračanju. po islamu pridružila še'nevarnost protestantske verske
revolucije, ki jo je slovenski nabod, zlasti'pod*vodstvom ljubljanske*:

°\a škofa Hrena, zmagoslavno premagal. Tako j$ mo-el versko enoten v do-
bi*baroka doseči prvi višek svojega kulturne~a dela, ki aa v vsem ob¬
se ~u navdihuje duh tridentske verske obnove.

Kakor*protestantičem tako pozneje tudi jožefinlzem ni mo-
vq 1  udušiti pravera kat oličkema duha in zvestobe slovenskega ljudstva.- '

Sv. Sedežu * Ko s« je kor. vri 16«, stoletja slovenski narod začel zavedati

*«C ; -po,je narooa;

%

ur ..l  no:

čelu te ; -& prizadevanja stali ka-

Štev* 67

Domači glasovi,8.IV.1946*

Str. 2

■toliški duhovniki. Temu dejstvu je treba pripisati, da se slovensko
narodno prizadevanje nikdar ni izmaličilo v kak poganski ekstremni n-ao.
nalizem. To je predvsem zasluga božjega služabnika Antona Martina Slom
ška, mariborske-a škofa (1846 -1862), ki je na najbolj Čudovit'način

10 -

O.

znal

da.

združevati ljubezen do Bo^a, do Cerkve in do svojega milega naro-

<§;

V 19.stoletju so katoliški Slovenci z. vso vnemo^in iispešno'
stjo. uresničevali navodila zadnjih velikih papežev.“Katoliško cribanje
je pod vodstvom škofov Mahniča, kardinala Missia, Jegliča,v popolnem_
zajeld ves slovenski narod s svojimi verskimi, kulturnimi in socialni¬
mi or~anizaoijami. Za versko in nravnS oblikovanje so zlasti skrbele
Marijine družbe. Moderen socialni prČ^ram je slovenskim katoličanom

'■i a črtal pred vsem dr. Jan. Ev. Kr ek, či/rar socialne ideje je med mladino
najbolj uspešno zanašala Orlovska mladinska organizacija.

Kot zaveden katoliški narod so Slovenci 1. 1918 stopili v
svobodno narddno drravo Ju~oslavijo. Takoj so spoznali, da je njihova
osebna naloga v organizmu katoliške Cerkve zbliževati vzhodne Slova¬
ne z Rimsko apostolsko Cerkvijo. Temu cilju so po navodilih Sv., Sedeža
posvetili velik del svojih sil.

Vsa ta prizadevanja je kruto prekinila 2.svetovna vojna,
ki je-vprav katoliške Slovence zadela kakor malokateri evropski narod.
Okupacija nacističnih'fašističnih sil'je v pretežnem šlovenskem'o-
zemlju u zatrla ne le vsako sled narodnega, ampak tudi or-aniziranema
verskega življenja. Trpljnju, ki je prinesla sovražna okupacija, so
.se pridružile še u neštevilne žrtve komunistov.

Zato s toliko večjim prepričanjem vstfajd v veri v duhovne
vrednoto, ki odino moiejo za utoviti in zavarovati dostojanstvo posa¬
meznemu človeku in narodni skupnosti, v tiste vrednote, ki je njihov
največji Glasnik Sveti Oče Pij XII."

Da je vatikanski radijo ob slovenski pesmi oddajal ta čla¬
nek o Slovencih in -a še u oddaja v drugih jeziki^, v širni svet, to rja
za Slovence doma in v u beumstvu ter izgnanstvu največjema pomena.

V teku te~a tedna je vatikanski radijo oddajal ta članek
ter slovenske pesmi najprej v italijanščini, nato v u španščini, za tem
v poljščini. Zvečer 28.III. pa j,e angleška-oddaja te~a radija oddajala
pet najlepših pevskih komadov, prva je bila 'V Gorenjsko oziram se
skalnato stran", ki so izmed vseh dosedanjih oddaj bile tehnično najd¬
bo! je oddajane. Zraven pa je oddajala postaja krasen članek o Sloven¬
cih ter njihovem sedanjem trpljenju. To so w Otovo veliki dogodki;

Povod za ta veliki dogodek pa je neposredno dala zmagovita

slovenska pesem, ki jo je pretškli teden v

val servi^lienski slovenski begunski pevski
je nato vatikanski radijo vzel na trak.

Te~a nastopa,sprejema pri Sv,Očetu
še ni bil deležen noben begunski narod v tujem

širni svet iz Rima prepe-
zbor "Slovenija", in jo

in takeP , a*uspeha doslej
svetu! Bom hvala!

Ni še takb dol°-o, ko so po vsem svetu bruhali topovi smrt
in uničenje; ki5 so regljajoče strojnice trumoma kosile ljudi; ko so
tuleče sirene male preplašeno prebivalstvo pod zemljo, dan za dnevom,
in kar je bilo še strašneje, tudi ponoči...

Toda nekima dne je le prišel dol~o~pričakovani čas, ko so
topovi umolknili. In takrat se je smelo javno tovoriti o mnogih vojnih

tajnostih
benoinsk nm

Zvedeli smo

o  umetn em prI ct anicou
r n  pod Rokovskim prelivom "Pluti

"Mul’Derry-u* ! ,
. o

Jr T -7 m H

_‘-J U.  »X- ..."

o važnem

>cem


Štev. 67. --- Domači ~lasovi, 8.IV.1946. --- Str.3.

otoku, o "Žabjih možeh"', o mostov: ih tankih in mnogih drugih stvareh.

N AJ CU DOVITEJ SA ZGODBA pa u se bere kakor roman Jules Verne-a. Priprave

Ana-iij^. z.a  obrambo pred. invazijo- skozi predor
pod Rokavskim prelivom]

0 tem pripoveduje Vernon Brovvn,mornariški dopisnik "News
Chronicle-a", sledeče zanimive podrobnosti;

"Ee nehaj dni vlada vzdolž Kanalove obale ojačeno letalsko
delovanje. Nemška invazija je takorekoč pred durmi. Angleži so se le
čudili, kako^dol^o jo'bodo Nemci zavlafeevali. Bilo je ob 11 dopoldne,
nekega mrzlega dne v zimi 1941 Letalske sirene v Doveiu so pravkar
zatulile konec alarma, doli proti Folkestonu pa so bili v teku še hu¬
di napadi. V tem napetem trenutku je prispela v Dover skupina znanstve¬
nikov iz admiralitete v Londonu..

Peljali so se skozi mesto prav do 6eri. In s seboj so ime¬
li celo zbirko čudovitih instrumentov: baterije, slušalke,avtomatične

•  fonografe, mikrofone, električne"ojačevalce in cel kup kablov in -me¬
rilnih aparatov.Z vsem tem so izginili v že 13 let nerabljenem železni¬
škem in odtočnem kanalu, ki je potekal nekaj metrov pod čermi.

INVAZIJSKI PREDOR - NI FANTAZIJA. Ko so po nekaj dneh montirali stroje,

so učenjaki pritisnili prisluškovalne
■aparate na kredne stene ter čakali, čakali...

Njihova naloga je bila'najčudovitejŠa v tej vojni: ugoto¬
viti so morali, če Nemci morda ne gradijo tajne~a rova pod Rokavskim
prelivom. ' „

Čeprav se to še tako fantastično sliši, je "raditev ta¬
kega tunela le izvedljiva. Strokovnjaki so obvestili Churchilla in vla¬
do., da je možno■izvesti tak načrt z modernimi pripravami v kratkem
času. Govorili so o štirih mesecih. Admiraliteta je morala sedaj ugo¬
toviti, če so Nemci tak poizkus podvzeli.

V slučaju, da bi ta načrt postal resnica, so bili mnenja,
da bo prišla v poštev.verjetno črta med Calais-jem in Doverom. Izra¬
čunali so, da bi tak tunel "radili kakih 30 m  pod morskim dnom, ker
je tam plast krede .naj pripravne j ša .za vrtanje- Dalje so' računali,da
bodo Nem V. ;/sr ietno zvrtali "lavni prodor do bližine angleške obale,
nato bi "j. .nn, 1 . zv: ii : zbiralni prostor in nato naplavili nekako :i del-

<

Štev. 67. --— Pomaži klasovi, 8.IV.1946. -—--- Str.4.

to" tunelov, več rokavov, da "bi se čim hitreje prišlo ven. Pričakovali
so, 'da bi se nemški padalci malo prej izkrcali ter skušali zasesti
izhodiščno ozemlje in napraviti "mostišče".

TEŽAVE PRISLUŠKOVANJA. Najtežje delo britanskega tehničnega štaba je

bilo v tem, kako bi zgradili prisluškovalne
aparate, ki bi ostro ločili razne šume in bi bilo mc-goče prisluškovati
z njimi na čitnvečje razdalje. Instrumenti naj bi zaznali le vrtanje
.ali piljenje; kipenje in šumenje valov ali ropot ladijskih strojev bi
bilo treba izločiti.

Ko so bile končane vse priprave, so še Imeli aparat, ki je
avtomatično zaznamoval vrtanje strojev. Namestili so take aparate na
različnih krajih. Vzdolž precejšnjega kosa obale so še več takih "avto¬
matičnih prisluškovalcev" montirali. Se vedno je obstajala možnost, /
da bodo rokavi' - tunel a. prišli ven daleč narazen. Prav tako je bilo moA
moče, da bodo -radili. več -lavnih rovov.

V^ner atol jenih starih
sebno za to zmaj enih rovih so
dokler ni bila nevarnost'invazije Elmo.

'■ih  rovih, v opuščenih rudnikih in v p0~
)6 in dan stražili in prisluškovali,

1 3  ~

Nemšla', propaganda je nalašč širila govorice o "invazijskem
tunelu". Naj je to spadalo b v poglavje živčne vojne ali pa bilo re¬
sničen namen, Anglija jo vsekakor budno stražil a"in o tem niso v Ber¬
linu ničesar vedeli." (Iz ¥eltpresse" od 30. aprila 1946.)

"VOLKSZEITUNG" od 6.t,m.piše,
da so na seji proračunskega odbora
avstrijske vlade zahtevali da vla-.
da zaprosi, da zavezniki- 6im prej
poskrbe, da se tujci v Avstriji za¬
poslijo pri obnovi ali pa posljejo
v njihovo domovino. Pritoževali so
se, da so obroki hrane v taboriščih
večji kot za domače prebivalstvo
in da sb baje dobile preseljene o-
sebe zagotovilo od zaveznikov, da
bodo dobili avstrijsko državljanstvo

PROSVETNO UDEJSTVOVANJE V SER-
VIGLIANS.KEM TABORIŠČU. Iz poročil
"Zedihjene Slovenije", ki izhaja v
servigllanskem taborišču, posnemamo,
da je prosvetno udejstvovanje v tem.
hašem taborišču zelo živahno.Emi¬
grantski slovenski oder, kot. se na¬
ziva tamošnja i-ralska skupina, je
zelo delavna In je uprizorila ze
lepo število iger slovenskih in dru¬
gih pisateljev. V tej gledališki
sezoni so igrali Jalenovi igri
w Dom" in "Srenja". Dalje"Vomber-
~arjevo "Vodo". w Razen tema sb z ve-
• likim uspehom igrali tudi G-o-olje-
ve*a- "Revizorja". "Kiklovo Zalo" in
Sbakespaarejovega "Hamleta". Da se
ne bozabi slovenska pesem, skrbi

pod vodstvom --.Pogačarja. Zedinje¬
na Slovenija poroča o obširnem
koncertu slovenskih pesmi, ki'so
ga priredili dre 6. marca i t l„ ~
Svoj literarni večer je priredil
znani slovenski pesnik Vinko Žit¬
nik, ki Je bral svoja najnovejša
dela.

* za Šahovsko prvenstvo  lienfeke-

ga taborišča so se borili skoraj
.tri tedne. V petek 6. t.m. je bil ,
turnir zaključen z majhno slav¬
nostjo. G. direktor, majorhSimonds,
je sam izročil šestim zmagoval-’
cefii,- prvim štirim iz A - skupine
in dvema is B - skupine - lepe in
praktične na-rade. Nato jev vzpodv
budnem govoru izrazil svoje ve¬
selje in zadovoljstvo, da so
športniki sploh v našem taborišču,
takd delavno.'^ 'šahistom pa želel •
mno~o uspeha "'na- novem šah - matehu,
ki -a bodo i-rali s šahisti iz
Liensa.

DR.FILIP TERČELJ - MRTEV.

Dr. Fil ip Ter čel j, g j ran az i j skl ka¬
tehet v Ljubljani, jo bil v Lju¬
bljani dalje č eri zaprt, n: to iz¬
puščen , Z-arrc si'.; _ an do v o?, j .-a;; ;■,
da .sme o'‘'domačo srnjo .na ta;: iško.
Doraa so ga tem-, e seno 'a