Komuna v številkah
ZMOGLJIVOST ZDRAVSTVENIH OBJEKTOV
1939           169            21            1,0«            24.507            1.625               135            5.398               SS3             9.216
1951           157            61            3,45            39.113            S.594            1.961            5.615               125            15.857
105«           170           80            4,47            50.688 ¦          9.640            2.881            8.372            1.155            23.971
Tabela kaže itevilo bolnišnic, zmogljivost postelj v boinišnicah kakor tudi števllo postelj na 1000 prebivalcev v 1.1939, 1951 in 1956. Kakor je razvldno iz tabele, se je število bolniSnic v 1.1956 poveSalo v primerjavl z 1.193» za 60. Posebno se je moino poveialo Stevilo specialnlh bolnišnic: medtem ko jih je bilo 1.1939 le 21, jih je bilo 1.1956 že štirikrat vei.
Prav tako smo zaznamovaii tudi občuten porast števila bolniških postelj. Medtem ko ]e 1. 1939 priSlo 1.06 bolniške postelje na tisoč prebivalcev, se je v 1. 1956 to Stevilo potrojilo. V enaketn razdttbju se je Stevllo bolniških postolj v splošnih bolnišnicah po-dvojilo. Posebno viden je porast števlla bolniških postelj v speciainih bolnišnicah za kostno luberkulozo: v 1.193» je bilo v specialnib bolnišnicah za zdravljenjc te bolezni 135 bolniških postelj, v 1.1956 pa 2.881. Prav tako se je znatno povečalo Stevilo postelj v bolnišnicah za pljučlio tubcrkulozo (od 1.625 v 1.1939 na 9.640 v 1. 1956).
lz tabele je razvidno, da se je v 1. 1956 število zdravljenih v vseh bolniSnicah skoraj podvoiilo v primerjavi z* 1.1939, kar je rezultat višjega standarda. večjih investicij v zdravstvo v povojnih letih in porast števila zavarovanccv 'v 1.1956 je bilo na primer 2,625.545 aktivnih zavarovancev). Prav tako se je povečalo Stevilo bolmških dni — od uad 9 milljonov v 1.1939 na skoraj 24 milijonov  v 1. 1956.
Izdatki za zdravstveno varstvo zavarovancev so se povefali: samo v zadnjih petlh letlh je bilo v te namene potro.šenlh nad 206 milijard din. V sorazmerno kratki dobi je bilo organizirano Stroko omrežje zdravstvenih ustanov (priblizno 220« ambnlant ln polikltnik, 160 otroških dispanzerjev, 340 porodnišnie, 220 protituberkuloznih dispanzerjev, 360 dtspanzerjev in posvetovalnjc za ženske).
V prihodnjih petili letih se bodo poveiali izdatki za varstvo zavarovanih oseb tako, da bodo izdatki v 1. 1981 za 2» milijard višji, kakor so bili v 1. 1957. Prav tako računamo z 2200 novlml ambulantami, 650 raznimi dispanzerji kakor tudi z drugimi zdravstveniml objekti.