TRGOVSKI za trgrovino, industrijo in obrt. ttaročnina za Jugoslavijo- letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon 6t. 2552. Ljubljana, v torek, 21. julija 1931. Telefon št. 2552. štev. 82. Želje in zahteve mlinske industrije v Dravski banovini. Mlinska industrija je vajena prisilnih odredb že iz preteklosti. Zato je tudi monopolizacija žitnega prometa, ki je nujna posledica strukture naših zadnjih trgovskih pogodb, ni spravila iz ravnotežja. Mlinarska industrija uvideva položaj, ki se ne da izpremeniti, želi pa, da se zakon izvaja v skladu z njenimi interesi. V ta namen je sklicala Zbornica za TOI v Ljubljani interesente mlinarske industrije v Dravski banovini na konferenco, ki se je vršila dne 18. t. m. Konference so se udeležili vsi interesenti, med njimi Zveza industrij -cev po glavnem tajniku g. ing. šuk-ljeju, Zveza mlinov za Slovenijo po predsedniku g. škrjancu in zvezinih funkcij onar j ih gg. J. Zadravcu, Z. Knezu, dalje gg. Janko Jovan, ravnatelj Gospodarske zveze g. Besednjak, zastopniki tvornic testenin itd. Konferenco je vodil zbornični generalni tajnik g. Mohorič, ki je po opravljenih formalnostih obširnejše obrazložil položaj in podrobno pojasnil želje in stremljenja, katera so interesenti za izvajanje zakona o izvozu in uvozu pšenice prijavili zbornici. Po njegovem govoru se je razvila debata, v katero so posegli s praktičnimi nasveti vsi navzoči. Po sklenjeni debati Je generalni tajnik g. Mohorič ugotovil, da je debata lepo pokazala soglasnost zahtev mlinske industrije v Dravski banovini. Zahteve mlinske industrije gredo za tem, da se mline v Dravski banovini docela izenači z mlini v Vojvodini, to je, da se jim odkaže za mle-tev ista količina kakor mlinom v du- NABAVA INDUSTRIJSKE SOLI. Upravni odbor uprave drž. monopolov je pod M. br. 12691 na novo razporedil oskrbovanje industrijske soli tako, da se bo Hrvatska in Slovenija po večini oskrbovala z industrijsko soljo iz založišča soli v Beogradu in Smederevem, deloma pa iz založišča soli v Kreki. Za novo preureditev je bilo odločilno dejstvo, da je na eni strani industrijska sol pri mo-nopolskih skladiščih soli v Ljubljani in na Sušaku razprodana, na drugi strani pa imati založišča soli v Beogradu in v Smederevu na razpolago velike količine kvalitativno odlične industrijske soli. Velika večina re-flektantov industrijske soli iz Hrvat-ske in Slovenije je v svojih prošnjah zahtevala, da se jim nakaže sol iz monopolskega založišča soli v Kreki, utemeljevaje prošnje s tem, da se more za gotove industrijske namene koristno porabljati samo sol iz Kreke. Industrijska sol v monopolskih založiščih v Beogradu in v Smederevu, ki je drobna kamena sol, je za posamezne Industrijske panoge mnogo izdatnejša in primernejša nego sol iz Kreke. Dražji transportni stroški se kompenzirajo na eni strani z nižjo ceno, ki znaša v Kreki Din 55-— za 100 kg, v Beogradu in Smederevu pa po Din 52—, na drugi strani pa z večjo izdatnostjo kamene soli, kar je osobito važno, ker za gotove industrijske panoge zadostuje manjša količina kamene nego ostale soli, kar vsekakor poceni produkcijske stroške. navski banovini. Diferenciranje v odkazilu pšenice iz rezerviranih okrajev za naše in vojvodinske mline bi ogrožalo obstoj mlinske industrije v Dravski banovini, ker bi ji onemogočalo konkurenco in nemoteno oskrbo tovarn za testenine in pekarn, ki rabijo za predelavo boljšo moko nego bi jo pri razmerju, ki je odrejeno, mogli dobavljati. Glede doplačila na normalno ceno so bili vsi udeležniki soglasno mnenja, da ni docela upravičeno, ker je pavšalno in kot tako eni ali drugi skupini gotovo v škodo. Razlika v doplačilu bi se morala znižati, da ne bi znašala preko 10 Din za 100 kg, ker je treba upoštevati, da dobe vojvodinski mlini precejšen del svoje produkcije po vodni poti, ki je tarifarno ugodnejša nego železniška. Nadalje žele interesenti v Dravski banovini, da se jim olajša nabava pšenice s tem, da namesti priviligi-rana družba v Dravski banovini svojega zastopnika s pravico dispozicije, ker so mnenja, da bi direktni stiki z družbo mogoče povzročili zapožne-nja, ki bi ne bila v interesu naše mlinske industrije. Končno se je govorilo tudi, ali in v koliko bi mogli priti v poštev naši mlini za mletev moke, namenjene za izvoz, ako bi družba izvažala, kakor Je v interesu domače mlinske industrije pričakovati, moko In ne pšenice. Po končani razpravi o teh težnjah se je vršil razgovor o skupnem davku, ki se pobira na žito in na moko, nakar se je konferenca, ki je pokazala lepo soglasje mlinske industrije v naši banovini, zaključila. VPOGLED V POSLOVNE KNJIGE ZA POBIRANJE DAVKA NA POSLOVNI PROMET. Ministrstvo za finance (oddelek za davke) je v posebni okrožnici opozorilo finančne direkcije, da so davkoplačevalci dolžni uradnim organom za kontrolo, ali pravilno odpremljajo davek na poslovni promet, dovoliti vpogled v poslovne knjige. Uradni organi morajo biti pri pregledu obzirni, ne smejo kriti-kovati načina vojenja knjig in ne smejo zbirati drugih podatkov nego one, ki so potrebni za kontrolo prometnega davka. Samoobsebi je umevno, da morajo varovati o tem, kar so ugotovili po poslovnih knjigah strogo uradno tajnost.. KJE SE PLAČUJE SKUPNI DAVEK 01) PROMETA PODRUŽNIC? Po odloku ministrstva za finance se mora skupni davek od prometa podružnic plačevati na sedežu podružnic, odnosno pri davčni upravi, v koje področje spada podružnica. S tem so ukinjene določbe, po katerih se je mogel pod gotovimi pogoji plačevati prometni davek od celotnega prometa podjetja na sedežu centrale. * * * VELIKA KUPČIJA. Privilegirana družba za izvoz poljedelskih pridelkov je s posredovanjem zavoda za pospeševanje zunanje trgovine prodala neki veliki zadružni centrali v Pragi 5000 vagonov pšenice. Napram svetovni pariteti se Je dosegla pri tej kupčiji jako po-voljna cena. Pobiranje davka na poslovni promet ob izplačilu državnih dobav. Kakor smo poročali, je ministrstvo za finance izdalo, da prepreči vsak dvom, kako je postopati ob izplačilu državnih dobav z davkom na poslovni promet, daljši razpis, katerega v nastopnem priobčujemo: Kljub pojasnilom, ki jih je izdalo ministrstvo financ, oddelek za davke, še vedno prihajajo pritožbe, da se posameznim dobaviteljem ob izplačilu odškodnine pri državnih blagajnah še vedno pridržuje 1% splošni davek na poslovni promet. Da se doseže enotno postopanje in prepreči nepravilno pobiranje splošnega davka na poslovni promet, pojasnjuje oddelek za davke, da se po 1. aprilu t. 1. izjemoma na podlagi čl. 5 uredbe o skupnem davku na poslovni promet mora tudi v bodoče plačevati l°/o davka na poslovni promet samo v naslednjih primerih: 1. Za dobave življenskih potrebščin za ljudi in živino v nepredelanem stanju, za katere v tarifi ni predvidena postavka skupnega davka na poslovni promet (na primer: krompir, zelje, seno, slama). Riž je po tarifi podvržen skupnemu davku, zato se za dobave riža ne plačuje l0/# davek. To velja tudi za ostale življenske potrebščine, ki so navedene v tarifi in za katere je predvidena postavka skupnega davka. Dobave življenskih potrebščin neposredno od poljedelca sploh niso zavezane davku. Za dobave predelanih življenskih potrebščin ni zaračunavati davka na poslovni promet, ker je to blago ob-dačeno že pri producentu (na primer mast in meso je obdačeno že na klavnici ob klanju, moka je ob-dačena v mlinu, olje je obdačeno v tovarni itd.). 2. Za dobave železniških pragov, brzojavnih drogov in lesenih drogov za električne vode. Pri dobavah ostalega blaga pri izplačilu ni pridržavati davka za poslovni promet (na primer: pisarniški material, manufakturno blago, les, premog), ker plača davek producent pri davčni upravi in za uvoz uvoznik pri carinarnici. Kar se končno tiče poslov, izvršenih izključno ali pretežno z lastno duševno silo (advokati, zdravniki, arhitekti, inženjerji, geometri, občinski tajniki (od dohodkov izven službe), veterinarji, carinski posredniki, književniki, privatni učitelji, novinarji, umetniki, babice, godbeniki itd.) in poslov, izvršenih z uporabo delovnih moči (rokodelci), se tudi v bodoče pri izplačilu odškodnine pri državnih in samoupravnih blagajnah ne bo več pridrževalo l°/o splošnega davka na poslovni promet, temveč je predmetne podatke prijaviti pristojni davčni upravi radi odmere tega davka po davčnih odborih. LETINA V DUNAVSKI BANOVINI. Letošnja žetev v dunavski banovini je končana. Povprečno znaša pridelek okoli 16 q na hektar. Celotni pridelek žita v dunavski banovini znaša letos 115 mtc. Ing. Milan šuklje, Ljubljana: Nemška kriza in naše gospodarstvo. Razume se, da motrimo z vso pozornostjo razvoj dogodkov v Nemčiji, ki lahko dovedejo do epohalnih posledic za gospodarstvo Evrope in lahko bistveno spremenijo njeno politično konstrukcijo. Ne moremo si domišljati, tudi če danes takorekoč živimo na srečnem otoku, da bomo imeli nad seboj vedro nebo, če okoli nas nastanejo viharji. Dokler pa gre samo za krizo nemške valute in nemške industrije, nam ne pretijo nika-ke reperkusije. Ako primerjamo naš gospodarski položaj z onim v drugih državah srednje Evrope, moramo priznati, da do sedaj navzlic iz-vestnim težavam še nismo občutili in ne občutimo polnega bremena svetovne gospodarske krize. Težje prizadet je naš izvoz lesa, ki tvori dosti važno postavko na aktivni strani naše trgovinske bilance. Menda pa ne nastane trajna škoda, če les v šumi čaka na boljše tržne prilike. Največ skrbi nam povzroča kriza, katera je prišla nad velik del našega poljedelstva, zlasti ker je po njej občutno zmanjšana kupovna moč naroda. Mi upamo, da bodo odločni ukrepi kraljevske vlade, storjeni v slednjem času, v znatni meri pomagali agrarnemu življu v deželi. Centralizacija prometa z žitom, v zvezi s previdno politiko pri sklepanju trgovinskih pogodb s sosednimi državami, naj v kratkem rodi ugodne uspehe. Pretežno agrarni značaj dežele nam daje vztrajnost in elasticiteto, za kateri nas danes zavidajo industrijalizira-ne dežele. Vendar pa imamo toliko lastne industrije, da smo le v manjši meri navezani na import industrijskih produktov, dočim moremo v mnogih važnih artiklih kriti vso potrebo z lastnimi proizvodi. Mi smo še daleč od industrijske hipertrofije, ki pošto ji v nekih delih srednje Evrope. Zato tudi nimamo velikega števila brezposelnih, ali bolje rečeno pri nas sploh ni vprašanja brezposelnosti. še v slednjih mesecih so nastale nove tovarne in so se obstoječe povečale. Tedaj lahko rečemo, da živimo na srečnem otoku. Davčna bremena, katere nam nalaga država, so sicer občutna, pa težko je zanikati, da so znatno nižja nego drugod. 2al pa kažejo novoustanovljene banovine izredno delavnost in ambicijo, ki zahtevata velika denarna sredstva. Kar slednjič tiče naših občinskih uprav, moramo priznati, da menda sploh ničesar ne vedo za svetovno gospodarsko krizo. Občine investirajo na vseh koncih in krajih in hočejo naj večji del investicij pokriti z rednimi dohodki budžeta. Zato smo z banovinskimi in občinskimi davščinami nerazmerno visoko obremenjeni. Mi imamo tedaj še velike rezerve, ki se morejo izkoristiti, ako se v samoupravnih telesih izvede potrebna štedljivost ln ako se investicije porazdelijo na daljšo dobo. Iz vsega pa je razvidno, da nas katastrofalni gospodarski pojavi v Nemčiji ne morejo v živo zadeti. Nam je žal, da je nemško gospodarstvo zašlo v take težave in iskreno želimo, da jih nemški narod preboli. Zlasti pa želimo, da ne pride do političnih per-turbacij, ki bi mogle spremeniti obličje Evrope. b) izdelki iz kovnega železa od 27 na 30 zl. Din Nova trgovska pogodba z Avstrijo. Danes, dno 20. t. m., je sotpila v veljavo nova trgovinska pogodba naše kraljevine z Avstrijo. Tarifni del te pogodbe se je z današnjim dnevom, kakor smo informirani, pri carinarnicah dejansko tudi že začel izvajati. 'Avstrija je že pred 2 letoma zahtevala revizijo' svoje trgovinske pogodbe z našo državo. Povod /a to so ji dale zahteve agrarcev po zvišanju carinske zaščite, katerim Avstrija vsled vezanja carin ni mogla ugoditi. Pogajanja z našo državo v tej smeri so se vršila že lansko leto, a niso uspela. Smer novi pogodbi je bila s tem že podana, posebno če se uvažuje, da je Avstrija med tem, ponovno povišala agrarne carine. V novi pogodbi je za naše kraje važno, da se je zadovoljivo uredilo vprašanje- krošnjarjev štirih okrajev v Dravski ' banovini (Kočevje, Črnomelj, Novo mesto in Logatec) glede krošnjar jen ja z leseno robo in z južnim sadjem. Nadalje je za našo kraljevino važno, da so se do zdaj vezane carine za žito z novo pogodbo ukinile, da se je dogovoril preferencijal za 5000 vagonov pšenice z znižano carino 3'20 zlatih kron v prilog našemu izvozu. Vendar pa je ta ureditev samo pogojna in je pač dvomljivo, če bo v praksi prišla sploh do izvajanja, ker predpostavlja pristanek držav, ki so z Avstrijo v pogodbenem stanju. Ako Avstrija tega pristanka ne doseže, mora Avstrija takoj stopiti v pogajanja z našo kraljevino radi drugačne ureditve tega vprašanja. Ravno tako se je kontingentiral uvoz živine približno v istem zmislu, kakor je dogovorila Avstrija kontingentiranje uvoza živine v pogodbi z Ogrsko. Spričo tega, da nova ureditev agrarnih carin docela v skladu z našimi interesi, je Avstrija pristala na kompenzacije v tarifnem delu. Vsled teh kompenzacij se naša tarifa izpremeni sledeče: S.pogodbo vezana carina se poveča pri tarifni postavki 138/2 gorčica od 30 zl. Din na 50 zl. Din 154/2 magnezit in dolomit od 1 na 4 zl. Din 214/4 ogljikova kiselina od 12-50 na 15 zl. Din 305 vreče iz jutne tkanine — vezano že z Italijo 422 deli slivarskih zabojev od 3'40 na 10 zl. Din 424 oklenjen les od 10 na 15 zl. Din 431/2 letve za pohištvo, lužene, barvane, lakirane itd. od 90 na 110 zl. Din 431/3 letve z inkrusticijami, s šarami itd. od 100 na 130 zl. Din 431/4 letve z vloženim delom od 100 na 130 zl. Din 432/3 pohištvo b) barvano, lakirano od 75 na 200 zl. Din c) inkrustirano itd. od 110 na 300 zl. Din 435 transmisijska lesena kolesa in leseni zaboji, sirovi od 50 na 120 zl. Din transmisijska lesena kolesa, lužena, barvana od 50 na 240 zl. Din leseni zaboji, luženi, barvani od 100 na 240 zl. Din 441 papirna masa — prosto 444 ovojni papir od 14 na 15 zl. Din 447 svileni papir od 40 na 50 zl. Din 469 čipkasti papir za zaboje od 100 na 500 zl. Din 469 čipkasti papir za druge namene od 120 na 250 zl. Din 470 Bergmanove cevi od 60 na 100 zl. Din 483 umetni kamen za glajenje in ostrenje od 35 na 50 zl. Din 494 magnezitna opeka od 1 na 1-50 zl.Din 543 osi. razen železniških od 27 na SO zl. Din 544 bati tudi v zvezi z lesom a) težki 1 kg in več od 25 na 28 zl. Din b) težki do 1 kg od 35 do 40 zl. Din 546 ogrebači, lopate, motike, krampi, rov- nice, grablje in vile 1. neobdelani a) grablje in vile od 27 na 35 zl. Din b) ostali od 27 na 30 zl. Din 2. obdelani a) grablje in vile od 32 na 45 zl. Din b) ostali od 32 na 37 zl. Din 554 vijaki in njih matice od 7 do 14 mm od 30 na 40 zl. Din 556 okovi za okna, vrata, zaboji, pohištvo itd. 1. neobdelani od 40 na 45 zl. Din 2. obdelani od 50 na 55 zl. Din 559 izdelki iz žice 1. b/bb pletiva od žice za vrtne ogra- je od 50 na 55 zl. Din 2. a/bb ostali izdelki od 55 na 60 zl. Din b/bb ostali izdelki od 80 na 90 zl. Din 584/1 a) izdelki iz kovnega železa od 21 na 25 zl. Din 1 c) izdelki iz kovnega železa od 32 na 35 zl. Din 1 d) orijentalske podkove od 30 na 45 zl. Din ostali izdelki od 44 na 45 zl. Din 2 u) izdelki iz kovnega železa od 32 na 35 z!. Din 2 b) izdelki iz kovnega železa od 37 na 40 zl. Din 2 c) izdelki iz kovnega železa od 42 na 50, zl. Din 2 d) izdelki iz kovnega železa od 56 na 70 zl. Din 032/2 tkanina in dna za sita iz bakrene žice od 130 na 20U zl. Din 0-7 2 h) liti izdelki iz bakra, obdelani težki nad 5 kg do vštetih 10 kg od 170 na 200 zl. Din 637/3 b) lili izdelki iz bakra, obdelani: armature od 210 na 250 zl. Din 038/1 n) izdelki iz bakra od 170 na 200 zl. Din 1 b) izdelki iz bakra od 215 na 250 zl. Din 2 a) izdelki iz bakra od 220 na 250 zl. Din 2 b) izdelki iz bakra od 300 na 350 zl. Din 3 izdelki iz bakra od 500 ha 600 zl. Din 007 električne svetilke od 230 na 400 zl. dinarjev. Avstrijska uvozna carina se na podlagi nove pogodbe izpremeni predvsem v pogledu agrarnih carin, ker so koncesije, ki jih je dala Avstrija, predvsem agrarnega značaja. Tako znaša za moko po postavki 31 dodatek 3-50 kron, ki se pribije carini za 200 kg pšenice. Carina za grozdje znaša 10 zlatih kron, za namizno sadje (jabolka, češnje, breskve in marelice) '5 zlatih kron. Uvoz svežih sliv je prost. Za naše kraje je velike važnosti, da znaša carina za ne-pakovana jabolka od 1. julija do 15. novembra 2 zlati kroni, od 15. novembra do 15. decembra 3 zlate krone, po tem času pa 5 zlatih kron. Zgodnji krompir bo plačal 2 zlati kroni, glavnata solata 4. Suhe gobe (tako zvani Herren-pilze) 10 zlatih kron. Hmelj je sedaj prost carine, dočim je doslej znašala 20 zlatih kron. Za klavna goveda imajo kontingent 10.000 glav in znaša zanje carina 9 zlatih kron .za 100 kg, za de- Ukinitev mostnine v Sevnici. — Po- I btranje mostnine na banovinskem I mostu v Sevnici se ukine z dnem 31. decembra 1931. Zvišanje obrestne mere. Narodna banka je z veljavnostjo z dnem 20. t. m. povišala obrestno mero za eskont od 6V2 na 7‘/2°/o in za lom-bard od 8°/o na 9°/o. Plovitev na Savi na progi Brod— Sisek ustavljena. Direkcija rečne plo-vitve je radi nizkega stanja Save v toku Brod—Sisek z dnem 19. t. m. ustavila plovitev od Broda v Sisek in obratno. Malinovec tf! pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. Piccoli Ljubljana, Dunajska c. 6 VOZNI RED BRZIH TOVORNIH VLAKOV. Prometni oddelek generalne direkcije državnih železnic je izdal vozni red brzih tovornih vlakov, posebno mednarodnih, v knjigi pod naslovom »Pregled in izbera vlakov v mednarodnem prometu potniških in brzo-voznih tovorov za izvoz, uvoz in prevoz«. Knjiga vsebuje pregled vseh tovornih vlakov na sever, vzhod in jug iz naše države v države vzhodne in osrednje Evrope. Namenjena je predvsem izvoznikom, industrij cem in kupčijskemu svetu. Dobi se pri potniških blagajnah na vseh večjih postajah za 25 Din. * * * PORAVNALNO POSTOPANJE. Poravnalno postopanje, uvedeno o imovini Zupanca Antona, trgovca z lesom v Stari Fužini št. 92. — Na predlog Pavla Kemperla, trgovca v Kamniku uvedeno poravnalno postopanje je ustavljeno, ker je dolžnik predlog za poravnavo umaknil pred poravnalnim narokom. lavno živino znaša carina po komadu 70 zlatih kron, za junce in junice po komadu 50 zlatih kron, za teleta pa 8 zlatih kron. Za mesnate prašiče od 40 do 150 kg ostane carina 18 zlatih kron, letni kont;ngent pa znaša 21.000 komadov. Uvoz tako zvanih Špeharjev, to je prašičev nad 150 kg, je prost. Kar se bo uvozilo preko kontingenta, bo uvs-Ijala avtonomna carinska tarifa v znesku 45 zlatih kron za 100 kg. Nadalje znaša carina z živo perutnino 8 zlatih kron, za zaklano, očiščeno 15 zlatih kron. Za k nje so ostale dosedanje prohibitivne carine neizpremenjene., Ker pa smo mlade konje pod '2 leti starosti uvažali v Avstrijo kot klavno živino, je sedaj v pogodbi pogodba, da se smatrajo za klavno živino samo konji, stari nad 2 leti. Carina za mast znaša 30, za slanino 22, za slivovko do 50°, za vino do 10° 30, od 10 do 14, 35, za mineralne vode 1-40, šampanjec 150, salamo 60, kranjske klobase 60 zlatih kron. Bučno olje je prosto carine. Ravno tako tudi tanin in ekstrakti iz kostanjevega lesa. Carina za sita, ki imajo leseno dno, znašajo s premerom nad 40 cm 25, pod 40 30 zlatih kron. Za sita pa, ki imajo dno iz žime in nad 40 cm premera, 40, zobotrebci iz mehkega lesa 6, iz trdega (ročni izdelek) 12 zlatih kron, na izdelke iz suhe robe iz mehkega lesa 8 (15), za kovane žeblje 14, za ročno kovane žeblje za čevlje 21, za žveplene trakove 10 zlatih kron. Kalcijev ciana-mid je prost carine. Pogodba velja do konca meseca junija 1932 in se more tromesečno odpovedati. 0 ostalih odredbah pogodbe bomo poročali v eni prihodnjih številk. 1 ... Že v 24 urah ts..pS.£ leke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo PRAVILNIK O TELEFONSKI SLUŽBI V NOTRANJEM PROMETU KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. Svetnik pri dravski direkciji pošte in telegrafa g. dr. Joško Lebar v Ljubljani je izdal pod gornjim naslovom knjigo, ki izčrpno obravnava vse predpise o telefonski službi. Knjiga, ki je jako pregledno sestavljena, priobčuje tekst pravilnika z vsemi spremembami, dopolnili in pojasnili do konca meseca junija t. 1. Posebno zanimivo za gospodarstvo je obdelano poglavje o naročniških odnošajih in o telefonskih pogovorih. Aktuelna so pa tudi manipulativna določila, ki med drugimi urejujejo dolžnosti kontrolnih uradnikov in glavne dolžnosti telefonskih uslužbencev. Knjiga predstavlja sad velikega truda, znanja in požrtvovalnost avtorja. Vsako vprašanje, ki nastane zaradi uporabe telefona med telefonskimi uradi na eni strani in med občinstvom, ki porablja telefon, na drugi strani, se rešujejo izključno na podlagi tega pravilnika in tarif, ki jih pravilnik predpisuje. Knjigo, ki je koristna in nujno potrebna ne samo našim strokovnim organizacijam, temveč tudi posameznikom, da se po njej točno informirajo o dolžnostih in pravicah naročnikov v telefonskem prometu, toplo priporočamo. Naroča se pri svetniku g. Matjašiču pri Dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani in stane Din 30—. Tečaj 20. julija 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2272-87 2279-71 Berlin 100 M —"— —•— Bruselj 100 belg .... 785-96 788-32 Budimpešta 100 pernrS - •— —•— Curib 100 Ir 1096-95 1100-25 Dunaj 100 šilingov . . . 793-08 795-48 London 1 funt . . 273-69 274-51 Newyork 100 dolarjev . 5632-79 5649-79 Pariz 100 fr 221-36 222-02 Praga 100 kron 167-12 167-62 Trst 100 lir 294-62 295-42 Novih delniških družb v Poljski v prvem letošnjem četrtletju je bilo ustanov-l-jeui.i cieset; 16 družb je delniško glavnico^ zvišalo, 3 družbe so jo znižale, 7 družb je bilo izbrisanih. Bilanca zunanje trgovine Grčije v prvem ki oso jem « tri kiju se gasi: import 2224 milijonov drahem, ekspert 1318 mili jenov, deficit 908 milijonov drahem. Industrijsko centralo v Ogrski hoče ustanoviti trgovski minister Bud; po zgledu central denarnih zavodov naj bi bila združena 'v nji \ sa industrijska podjetja, kojih vodstvo je neoporečno. S tem hočejo zmaifjšati nevarnost finančnih polomov. Ameriški jekleni trust (U. S. Steel Corp.) je imel v preteklem letu 104 milijone dolarjev netodohodkov proti 195 milijonom v letu 1929. Zunanja posojila Ameriko v preteklem letu so izkazana z 8b2 milijoni dolarjev, kar je še vedno za 300 milijonov dolarjev več kot znašajo britanska inozemska posojila, čeprav se je britansko kreditiranje Južni Ameriki zelo zvišalo. Nad milijon dolarjev dohodkov ima v USA kljub gospodarski krizi še zmeraj več kot 500 oseb; 38.650 oseb je navedenih z letnimi dohodki 50.000 dol. in več. Skupni dohodki družb in posameznih oseb v letu 1929. so navedeni z 141 tisoč 600 milijoni dolarjev. Črnega premoga so nakopali v preteklem letu v vseh deželah sveta 1207 milijonov ton proti 1318 milijonom v letu 1929. iu 1216 v zadnjem predvojnem letu 1913. USA so ga producirale lani 480 milijonov ton, Vel. Britanija 245'4, Nemčija 142-7, Francija 54, Rusija 45 itd. Rjavega premoga produkcija je znašala v preteklem letu 195 milijonov ton, leta 1929. 227 milijonov in v zadnjem predvojnem letu 1913. 123 milijonov ton. Načrt prenosa električne sile ■/ Norveške preko Švedske in Danske v Sev. Nemčijo je stopil v nov štadij. Na več sto milijonov švedskih kron proračunjeni projekt je zbudil lani na konferenci v Benmu veliko pozornost. Producenti sladkorne pese v Avstriji dobijo na račun pristojbin in poznejših dohodkov od Landerbanke in Girocen-trale predujem 4,300.000 šilingov. Glede nakupa delniške večine jugosl. tovarne vagonov v Brodu se pogaja jugoslovanska vlada po poročilu dunajske »Borse« s »Stegc-o. Moratorij za družbo Royal Mail je podaljšan za nadaljnih šest mesecev. Kalijeva najdišča v USA so odkrili v državi New Mexico. Najdišča v obsegu 200 milijonov ton bi mnogo pripomogla k osamosvojitvi USA od nemške in fran-cosko-alzaške preskrbe. Banque de France bo izplačala za pr-ivo letošnje poletje dividendo 235 frankov, kar je 100 frankov manj kot lani. Borzni sedež v Newyorku stane sedaj od 225.000 do 280.000 dolarjev. Svoj čas smo brali o še enkrat tako visokih vsotah in še več. Za poglobitev gospodarskih odnošajev med Nemčijo in Indijo je imenovala Zveza indijskih trgovskih in industrijskih zbornic posebnega zastopnika za Nemčijo, kar je prvi tovrstni slučaj. Nemška Transradio d. d. je otvorila s 1. t. m! direktno zvezo z republiko Venezuelo v Južni Ameriki. Za prodajo ruske konfekcije v evropskih državah in v USA je ustanovila ruska vlada posebno družbo. To se pa res čudno sliši. španska banka je dvignila obrestno mero za pol odstotka na 6-5°/o. šest— odstotna obrestna mera je obstojala eno leto. Izvozne kreditne olajšave za trgovino z Rusijo bo angleška vlada P°“ daljšala od 12 mesecev na 30 mesecev in je po poročilu »Daily Tele-graph-a« pripravljena dovoliti 60 odstotno jamstvo do zneska 60 milijonov funtov. Nova podpora bo po mnenju vlade prinesla angleški strojni industriji velike koristi. Zveza nemških tovarn klavirjev poroča, da je gospodarska kriza dovedla v klavirni industriji do padca prodaje doma in inozemstvu ter po-vročila nadaljnje ustavitve plačil. tovarna JOS. REICH. Labilna kovir Mesec junij je bil v znamenju največjega, kolebanja kovinskih cen, kot je bilo v tej izmeri sploh kdaj zaznamovano. Pod vplivam stalno se poslabšujoče statistične pozicije na vseh trgih so padle kljub napredujoči produkcijski omejitvi notacije viti le prav polagoma. Veliki nakupi, d so zadobili zlasti na bakrenem trgu zredno izmero, pomenijo zato povečini e preložitev zalog od producentov k predelovalcem; pride zraven še, da so jili nakupi v več kolt polovici slučajev sklenjeni šele za poznejše termine. Ce torej ne bo nastopilo zboljšanje konjunkture, bo sedanjemu nakupnemu gibanju morala slediti v poznejših mesecih manjša pripravljenost za nakupovanje. Statistični položaj trgov se je zato le mlalo zboljšal. Tendenca za zboljšanje, ki je pač podana, se more le počasi uveljaviti; podana je ta tendenca po nadaljnji omejitvi produkcije in po dejstvu, da je krčenje kovinske porabe, nastalo vsled splošne krize, sedaj morda vendarle že končano. POLOŽAJ AVSTRIJSKE INDUSTRIJE. V Avstriji je prodaja premoga sedaj nezadovoljiva. Ponudba je velika, potreba majhna, zlasti v industriji. Veliko premoga za hišno porabo importira v Avstrijo Poljska. — Neugodni položaj na železnem trgu traja nezmanjšano naprej; potreba v surovem železu je ostala majhna, žična kupčija je neugodna. V industriji ročnega orodja je bilo za eks-port mnogo povpraševanja, a nemška konkurenca se pozna bolj kot kdaj prej. — Na trgu lesa je položaj še zmeraj brezupen, cene so slabe, vršiti se morajo zasilne prodaje po še nižjih cenah, da doteče vsaj nekaj denarja. — V industriji bombaža so naročila zmeraj redkejša; boljše se prodaja volneno in pleteno blago. Tovarne džute so zaposlene s ca 50 odstotki svoje kapacitete. V sezijskih stvareh, zlasti v konfekciji obstoja trenutno ojačeno zanimanje za lahke plašče in za poletno obleko, a le za cenejše blago. — V usnju je kupčija v zadnjem času znatno popustila in so pričela naročila v tovarnah padati. — V industriji čevljev je pričela kupčija z letnim blagom že ponehavati; močno je še povpraševanje po kopalnih čevljih, sandalah itd. — V kemični industriji se depresija vobče nadaljuje. Zlasti slabo je povpraševanje po umetnih gnojilih. Prodaja bencina je sedaj vsaj napol zadovoljiva. V barvah in lakih je prodaja daleč zadaj za lansko. — V gradbeni stroki se mnogo kupuje stari material; prodaja cementa je nezadovoljiva in tudi ona opeke ni dobra. Precej obsežna je pa prodaja materiala za obloženje in obkladanje sten za »vremenske strani« podežel-nih hiš. • • • Francoska povojna posojila tujim državam. Leto Država Višina posojila millj. frankov Obrestovanje 1923 Belgija 400 6‘/t*/» 1923 Avstrija 40 6W/o 1923 Bolgarija 40 6l/t°/o 1924 Ogrska 96 6>/t°/o 1924 Nemčija (Dawes) 375 7 % 1925 Ogrska (konsol.) 60 6 »/» 1927 Poljska (stabil.) 50 7 «/o 1928 Bolgarija (stabil.) 130 7,/*°/o 1929 Rumunija (stabil.) 560 7 «/c 1930 Nemčija (Young) 2155 5'hVo 1930 Poljska 25 7 »/o 1930 Finska 300 5 »/„ 1931 Rumunija 575 7>/«“/o 1931 Jugoslavija (franc, tranša) 675 7 »/o 1931 Poljska 400 Vsak smotren gospodar žita »Trgovski list«! IZVOZ DIVJAČINE V PRETEKLEM LETU. V beograjskem »Lovcu« je priobčil g. S. Radulovič članek o vlogi, ki jo ima naše lovstvo v našem narodnem gospodarstvu. Pisec predvsem ugotavlja, da smo po statistiki naše zunanje trgovine izvozili v 1. 1930. sledeče predmete: 378 kg btto teže srn v vrednosti 2000 dinarjev; 5559 kg btto teže zajcev v vrednosti 193.108 Din; 63.612 kg btto teže neizdelane kožuhovine v vrednosti 12 'milijonov 352.018 Din; 506 kg btto teže finega krzna v vrednosti 524.870 Din; 62 kg btto teže krznenih izdelkov iv vrednosti 50.052 Din; 42 kg btto teže mesa srn za 645 Din; 217.477 kg btto teže zajcev v vrednosti 2,204.467 Din; 214 kg fazanov v vrednosti 6080 Din; 74 kg jerebic v vrednosti 1624 Din; 30.144 kg jelenov in ostale divjačine v vrednosti 419.608 Din. Z ozirom na te podatke vidimo, da jo znašala vrednost celokupnega izvoza divjačine 15,961.963 Din, kar predstavlja 1-80%" vrednost^ celokupnega našega izvoza. Vrednost izvožene divjačine je torej večja od one krompirja, svinjske masti, pekmeza ali špirita. Razen tega pa jo treba poudariti, da ima naše državno gospodarstvo ilepe dohodke, ki posredno izvirajo od lova. Na prvem mostu naj omenimo lovske takse v iznosu 500.000 Din letno, dohodek od baruta, carine na uvoz pušk (2,322.324 dinarjev in ostalega materijala, dohodek železnic itd. Vrhu tega imamo v državi več puškarskih podjetij, ki dajejo zaslužek mnogim ljudem. Iz vsega tega je razvidno, da nikakor ne gre lov tako zanemarjati, kot se to sedaj dela. Naša država ima vse naravne predpogoje, da se lov pri nas čim bolj razvije, v resnici pa danes pada. Vzrok temu ni iskati v splošni krizi, ampak v nerazumevanju pri oblasteh ter privatnikih in lovskih društvih, ki ne znajo privzgajati svojim članom tovske zavesti. * * * »AMERIKI JE TRGOVINA Z RUSIJO POTREBNA.« lAmeri&ki senator Borah je dejal v nekem predavanju: >Amerika potrebuje trgovino z Rusijo, ameriško ljudstvo je dosti močno, da se upre vsaki komunistični propagandi. Na ruski petletki so udeležene ameriške glave in je udeležen ameriški kapital; v^ Rusiji^ dela 3000 najsposobnejših ameriških inžener-jev in je založenih tam 200 milijon, do-lorjev kredita. Tudi druge kapitalistične države so stopile v tesne gospodarske stike s Sovjetsko Rusijo.« Borah je omenil novi nemško-ruski dogovor, iru-sko-itaiijanski dogovor in pogajanja Rusije s Francijo, Finsko in Poljska Njegova izvajanja so v najostrejšem nasprotju do dosedanje trgovske politike Amerike, ki je bila Rusiji sovražna. * * * NAJVEČJI EVROPSKI VOLNENI KONCERN INSOLVENTEN. Naj večji koncern volne na evropskem kontinentu, Norddeutsche Woll-kammerei und Kammgarnspinnerei v Bremenu, je postal insolventen. Govorijo o dolgovih v fantastični svoti 250 milijonov mark; zgubljena je vsa delniška glavnica 75 mil. mark, zgubljene so rezerve 22 mil. mark, poleg tega obstoji še bilančni deficit v znesku več kot 100 milijonov mark. Ta v nemškem gospodarstvu brezprimer-ni krah je vzbudil povsod največjo pozornost. Polom je posledica sistema vezanja koncerna drugega z drugim, ko ji sistem je pokazal sedaj svojo kvarno stran. Slučaj »Nordwollč« ima mednaroden pomen; med prizadetimi so velike inozemske banke. »Nordwolle« je bilo svetovno podjetje, ki je volneno trgovino evropskega kontinenta absolutno obvladalo. število podružnic navajajo s 13. Podjetje je zaposlovalo še pred štirimi leti 27.000 delavcev in nastav-ljencev ter je razpolagalo z več kot 400.000 vreteni. 2e lani je bilo število delavcev in nastavljencev 17.500. Seveda se govori o vsestranski domači in mednarodni pomoči za sanacijo. Vpisali sta se nastopni f i r m i: Sedež: Stara vas pri Velenju. Besedilo: Kvartič Josip, trgovec z leseni v Stari vasi. Obratni predmet: Trgovina z lesom. Imetnik: Kvartič Josip, trgovec z lesom in posestnik 'v Stari vasi. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 24. junija 1931. — (Firm. 316/31 Rg. - A III. 121/1.) * Sedež: Maribor. Besedilo: Romanca Škof, »Jugoekta«, tovarna pletenin, komanditna družba. Obratni predmet: Izdelovanje pletenin in njih razpečavanje engros. Družbena oblika: Komanditna družba. Osebno janičujoča družabnica: Škof Romanca, trgovka v Mariboru. Za namesto vanje upravičena: Osebno jamčujoča družabnica Škof Romanca. Okrožno kot trgov, sodišče v Mariboru, odd. III., dne 2. julija 1931. — Firm. 571/31 — Reg. A III. 171/1. Vpisale so se i z p r e m e m b e in d o d a t k i p ir i n a s t o p n i h f i ir m a h Sedež: Nazarje. Besedilo: Parna žaga Nazarje, družba z omejeno zavez«. Izbriše se poslovodja: Jošt Branka. Vpiše se kot paslovdja: Skaza Josip, ravnatelj Ljubljanske kreditne banice, podružnica v Celju. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 24. junija 1931. — (Firm. 335/31 — Reg. C II. 28/11.) * Sedež: Celje. Besedilo: M. Rauch, trgovina s steklom, porcelanom in barvami. Obratni predmet: Trgovina s steklom, porcelanom in barvami. Besedilo firme je odslej: Rajnhold Rauch. Obratni predmet je odslej: Trgovina s steklom, porcelanom in z vsem v prostem prometu dovoljenim blagom. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 24. junija 1931. — (Firm. 296/31 — Pos. II. 171/13.) * Sedež: Maribor. Besedilo: Viljem Freund. Obratni predmet: Tovarna usnja. Kolektivna profcura se je podelila Freund Karlu, tvorniSarju, Maribor, Kilavniška ul. 4, in Gintz Hinku, ravnatelju tvrdke Viljem Freund v Mariboru. Okrožno kot trgov, sodišče v Mariboru, dne 25. junija 1931. — Firm. 574/31 — Rg. A I 132/23. * 1 Sedež: Maribor. Besedilo: Vincenc Kuhar. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom. Izbriše se dosedanja edina imetnica Kiihar Eliza vsled smrti. Vstopila sta kot družabnika Kiihar Oton, trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 1, in Franz Gizela roj. Kiihar, zasebnica v Mariboru, Aleksandrova c. št. 1, — ivsled česar odslej javna trgovska družba. Okrožno kot trgov, sodišče v Mariboru, dne 25. junija 1931. — Firm. 560/31. — Rg. 9 III. 170/7 (Einz. I. 293/7). Smotreni trgovci in industrij-ci citajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah! Imenovanje letonskega konzula v Zagrebu. Vlada letonske republike v Rigi je osnovala v Zagrebu konzulat za Savsko, Dravsko in Vrbasko banovino ter je imenovala kot honorarnega konzula gospoda dr. Hrnčiča Frana. Naše ministrstvo notranjih del je novemu konzulu že podelilo ekse-kvaturo in je konzulat začel poslovati. Banca Commerciale Triestina. Iz poslovnega poročila te banke povzamemo med drugim: V Trstu ni padel samo pristaniški in ladijski promet, temveč so nadalje padle tudi pomorske voznine. Velike tržaške ladjedelnice, sanirane s pomočjo banke Commerciale Italiana in združene v Cantieri Riuniti deli’ Adria-tico d. d., so bile letos zadostno zaposlene, a so morale prevzemati inozemska naročila po nižjih cenah. Premogovna družba Arsa v Trstu je tudi morala izvesti sanacijo; znižala je glavnico od 62-5 na 13T milij. ilir in jo zopet zvišala na 28T milij. lir, da krije tekoče dolgove. Banca Commerciale Triestina je opustila podružnice v Milanu, Rimu in Torinu ter je prepustila podružnici v Opatiji in na Reki banki Commerciale Italiana. Cisti dobiček B. C. Tr. v znesku 1,660.000 lir se prepiše na novi račun. Debitorji 186 milij. lir, kreditorji 199 milijonov, vloge 38 milijonov lir itd. Mednarodni »zlati odbor« pri Društvu narodov, ki ima nalogo, da preiskuje kolebanje nakupne moči zlata kot enega najvažnejših vzrokov svetovne gospodarske krize, je pravkar priobčil štiri poročila o gibanju zlata v letih 1925—1930 v Franciji, Angliji, Ameriki in Nemčiji. Sklepi bombaževega kongresa. Med najvažnejšimi sklepi bombaževega kongresa v Parizu so sledeči: Mednarodni bombaževi zvezi priključeni člani se naprošajo, da sporočijo mednarodnemu bombaževemu odboru v Manchestru rezultate svojih poskusov glede vlažnost-ne vsebine ameriškega bombaža, ki jih bodo primerjali z enakimi raziskovanji egiptskega bombaža. Kongres imenuje odbor, v katerem ima Anglija tri člane, Nemčija, Francija, Italija in Švica po enega, vse druge evropske priključene dežele tri člane. Naloga tega odbora bo, da študira izvedbo bombaževe propagande ter da išče novih uporabnih možnosti za bombaž. Glede na depresijo bombaževe industrije izraža kongres željo, da zvezi priključene deželne skupine ves kompleks skupaj s svojimi vladami dobro proučijo ter da skušajo dobiti boljši sistem za pomoč bombaževi industriji. Slednjič se obrača kongres na ameriški farmerski urad s prošnjo za izdelavo programa, po katerem se sme prodajati bombaž po dnevno določenih in sicer ne prevelikih količinah, da se preprečijo kolebanja trgov. Omejitev v prekoatlantskcm prometu. Po poročilu »Daily Herald«-a je prišlo med velikimi mednarodnimi paroplovb-nimi družbami do sporazuma, ki ima za namen ostro omejitev prekoatlant-skega prometa. Dogovor se je izvršil na sestanku 18 velikih pomorskih plovbnih družb. V načrtu je omejitev prometa z velikimi ladjami in velik odpust delavcev, strežnikov in nastavljencev. Gospodarska depresija je po poročilu imenovanega lista v prometu velikih ladij tako huda, da je skupno število potnikov neke velike ladje, ki je nedavno prispela v neko angleško pristanišče, krilo komaj tretjino voznih in vzdrževalnih stroškov. Ko bo dogovor stopil v veljavo, bodo družbe namesto treh projektiranih potovanj, absolviirale samo dve in namesto štirih tri. Za gg. učitelje, zdravnike, sodnike in občine! V založbi Učiteljske tiskarne je izšla prva zbirka pravilnikov k zakonu o narodnih šolah, kot II. zvezek celotne zbirke zakonitih predpisov k zakonu o narodnih šolah. — Ta zbirka vsebuje vse zakonite predpise o zdravstvu in higieni glede šole, učencev in učiteljev z obširnim stvarnim kazalom in registrom vseh zakonov, uredb in pravilnikov, ki so izšli v Službenem listu in Službenih novinah in zadevajo zdravstvo, ki jih potrebuje vsaka šolska poliklinika, vsak zdravstveni in higienski dom, krajevni šolski odbor, županstvo upravnih občin, zdravstveni odbor v občini in vsak sodnik, osobito za šoloobvezno deco in mladoletnike, pri sodiščih za maloletnike, ker ima v zbirki vse zakonite predpise glede moralno pokvarjene šoloobvezne dece in ptalo-letnikov z obširnim stvarnim kazalom in registrom vseh zakonitih predpisov o sodnem in kazenskem postopanju, ki so izšli v Službenem listu in Službenih novinah. Obširno stvarno kazalo omogoča, da vsako zadevo hitro najdete in prav tako vse določbe, ki so z njo v zvezi. Register vsebuje vse zakonite predpise (zakone, uredbe in pravilnike) o zdravstvu ter sodnem kazenskem postopanju (tudi one, ki jih ni v zbirki), da jih hitro najdete v Službe-benem listu in Službenih novinah. Cena'broš. izvodu 36 Din, vezanemu v celo platno 45 Din. — Dobi se v vseh knjigarnah. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. julija t. 1. ponudbe glede dobave 100.000 kg apna, 65.000 komadov opeke in 3250 komadov držajev za kladiva, krampe in lopate. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 22. julija t. 1. ponudbe glede dobave 500 m3 kisika; do 5. avgusta t. 1. pa glede dobave 1 motorne brizgalne. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 25. julija t. 1. ponudbe glede dobave 8000 kg okroglega železa; do 27. julija t. 1. pa glede dobave 200 m gasilnih cevi, 100 kg mizarskega kleja, železnih žičnih tkanin, locenjskih žag, steklenega papirja, 200 komadov smrekovih drogov, zobatih koles, 30 komadov bli-skovodnih naprav, 1000 komadov to-porišč, 20 kg šivalnih jermenov, 200 m litoželeznih cevi ter glede dobave 25.000 kg pšenične moke. — Direkcija državnega rudnika Vrd- nik sprejema do 30. julija t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg port-land-cementa in 100 m3 rečnega peska. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 6. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave jamskih bencinskih in električnih sve-tiljk ter razne železnine in jermenov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. julija t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg pisane bombaževine. (Pogoji so na vpogled pri strojnem oddelku te direkcije.) Direkcija državnega rudnika Ka-kanj sprejema do 23. julija t. 1. ponudbe glede dobave 3 štedilnikov. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 27. julija t. 1. ponudbe glede dobave 50 m- šip; do 10. avgusta t. 1. pa glede dobave 1 trofaznega elektromotorja. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 5. avgusta t. 1. Veletrgovina A. Šarabon m v O v Lju£»Bgam priporoča špecerijsko blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom T t O 11 2 6-66 ponudbe glede dobave l stroja za izdelovanje ledu. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 6. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1 acetilenskega generatorja za avtogensko varenje, kotlov -nih cevi, krovne lepenke, zakovic in vijakov in 1 pisalnega stroja. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Oddaja krovskih del na skladišču št. XIV. na Ljubljanskem polju se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 10. avgusta t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Oddaja popravila streh. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. julija t. L ponudbe glede oddaje popravila streh v območju progovne sekcije Maribor kor. pr. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddeleku.) Oddaja pleskanja mostov. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. julija t. 1. ponudbe glede oddaje pleskanja železniških mostov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri depozitni blagajni ljubljanske železniške direkcije.) Mofroz Grosuplje Jomai slovenski izdelek • Svoji k svojim I Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani KUVERTA 'B* UUBLTANA TVORNIOA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA KLIŠE) E vse/l vrsl- por fotografija^ ali risbah. ti vrt uje n ajs ol id n 9/še ki iš €9 r/IO ST-DIU HUB LIANA DALMATINOVA 13 Tiskarna MERKUR LJUBLJANA Gregorčičeva ulica it 23 TELEFON 25-52 se priporoča za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vi-zitke. memorande, kuverte, časopise, knjiga, brošure, cenike, Statuta, tabele, letake i. t d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte proračune! LASTNA KNJIGOVEZNICA U»S1 C1.IIKO PODJETJE R. RANZINGER t«mm ji k-m LJUBLJANA P*otsmm m t U »trsk« spadal««* pool*. L a s t > o aklallll« a JlrakUlaa Hrom od rtav. kolodvora teta*. *MSta. Kuta. troSuta. prat. talki Urtuk. Pr.r.i I. avtomobili KNJIGOVEZNICA K.T. D. l§u^l§afia, 'Mogvitarjeva ul. 6 :i5. naJstf., najls po izredno ugodni!) cenah Oglašajte v „ Trgovskem listu" J SalJa-honie — Štrace -- Journale — Šolske zvezke — Mape — Odjemalne knjižice — RlsaSne bSoke i. j. d. Uroj. dr. IVAN PLKSS. — Za f*f»vtao - induatrijako d. d. »MERKUJU kot iidajatelja ln tiskarja: O. MICHALEK. LJubljaaa.