CELODNEVNA ŠOLA ŠUŠTANJO v zadnjih mesecih smo ve- liko govorili in si prizadeva- li, da preidemo (vsaj v ne- katerih slovenskih osnovnih šolah) na celodnevni pouk. Prve šole so že pripravile Matjaž Natek vse potrebno, da so lahko v nižjih razredih osnovne šole startali s celodnevno šolo 3. februarja, to se pravi po »zimskih« počitnicah. V celjski regiji se je za takšen korak, ki je med pr- vimi v Sloveniji, odločila osnovna šola »Biba Röck« v Šoštanju, ki jo vodi ravna- telj Matjaž Xatek: »Startali smo 3. februarja. Pripravljeni smo! Res je, da je v začetku med posamezni- ki bilo nekaj negodovanj in ugovarjanj, to pa predvsem zato, ker niso podrobneje po- znali sistema in prednosti celodnevne šole. Mnogi so 'namreč mislili, da bodO otro- ci resnično ves dan v šoli, kar pa ni res. Izrazni ter- min za celodnevno šolo je slab, boljšega pa žal v tem trenutku ne najdemo. Važno je to, da gremo naprej. Po vseh razgovorih ^mo staršem pojasnili zakaj gre in zdaj je vse v rec^u.« Kaj je bilo treba bhitvone- Ra spremeniti, da sto izpol- nili pogoje za celodnevno šolo? »Predvsem naj povem, da je v Sloveniji vsaj polovica osnovnih šol, ki izpolnjujejo poboje za prehod na celo- dnevno šolo. Zakaj se zato së niso odločili, mi ni jasno. Mi smo imeli nekaj težav, saj smo v stari šoli, ki je nek? j krat dozidana in pre- novljena. Pomoč nam je nu- dila občinska skupščina Ve- lenje in tako smo ugriznili v to jabolko, ki pa ni kislo. t)onolnjli smo pravzaprav malo: dobili smo novo umi- valnico pa nekaj nove opre- me za kuhinjo in opremo za učilnice ter učila. 3. februar- ja je tako startalo s celo- dnemo šolo osem oddelkov (prvi štirje razredi osnovne šole) z 208 učenci. Prišli bo- do v šolo zjutraj ob sedmi uri in jo zapustili ob 14.45. V tem času bodo opravili vsa (ali vsaj veliko število) tistih del, ki so jih drugače morali doma.« Imate kljub temu kakšne težave? »Kje pa niso? Pri nas si- cer imamo trenutno številč- no in kvalitetno dovolj stro- kovnega kadra, primanjkuje nam samo učiteljev za teles- no vzgojo (eden) in za tisti čas, ki ga imenujemo »pro- sti«. žal pri nas še ni šol, ki bi izobraževale učitelje za »prosti čas«. Mi pravzaprav prehitevamo čas, kajti šole, ki »proizvajajo« kadre, nas ne dohajajo ali vsaj ne dovolj uspešno in hitro.« In kaj misli o tem pred- stojnik organizacije enote Zavoda za šolstvo v Celju Oto Pungaftnik: »Pred dnevi smo imeli raz- govore z vsemi ravnatelji osnovnih šol v celjski regiji, kjer smo se pogovorili o prehodu na celodnevno šo- lo. Do 1. marca morajo tako vse osnovne šole v Sloveniji izdelati projekte za ta pre- hod, potem pa bodo to ob- ravnavali v posameznih ob- činali in videli, katera osnov- na šola lahkò preide na celo- dnevno šolanje že v jeseni. To se pravi, z novim šol- skim letom. Mislim, da je po strokovni strani "vse dob- ro^ pripravljeno, večji prob- lem predstavljajo materialna sredstva in kadri.« Kako je konkretno s tem v ccljski regiji? »Vse osnovne šole delajo na tem, da čimprej preide- jo na celodnevno šolanje. Omenimo samo Celje, kjer osnovne šole temeljito raz- pravljajo o tej aktualni te- mi, z njo pa so se tudi spo- prijeli v štorah. Povem naj še to, da bo nova šola na Ostrožnem (iz sredstev refe- renduma) grajena za potre- be celodnevne šole.« Tako. Startali smo, zdaj lahko samo želim.o, da bi bi- lo vse v redu. Prednosti ce- lodnevne šole pa ni treba po- sebej razlagati. Da vlada v začetku med posamezniki delni pesimizem je pa tako razumljivo, saj skoraj nobe- ne novitete (ki se je kasneje izkazala za odlično) nismo sprejeli z odprtimi rokami. TONE VRABL VITANJE: NOV STANOVANJS^ BLOK Do konca tega leta bodo v Vitanju zgradili nov stano- vanjski blok. Tako vsaj predvidevajo investitorji gradnje, to je Tovarna kovinskih izdelkov. Kovinar Vitanje, TOZD Lesno industrijskega podjetja Vitanje, Osnovna šola Vita- nje in organizacija zveze borcev. V bloku bo stanovanj za 12 družin, njegovo vrednost pa računajo na 390 milijonov starih dinarjev. Z izgradnjo tega bloka v Vitanju ne bodo reši h , vseh stanovanjskih problemov svojih delavcev. Zato že sedaj načrtujejo, da bi drugi stanovanjski blok zgradili v Vitanju leta 1976. D. S. Ludvik I^ebeušek: Ekonomska upravičenost investicij v zdraviliško- turističnih krajih (V mednarodnem zdraviliškem letu 1974 izdala Zveza naravnih zdravilišč in zdraviliških kra- jev SR Slovenije) Še nam je v spominu poročilo celj- skega Olepševalnega i-n turističnega društva konec avgusta 1974, ki se za- radi poživitve turizma v Celju in na celjskem območju (Dobrna), na pr- vem mestu zavzema za »nove gostin- ske in predvsem prenočitvene kapaci- tete«; dinamika povečanja nočitev (Ce- lje, Dobrna) da je — kar kažejo po- datki — v skladu s slovenskim popreč- jem, izkoriščenost kapaci'tet pa ga presega, v Celju npr. znaša 73 odstot- kov, kar presega poprečje najbolj raz- vitih turističnih območij v E^vropi. Kolikor velja omenjeno poročilo, tudi z zagovorom investicij v gostin- sko-turisti^čne zmogljivosti v celjski občini, bolj kot opozorilo na aktual- nost domače gostinsko-turistične pro- blematike, pa je elaborat magistra eko- nomije Ludvika Rebeuška, s temeljito erudicijo utemeljena potreba po inve- sticijah v zdravi'liško-turističnih krajih cele Slovenije, se pravi .okoli Celja in od Dolenjskih toplic do Moravcev oz. Radencev. Avtor ugotavlja namreč zaostanek investicij za povečanje le- žišč v zdraviliško-turističnih krajih Slovenije, tako v primerjavi z izvrše- nimi investicijami v ostalih turiistič- nih krajih Slovenije, kot — žal — tudi v primerjavi s povečanjem nastanit- venih zmogljivosti v zdravi'liško4uri- stičnih krajih Jugoslavije. Dejstvo, da se večina inozemskega zdraviliškega turizma v Jugoslaviji re- alizira samo v slovenskih zdraviliško- turističnih krajih, npr. leta 1971: po- prečna doba bivanja tujih gostov v Jugoslaviji 3,9 dni, v Sloveniji 7,9 dni, naravnost terja prioritetno vlaganje v gradnjo novih, sodobno urejenih na- stanitvenih objektov v obravnavano sküpino slovenskih zdraviliško-turi- stičnih krajev. Po izčrpnih primerja- vah, ki jih ugledni balneekonomist Rebeušek v svoji študiji razgrinja, je ekonomska prednost zdraviliškega tu- riiena v Sloveniji, več kot na dlani. Studijo, sicer posvečeno mednarod- nemu zdraviliškemu letu 1974,. šteje- mo za organsko nadaljevanje študije o raziskavi tržišča in ekonomski pro- pagandi v zdraviliškein turizmu izpod peresa isteiga avtorja (Celje 1966). K pivi, kakor k drugi Rebeuškovi študiji se bodo morale vračati vse strukture dejavnikov naše ekonomske politike, če bomo želeli napraviti konec naši notorični nepripravljenosti na obisk domačega in tujega gosta. GUSTAV GROBELNIK RAZPRAVA O SOLČAVI Odprto pismo turistič- nega dnJiStva v SaLčavi občiinski skupščini v Mo- zirju, je naletelo na do- kaj šen odmev' Tudi v sred- stvih javnega obveščanja. Slo je skratka za opozo- rilo, da Solčava v letih po vojni nazaduje, gospo- darsko sdaibi, zaradi česar mladi adhaijajo drugam. Hkrati z opo2x>rLlom je bin tUidá predlog za reši- tev vprašanja — ustano- vitev vsajj enega disdoci- ranega obrata kateregajko- И večjega podjetja, v ka- terem bi lahko domačini našli stailno delo. O pismu je na zadnji sej.i razpravljal tudi iz- vršna svet mozirske občin- ske skupščine. Odločil se je za javni odgovor in ne nazadnje za pomenek s prebivalci te alpske vasi- ce v gornjem kotu Sa- vinjske doline o možno- stih za rešitev problema. Kot vse kaže, so že zdaj v tpku napori za rešitev vpir.n<5a.ni]a. PUST, PUST ... Celjskega karnevala le- tos ne bo. Navzlic temu mesto ne bo izumrlo. Vse kaže, da se bodo zlasti na pustni torek popoldne po- javile na celjskih ulicah mnoge našemljene skupi- ne, ki bodo pripravile svoj karneval in se iz ti- stega, ki je letos zginil s programa, tudi primemo ponor cèvale. Ta čas pa bo tudi več maškarad. Tako bo v Ce- lju, v soboto, 8. t. m. v Narodnem domu že šti- rideseta tradicionalna pu- stna prireditev domačega olepševalnega in turistič- nega društva, ki se je za- njo odločil po nekajletnem premoru. Sicer pa bodo takšne in podobne pustne prireditve' še v mnogih večjih in manjših krajih celjskega območja. Zdravilišče Dobrna (motiv), tudi zdaj v soncu in brez snega, zato pa polno gostov, ki skupaj s člani delovne skupnosti komaj čakajo na začetek gradnje novega hotela. Prav gotovo • ni krajana v Preboldu ali pa v kakš- ni vasi okrog Prebolda, ki ne bi poznal Dobriho- vega Gustija, kot mu pra- vijo prijatelji. Danes je zaposlen v tekstilni tovar- ni, kjer je vodja konfek- cije, še pred mnogimi le- ti, takoj po osvoboditvi, pa je delal v litijski pre- dilnici, kjer so ga name- stili z dekretom. Ker je po duši in telesu rojen Preboldčan, ali bolje po- vedano Kapeljčan, v Li- tiji ni dolgo zdržal in se je ob prvi priliki spet vrnil v kraj, ki mu prav- zaprav pomeni vse. »Danes sem predsednik Svobode v Preboldu, pa tudi sicer opravljam to junkcijo že dolgo vrsto let. Praktično od osvobo- ditve dalje. Kje so tisti časi, ko sem še kot maj- hen fantalin gledal in ob- čudoval vse starejše, ki so delovali pri gledališki skupini. Takrat sem si najbolj želel, da bi tudi sam enkrat nastopil kot igralec. No, želja se mi je kmalu izpolnila. Nekoč so preboldski gledališčni- ki pripravili Scapìnove zvijače na gradu Gorica v Kaplji vasi in tam sem imel svojo prvo vlogo. Zdelo se mi je sila ime- nitno, pa čeprav sem bil na odru komaj kakšno minuto . . . Res.. gledališka 'dejavnost je v Preboldu že zelo stara in upan\ si * trditi, da ena najstarej- ših na vsem celjskem po- dročju. Za ilustracijo naj povem samo to, da je bila prav v Preboldu krstna uprizoritev Kreftove Veli- ke puntarije... Do danes sem našludiral več kot sto vlog, predstav pa imam- tam okrog štuisto. Na- tančne številke pozna Loj- ze Fric, ki ima evidenco za vsakega igralca pose- bej. No, ko smo že ravno pri Fricu, moram pove- dati še to, dn je ta člo- vek res mnogo storil ne ,samo za Prebold, pač pa za vso Savinjsko dolino. Se danes neumorno dela kot režiser in cenim ga kot izrednega človeka.« Ko človek takole poslu- ša simpatičnega in ved- no nasmejanega Dobriho- vega Gustija, dobi neho- te občutek, da so mu po- leg družine v življenju najpomembnejše samo še tri stvari — gledališče, mladina in pa udejstvova- nje na družoenopolitičnem področju. Prav tu je ver- jetno dosegel svoj naj- večji življenjski uspeh. Ponosen je nanj in brez tiste lažne skromnosti ;e vedno pripravljen pripo- vedovati o tem, kako je bilo, ko je bil leta 1971 vodja jugoslovaniike sindi- kalne organizacije na sve- tovnem kongresu sindika- ta v Pragi. Tudi srečanja s tovarišem Titom v Sa- rajevu najbrž ne bo nik- dar pozabil. Najbolj pa se Gusti raz- zivi, ko steče pogovor o mladih. »Ne vem, kdo si sploh upa trditi, da mladina da- nes ni aktivna! Sam imam precej posla z mladimi in vem, da so vedno priprav- ljeni delati. Sam najbo- lje poznam delo prebold- skih mladincev .n če so tudi drugje tako aktivni, kot so naši, potem me za mlade sploh ni strah. Mla- di v Preboldu danes ak- tivno sodelujejo v krajev- ni skupnosti, sodelujejo pri vseh akcijah v kraju, skrbijo za kulturno živ- ljenje v kraju, izdajajo svoj list, organizirajo pro- slave, pa kdo bi vse na- števal?! Če pomislimo, da so ob vsem tem obreme- njeni še s študijem, de- lom'v službi, potem smo nanje zares lahko ponos- ni. Jaz sem. Sam imam priložnost op^vati mla- da dekleta v konfekciji v tekstilni tovarni. Ko bi jih le kdo videl, kako hi- tijo pri svojem delu! Ni- kjer pri nas nimajo tako zahtevne norme, kot prav v naši tovarni. Ne le da normo izpolnjujejo, celo presegajo jo! Mislim, da je to tudi delo neke mla- dine, delo, ki ne sme ostati 'Skrito čeprav imajo mladi da- nes praktično vse, pa sam zase vem, da tega, kar smo imeli mi, nimajo. Ne vem, česa niniajo, ampak čutim, da nekaj vseeno pogrešajo. ?>ú4rda tisto iskreno veselje, kot smo ga imeli takoj po osvo- boditvi mi, ko smo po ne- ki akciji dobili na pri- mer košček kranjske. Prepričan sem, da bo družba morala za mladi- no še marsikaj storiti. Bolj konkretno, ne samo z besedami... « Se in še bi lahko pisali o Gustiju uvbrihu, pa bi nam še vseeno verjetno ne povedali vsega. Želi- mo mu samn še, da bi še mnogo let delal v krajev- ni Skupnosti, krajevni or- ganizaciji SZDL, pri Svo- bodi. pri. . . — no teh »prijev« je še cela vrsta. JANEZ VEDENIK