GOSPODflRSTVO V SVETU
Povojni razvoj Indonezije
Nastop Indonezije kot neod-visne države na sceno politid-Jiih dogajanj je dokaj novejše-ga datuma. Ceprav je komaj dva dni po japonski kapiiula-ciji g banje za osvoboditev in neodvisnoist, ki ga je vodila indoneaijska nacionalna stran-ka, progiasilo neodvisno repub-liko Indonezijo, je bilo vendar-le potrcbnih celh pet let ener-gične jn vztrajne borbe, da bd se uveljavila dejansko osvojena neodvisnost ;n da bj jo prizna-le  bivše  kolonialne  oblasti.
PoKtična zgodovina indon«-zijsike repubMke pa se začenja y letih, ki že pripadajo daruge-mu trbdobju. Stalai spremlje-vaJec nizo-zemskega kolon al-nega režima na otočju, ki se je začel konec XVIII. stoletja, so bili boji in vsiaje Ijudstva pro-ti kokmialnim oblastem. Na-rodnoosvobodilno gibanje je postalo organiza-ana akcija šč-ie tedaj, ko je b'la leta 1927 ustanovljena indoneeijska naci-onalna stranka. Od tedaj se je gibanje itadanezijskega ljud-stva za svobodo strmlo o-b pro-gramu stranke dr. Sukarna, ki je  sedaj  predsednifc  republike.
V času japonske okupacije je bla Indonerfja poprišče bojev protj okupatorju, ki so privedli do proglasStve neodvifinosti in-donezjjske države. Vse do kon-ca leta 19« Nizozemska nj ho-tela prizaati neodvisncsti In-donezije, kax je v prvih petih povojnlh letih celo vrsto hudih oboroienfli spopadov med ai-zozemskimi četami in indone-zijsko arrnado. V tem spopa<lu so intervenirali tudi Združeni narodi. Ker se je znaSla na ze_ lo Sibfaili pozicijah, k: ji niso dovoljevale, da bi lahko rešila v svojo korist vojaSko »pat-pozicijo« na arhipelagu, in pod pritiskom javnega mnenja, je biia N zozemska prisiljena, 27. decembra leta 1949 priznati ob_ stoj Republike združenih držav Indonezije. Ze v prihodnjera letu je Indonezija postala enot-na   republika,   kar   je   tudi   da-
lndo-nezija obse^a olo^ja, ki ee razpnostirajo med Malajskim polotokom in AvstraLijo. Državo sestavlja 3.000 otofcov s povTši-no 2 milijottov kvadnatnih kilo. metnov. Od tega odpade na kopno zemljo 1,5 milijona kvadiatn^b. kilometrov. ostal.o Pa so notra-nj.a marja. ki povezujejo po-samezne otoke. Stejej,o 81 mili-jonov prebivalcev, k'i niso ena-kome-rno razporejeni po vseh otokih. Medtem ko je J-ava eno najtiolj gosto naseljenih podro-Cij na svetu, pa so d-rugi oto-toi le redko na-3elj«ni. Za obde-lavo pride v požtev aarno 6 od-stotkov vse povržine, tako da vlada v nekateHh ikrsjih agrar-na prenaseljenost. Kmeflco pre-bivalstvo nn dovolj zaposleno, tato namerava vlada reSti ta problem s pospešeno Industrfe-lizacij.o io na6rtnim preseljeva-njera iz gosto naseljenih v jred-keje  naseljene kraje.
Povojni razvoj Indonezije »o ¦premllale polibi-čne in gospo-daralte teiave. Vlada »i vztrai-no prfzadeva, da bi dosegli planski jazvoj proizvajalnih iglil
in odpravila ostanke fcolonial-ne odvi*nosti. Nova država ie v borbi profi raznim sredobežniin težnjam io vmešavanju tujiih sil v njene npotramje aadeve. Z Nizozemsfeo niso že rešili vpnašanjia Nove Gvineje, ki je bila vedrvo raideljena. Borba za politično enotnckit države je za-fatevaLa ,da so še leta 1354 iz.da-li 63 ©dstotkov redneea držav-n«ga proračuna za vojne name-ne dn za vzdrževanje notranje varnosti. Razen tega je postav-ljala pred vlado določene va-loge tudi njena ¦nerazviitost in neugodna gospodarska struktu-r-a, kj sd }o prevzeli iz iasov kolonialne odvisnosti.
Indonezija ie predvsem kme-tijska država. Olcrog 70 odstot-kov odrasle moike ailp je zapo-slene v ikmetijstvu. Kmetijstvo je enosfcraosko iazvito. Je mož-nost razvoja na dva sekiorja. To «o velake plantaže, ki eo v«-činoma v rokah tujega kapifcaia. NjLhovi pridelk; so namenjeni za izvoz. Drugi sektor pa predstevljajo dtobaa kjneCka pose^lva. ki so večinoma natu-nalnega znaCaja. Prodlranje ka-pitalistiČB.ih odniosov na vos je te kmete poslopno spremijnja-lo v mezdne delavce. Pred voj-no je bila Indonezija veljk *z-wznik sladkorja, kavčuka. k»-pr«, kioina lip začirrib. pa tudi tobaka,  feaja     dn kave.   Od  lz-
voza teh pnidelkov je odvisen velik del državnih dohodkov. Med japonsko okupacijo v dru-gi svetovai vojni je bil« veliko št€vilo plantaž uničenih. Po voj-ni pa je gibanje cen nje^nih iz-voznih pridelkov na sve-tovnem trgu posLabšalo njeno i-zmenja-vo, kar je državi otesževalo njc. lio povoino giospodarsko usta-litev. Ker ima njeno kmetijstvo enastransko strukturo, je bila Indonfzija prisjljena uvažatij velike kolifine brane. Sele leta 1850 — 51 je njena kraetijska prolzvodnja ckxscgla predy-ojno rtopnjo, toda proizvodnja na posameznega prebivalca je še ve<Jr»o niija ©d predvojne.
Tudi rtidna bogastva so eno-etransko izkoriš6ali, tako ka* kor je ustrezalo koristim tuje-ga kapitala. Indonezije je bi-la pomemben producent >n dz-v-oznik kositira in nafte, pa tudi boksita, z^ata in srebra. Novejša geološka taziskovanja so odkri-la nahajališča železne rude, mangana.    niikLa in uratva. f.ako
da obstoji široka surovinska baza za razvoj industrijske pro-izvodnje. Kljub vsem tem mož-nostim pa se je za^čela indastri-ja pozno razvijati, šele tik pred drugo svetovno vojno. in sicer p.redvsem tiste panoge, fci so predelovale kmetijske surovine. Dejanski proces industrializaci-je  se je začel  šele  po vojni.
V povojnem obdobju je bilo težišče dejavnosti aa dvigu kmetiiske proizvodn-je, razvoju energetskega gospodarstva, pro-meta in industrijskih podjetij za potrebe štroke potrošnje. Dtržava pa si je hkrati prizade-vala, da obdrži in pospeši proiz-vodnjo drobne domače i>ndustri-je in je daiala kredite za nje-no mehanizacij«. Ustaoovili so takoimenovane »induke«, kl so povezali in organizirali delo vrste podietij drobne industri-je v 23 osrednjih proizvajalnlh enotah po ustreznih panogah.
Novi plan ie postavil težišie in koordinacijo razvoja in inve-etiranja   raznih  državnih   usta-
nov z namenom, da bi dzpolni— tev posameznih načrtov vskla-dili z razpoložljivitni viri. »Urad za planiranje« jc izdelal se^znam nafrtov, kd obsegajo ureditev in izkorlšfanje rek« Asahan in Džatihihur za prido-bivanje električne energije, za namakanje in plovbo, nadalje gradnjo kombinata za proizvod-njo železa in jekla. dvig ke-miCne industrije, industrije umetnfli 6no>il in umetnih vW»-ken.
Naša država ima že od teiu 1953 urejene ti-govske in plačil-ne odnose z Indonezijo. Razea tega pa daje naša država Indo— neziji tudi tehnično pomoi. Ne-kaj ivaših strokovnjakov uspei-no dela v Indoneaiji, posamez-ni indonezijski st-rokovnjaki pa so bili pri nas na strokovnem iz-popolnjevanju. Obisk predsedai-ka Indonezijske republike odpi-ra nove možnosti za razvoj medsebojnega sodelovanja, Id. bo prineslo koristi obema dT— lavama.                   M. Hubeni