ii I3T.AQ ivrApnnA ^ n^^rs^Fn
ss&ul^: is vjuiio iliilvv-uil * ^sr"
3 za^«.^ i™5J	List:slovenskih.delavcevvAmeriki.	L 75-OOOIW- J
TELEFON: CHclacaS—8878	Entered m Sacond 01*—_M»tter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, H. Y., under Act of OongTw of March 3, 1870	"	TELEFOK: CHel—a 8—3878
NO. 176. — 6TEV. 176.	NEW YORK, MONDAY, JULY 30, 1934. — PONEDELJEK, 30. JULIJA 1934	VOLUME XLU. — LETNIK XLIL
AVSTRIJSKA VLADA FBAJE ZADUŠILA VSTAJO
pri dravogradu in radgoni je pobegnilo na jugoslovan. ozemlje nad petsto nazijcev
Begunci, ki so dospeli v Jugoslavijo, so imeli stare i avstrijske puške, ki so bile predelane v Italiji. Italija in Francija bi odločno nasprotovali restavraciji Habsburžanov. — Vlada po radio miri prebivalstvo. — Pičla udeležba pri Dollfussovem pogrebu.
MARIBOR, Jugoslavija, 28. julija. — Iz poročil, ki prihajajo z meje, je razvidno, da se avstrijski na-ziji na Koroškem in na Štajerskem obupno bore z avstrijskimi četami, katere se poslužujejo topov.
Nazijci so podminirali vse važnejše ceste, hoteč s « tem preprečiti tranport velikih topov.
Dosti se jih bori ob jugoslovanski meji in če so prisiljeni k umiku, enostavno pobegnejo v jugoslo-' vansko ozemlje.
Na stotine nazijev je dospelo v Jugoslavijo pri: Radgoni, Dravogradu in Prevalju.
Najhujši boji se vrše v bližini Pliberga na Koroškem.
Petstopetdeset nazijev je ponoči dospelo preko Drave na jugoslovansko ozemlje. Jugoslovanska policija jim je odvzela dvesto pušk, dve strojni puški in petdeset revolverjev. Nato so bili vsi skupaj internirani. Zaplenjene puške so starega avstrijskega tipa, pa so bile predelane v italijanskih tovarnah.
DUNAJ, Avstrija, 26. julija. — Vsled dogod-i kov, ki so se za vršili zadnje dni v Avstriji, so avstrijski monarhisti bolj kot kdaj prej prepričani, da je lestavracija habsburške dinastije edina rešitev za
deželo.	I
PARIZ, Francija, 28. julija. — Francoski vladni . krogi so odločno proti temu, da bi nadvojvoda Oton j] zasedel avstrijski prestol. Tudi Italija bi nasproto- , vala restavraciji Habsburžanov.	ji
DUNAJ, Avstrija, 28. julija. — Heimwehr in! zvezna armada na celi črti zmagovito prodirata. V 1 zadnjih štiriindvajsetih urah se je bojna sreča obr- j nila na stran zveznega vojaštva. Vstaši doživljajo J poraz za porazom.	.
Število mrtvih in ranjenih cenijo na štiri tisoč. V Gradcu, glavnem mestu Štajerske, so se vršili včeraj vroči boji. Prebivalci so s streh streljali na , člane heimwehra. Proti večeru je bilo mesto pod t kontrolo vladnih vojakov.
Vlada se poslužuje radia in časopisja, s katerim > miri prebivalstvo in skuša dokazati, da je vstaja za- j trta.	j
Vsa Štajarska je v vladnih rokah. Le sempatam' še pade kakšen strel iz vrst vstašev. Nazijci nudijo j edinole na Koroškem odpor, ki bo pa tudi kmalu zlomljen.
Navzlic tem je pa rekel neki nazijski voditelj: — Ce bodo mogli naši ljudje na Koroškem do večera zadržati vladno vojaštvo nam bo mogoče na Stajer- j skem ponoviti puč. Prepričani ste lahko, da bomo; imeli v tem slučaju popoln uspeh. Včeraj je bil na Dunaju pokopan bivši avstrijski kancler Dollfuss. Dasi ima mesto nad dva milijona prebivalcev, se je pogreba udeležilo komaj 75,000 oseb.
Italijanske čete so še vedno koncentrirane na avstrijski meji, toda zaenkrat še nič ne kaže, da bi jo prekoračile.
Vprašanje kanclerstva zaenkrat še ni rečeno.
Voditelj heimwehra, knez Starhemberg, vrši le začasno kanclerske posle, dvomljivo je pa če bo ostal na tem mestu. Starhemberg ima v Mussoliniju glavno oporo, dočim priporočajo vatikanski krogi Kurta Schuschnigga, ki je bil po Dolllfussovi smrti 24 ur kancler.	_ _____________
Veleklavci se boje generalnega štrajka
suša povzroča!]
veliko Skopo
Vročina zahteva mnogo i človeških žrtev. — Ve- j likanska škoda na polj-j skih pridelkih in živini.
St. Louis, Mo., 29. juJija. — Velika. trag««dija. letošnje sauie je že bila pi»*aua iv zgodovino države j Mititvouri; zapisana j.-** kot največ- j ja katastrofa, ki je k<la:j obiskala j državo, k<vr je ]H>vzročr!a- naju-eč-j j<» pros)>odarHko izjrirbo. -zahtevala 'j največje število človeških življenj ^ in prinesJa največje trpljenja dve- , ^ ina milijon«ona ljudi, ki nLso ino-lj «rli »bežati pred neznosnim ]»e-1} ki (»m.	j j
fKl snvline maja je bila nepre-1 < staua ivvočina. Dnevna vročina j-e ■ j »kopo vedno znašala 100 stopinj. ( V zadnjih treh tednih je ipadlo samo Hi odstotkov običajne«; a dežja. , Vsi rekordi so bili .;w*biti. ko je j Koluce dan osa dnevom pri |H-Ual<> • z jasnegai neba in je-posušilo rast- j linstvo. rek^. p«»foke in studence, j Strnilo mrtvili je že doseglo 3<>0 i in to število z tvsakhn dnean 11 ara- m t-V-a. Mb-souri je po številu mrtvih' Tino.! ivsemi državami na prvem mestil. V St. liOiiiNti je do srede u- j mrlo 1C3 ljudi. Mewtna bolnišnica i j«* tako ikujkv'njena ljudi. ki so o- j magaili vsled vročine. <la uprav« , sprejme samo najrevnejše slučaje. Mriojri ibolniki morajo ležati po' hodnikrh.	^
Poleg neznosne »vročine pa se je " pojavil še 4ifu«. Zdravstveni urad , je v 'Zadnjih dneh naznanil 2fil j novih slučajev t if una. Bolezen je , nastala zaradi tj>onianjka.n.j'.ai vode ] I in je bilo .prebivaIstivn prisiljeno 1
I	pit i pole varjeno vodo iz vodnja- , 'kov in stimhuee v.
| Ravnatelj državnega j>omožne-ga urada Orosslev je ntfhroT-.il K4MK1
funtov kiriinaiza tiporaibo proti ma-
II
i lanji.
I (»overner jei poslal na raizne j kraje države 2<> inžinirjev. da vn-.dijo vrtanje vodnjakov.
Missouri pridela na leto 150 mi- | llijonov bučijev koruze. Dve tre-!ini t*iga pridelki. sta že uničeni, j Škoda, znaša 4r250.000.000. Ako pride dež. se bo preostala" koruza iše nekoliko opomogla. toda pridelek ne 'bo zadostoval niti za do-, niačo ]K>ra<l><) Sedaj nikdo vet* ne (premišlja. kako velik bo pridelek. 1 temveč. ako bo sploh še kak pri-»delete.
Farmer ji Mikajo drevesne veje [«a 'kimo živini. 65 odfetotkoiv far-1 j nnfirjev si mona od da'Iee doi\-iaža-ti vodo. V jnžnem delu države pro ni jo faininorji živino po 15 milj dalee. na i\xxlo, nato pa so v skir-beh, kaj 'bodo ž njo. ko jo priženejo domov.
Krma jei (popolnoma uoueena. j jovma bo komaj 10 odstotkov na-1 [vadnejra pridelka. Zvezna v laid a kupuje iporpm'no po 5000 jrlav živine na dan in plaeuje $rla\io po $10 do $30. Missouri spada ined one države, katere namerara vla-
popozditi. Po^rozdenHi bo 16 »milijonov ak>rov »fmlie od kamad-1 rtke meje do TexKKa
DILLINGER NA GLEDALIŠKO! ODRU
Indianapolis, Ind., 20. julija. — j John rHlIin^er, eepa r »in je s svojo ropar-ko tolpo oropuA razne banke usa (približno $500,000, bo ,1 »astop«l v gledališčih, ker potre-I bu je denar. Stani Dillinger bo do-• bil $10,000. • ^
kemal0ve ! __reforme;
Majhni trgovci in navadni delavci se morajo u-makniti domačinom. — Mnogi bodo padli v revščino.	j
i
Istanbul, Turčija, 2J>. jnlija. — I>rž<*«"- gesla "Turvija za« Tur- , ka". j«" vlada uevljaivila postavo,; ki doI<M*-a> malo <rgoviuo in navad-' n<f delo sami o za turrške <lržavlja-1 ne. IN ustava je bila Mprejeta že pred enum letom, toda zaradi pritožb 'Kaznih držav. <la .bi bili njihovi podaniki ipoliaijeni v veliko nt-sreeo. i vi a da ni do 21. nuija htevala. da nh postava vjjošleva. Od 21. maja d«» 21. maj«' nvorajo tuji trgovei in navadni <lelai\vi opustiti snroje delo.
I>o 21. miinja	j«- na ročen o
vs<im tujini šoferjem, brtveem, kl<vbuča>r.?e>m. krojačem, čevljar-jem. tolmačem, micnjab-em <b'nar-ja in »rodbenikoan. <la pr»*iielrajo s svojim delom.
Za vsako vrsto trgoveev je <lo-ločeno. i]H> dva me-sOrta. tla (»puste »vojV delovanje, iu »v d*setih mesecih ibodo samo Tnrki delavci, pazniki, matakarji. fo4o$rrafi. skladatelji. ika'b:r«ret.ni utmetniki. zra-k(»plovni meluiniki. kemiki in ži-vinozdra vnik i.
Meti onimi, ki morajo opustiti svoje detdo. j,, največ CJrkov. Ita- j lijantav. Priraijfen- in MalteKov. I Xajibolj pa so »prizadeti (irki. ki so skozi stoletja imeli v svojih ro- j kali trgovino in so preskrbi je vali j strokovne d»*lavo>e. Samo v lsta«n-j buln je \-s1«m1 te i>ostane prizade- j tih 2000 tu.fe«iv. četihli so |»o \v»-1 čini tiurški državljani.	J
Za<lnj»h (b'si't let se je izselilo j iz Tn.nčije že mnofro tisoč (Jrk»»vi |inse<Uij jih bo morala (!r^4ca -jure-' I jet i -zopet okoli N0(H).
Ti tujci pa so postavljeni v 7>e-lo težavno stalil-če. ker tirršksu vlada ne dovoljuje nest i iz dežele v<vje vsote denarja. Zasto;vniki raznih «vla<l skušajo doseči olajšavo t** postave, da bodo njihovi državljani, ki so si (prihranili majhno pinemoženje. smeli svojo lastnino ivweti s srtboj.
PET KAZNJENCEV POBEGNILO
Michigan, City, Ind., 29. julija. Pet kaznenciev, ki »o vsi roparji, pt»be«milo iz državne ječe. Katz-;nilnieo imenujejo "papirnata ječa", ker je iiz. nje že pobegnilo mnogo kaznencev, med njimi tudi pred enim letom 10 DiJlingerje-vih to\*arišerv.
Vsi .so bili zaradi ropa obsojeni {otl 10 do 20 let. ječe.
VELIKA SUDANA
KITAJSKEM
Nanking, Kitajska, 28. julija. — Kitajskim kmetom, ki jih je več milijonov, p noti \-sled iveltke trnse, ki je posušila skoro \>ae poljske iprkleLke, lakota. — Vsled euiie W) prizadete province Anhvej, Kiangsu, C*kijffnjr
m velfk dW Ilupeh. metltem ko so v «evetrni in jiižni Kitajski velike (porvodrvji.
Vlada je določila majhne vsote za pmvo ponmoč. Kmet je v f>ro\-in-ei Aniivej že morajo jesti diwes-no skorjo. Vlada skui-ta< nadzirati i :eeno rrža, ker v notranjosti deže-
ILe eena na^lo raste, wled cesar trpi prefibivasltvo veliko pomanjkanje.
do byrda ni mogoče priti
Zadnji poskus se ni posrečil. — Do septembra ne bo mogoče dospeti do njegovega bivališča.
Winchester, Va., 20. julija. — Toiva rišem admiralu Richarda Byrtla se ni flKJsrečilo <Iosj>eti do nj*fjr<ive^ra samotnejra 'bivEiJi.šča in \>»letl bihlih viharjev do septembra, ko bo anarklična noč koiu-a-na. na to tudi ni mogoče misliti.
Talko je sporočila Bvrdora ek-spedieija j»o radio iz Ijittle America v New York, od koder je bHo poroeillo poslano Hvrdovi anateri, Mrs Kiehai«l E. Hvrd po Hr/.ojaivu v \Vincl>i< tr^tv. Va.
Kvrihivi tovariši pa prosijo Mm. Hvrd. da ji zaradi varnosti svojega sina iti treba' biti v skrbeh; ravno tak<» naj ne bo v .skrbeh zaradi sinove ranjene roke. Hvrd si je tpoškodoval roko. ko je moral vrt it i kljuko na radio, ker se je aparat na ^asolin poktvaril.
Mrs. Hvrd j . bila obv<*ščena. 4la je admiral Hvrd. ko j.* odšel v > svoje samotno bivališče, da ojia- ! zuje meteorološke pojaive. az^l s se>boj ilovolj živežii. kurivu rn vode. kanbo zadostovalo za .se<lein mesecev. tem «izirii mu ničesar ne primanjkuje.
Poročilo tudi naznanja. da> ek-sp«Hlieija v Little America ni bila j v radijski zvezi z aitmiralom Hvr-dont otl petka 20. julija. Eksj>.i-dk-ija, ki je pnetekli teti en .Okušala dospeti do Hvrda. je prodrla !s;«no SO milj daleč, pa se je vsltil I viharjev in drujrrh nevarnosti morula vrniti, kar je v popolnem so-, ifrlasju s poveljem admirala Hvrda, ki je rekel, da morajo biti jnjejrovi tovariši ivedno zelo pre-ividni in svojega življenja ne smejo staviti v nevairnost.
priprave za
novo ofenzivo
• " ....... "
Boli vi jska vlada bo poslala ojaČenja armadi pri trdnjavi Ballivian. — V; < kratkem se bo pričela ofenziva.
4
Buenos Aires, Argentina, 29. julija. — Zadnje dneve se Bolivija pripravlja, da prične ofenzivo v Gran Oliaeo. Od sredine deeembra j je bila ves 'čas v defenzivi.
Bolivijei so zadnje dini poskusili nekaj napadov na Paragivaj-w»iv nametm, da najdejo najslabši kraj za svojo ofenzivo. Nakl en teden je bolivi>»ka a»rtilerija obstreljevala ipaiiiagvajt&e postojanke. "Porabili so veliko zalogo immiei-je. 'kar je znan«mje, da bo ž njo dobro ipreskiibl jeni.
Xajznaieiln'ejai pojav zadnjega tedna je -nar bolivijski zbor, ki je prišel na »boj išče ob gorenjem toku reke Paragvaj in katw«mu poveljuje bivak šetf genenadnega štaba ? en pral Jose Lanza*. .
Boli v i jei so od aprila držali trdnjavo Ballivian samo e dvema vojaškima boroma, medtem pr so vežbali n«vo \-ojsko in doivažali mnrnieijo V nekmj dnevih bo general Tjanza pričal močno ofenzivo ■ tem upa. da bo prisilil Paragvaj-- ce, da se umaknejo izpred trdnjave Bafllman.
g0verner ni imel pravice proglasiti obsedno stanje
CHICAGO, 111., 29. julija. — Cikaškim veleklav-cem preti nevarnost generalnega štrajka, če ne bodo ugodili zahtevam uslužbencev, zaposlenih pri krmljenju živine. Obe stranki sta sestavili svoje predloge, ki so pa nesprejemljivi.
vsfranciscu preganjajo komuniste
Policija zasleduje komuniste. — Nad 400 jih je bilo aretiranih. — Ječe ' so prenapolnjene.
San Francisco, Cal., 29. julija.' Kk<»rt> vsf |*reibiva!s»tivo San hran-' ei.sea >e je ubrnilo proti komuni-;
4 (
stom. katere dol ž i. tla so zakrivi- j li generalno Muvku. in prin»*»li ' meslu tolik* gorja. Zadnje dneve' je biLo inecvto priča splošne j»oli-eijske preiskave kinnuniMičnili u-radov. hliajsilisč in stanovanj.
Niul 4tM> molkih in žen-k je bilo ■.'liretiraiiih. Ječe so tako napolnjene, tla morajo nekateri *pali po tleh.
Zastopnik 'komunistov, odvetnik George Anderson. i{*ravi. tla j<-< ^ prejel že ve<" pretil ni li [»iseni in /VKlnik (ieorjre Steiger jra je z u-korom -zavrnil, ko je zalit+tvaJ rotno obnavnavo za kointiiiiLsU\
V velikt»in nasprotju s tem f»a je me.stni siMlnik Sylvian La/arus.' V so<lni.tski <hv<vrani je mimreč re-1 kel: "Z i/igražaitjem moram misliti na to, da bi to dob:<o. r»taro imwto delalo kot -tolpa divjih volkov. Xe we m. kdo je krrv. to<la to je tr^ba preiskati do dna. Nikdar poprej ni?«) l>Mi aretirani in vrzt'tti v ječo mltuli fantje; eelo stari možje so bili deležni te«ra ponižanja. Moje sree krvavi za nje*". In odpustil je i\7»e obtožene komuniste.
| Okrajni drž. jvravdnik ^latthow lirami v je tinli proti tej gonji, kajti rekel je; "Naša dolžnost je, da daono komuni.sitom priložnost j za -<lelo in jim uiMli mo vzrok za-njihove pritožb<\ Kazen naj se; nalaga komuiiLstom, ki so kršili, poMtavo, toda nvti tkdaj jim ne' sm«mo odreči .pravfoe za svobodo govora.	I
| Proti koonuatistom bo se obrnili trjrovei. ki tl(»lže konmmiste. da> so j^ipnizorili stavko pri>otanitskih de-laveov. Toda delaivt^ka unija je iz tega boja izšla neoslabljena. delodajalci so morali delavcem dovo-1 liti mrnogo pnavie, vsled česar se more revi. da ko sta\-karji zma-'gaii	;
| CvUkIi je generalna staivka propadla. wndflp so delodajalci med dmisrim dowHIi. da. imajo nezadovoljni prishMij'iki d flaw i ipr»vw*o predložiti stojc prrtož4>e predsednikovemu popcre*l^valnem^i odboru. In industrijska dnužba je eelo objavila izjavo.da nikakor ni njen namen napadati onganiairame«^a »de!»\"mt\-a.
| Sredi največjega razburjenja meti stavko ho Časopisi doVžili komuniste. da vodijo stavko pristn«-ni&kih deki vjev. Bilo. je tudi do-ffnaoo, da je bilo med voditelji nekaj komunisto^'. vsled orsar so pričele oblasti komuniste aasledo-
Ako ne bo vkrajtkem priiUo do bporazirnia, se bodo .stavkarjem pnklružili vsi ostali delavci, ki so zaipodeni v velekletvnicah. Staft-karji zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje.
V Chicago več iv-» dovažajo nove živine. Mf>a je isfc za dica ted-na.
Minneapolis, Minn., 2!). julija. (Jotovi krogi v Minneapolis iui-meravajo uvesti sodnijsko .poisto-panje proti g»»vernerju Olsonu, kfr je projrla.sil nad mest um obsedno stanje.
Kdo so ti ljudje, se zaenkrat še ni mog!o dognati. Znano je le toliko, da so najeli v to svrho iwč odličnih (ulvetnikov.
Delavci in delodajalci se 7**'o pritožujejo n;jll vojaško vlado. Delavci prajvijo. da so »vojaki pre-vee oilloe.n-i, dočim delodajalci za-trjuje.k>. da so prennalo.
I*rošnja štrajkarjev, naj gover-ner odpoklit"e (vojaštvo, jr> bila otlbita.
■Hotelom "rn trgovinam je začelo (»rinianjkovifti živil.
Kohler, Wis., 29. julija — Ker so v ipetek .šeriifovi ljudje ustrelili 'dva piketa. je zarWadalo me<l prebivalstvom ivviiko raiiburjenje.
Včeraj je dospelo v .mesto šest sto mož narodne milice.
ALBANIJA JE BOJI ITALIJE
Atene, Grška, 27. julija. — Kot pravi nek udlieen (i*rk, ki ima ozke zveze z albanskimi vladnimi krc^jji. in ki se je imnokar vrnil iz Albanije, da je zavlad^sia med Albanci rn Italijani ivelika napetost.
Albanska armada je ob ča-u ne-jk>vabljenega obiska' italijanskega bnnlovja «»kt>ii Drača izkopala za-kope. Mnogo i j ud i se je izselijo iz vasi v okolici in se niso več vrnili. Albanci so odpeljali k skladišč več vojaških trakov, ki so bili namenjeni za uporabo proti j Jujrostoviji.
I Kralj Zog je odklonil ponudeno italijansko posojilo, ker bi moral j državni proračun zvišati otl 15 milijonov na 23 milijonov zlatih frankov. Držatmim iislužbeneCTn je bi-,la plača znižana za 30 odstotkov in država jim je še dolžna' pJačo za dewt meseV*ev. FMača vojakom je bila znižana za 40 odktotkov. I Vstajo ob časn obiska italijanske mornaTiciesta preprečila angle Ška iičitelja aJbanskih orožnik* <v [generad Sir Jocelj-n Pency in generalni mwjor Oripps. Število italijanskih ea-itnikov v Alhaniii je bilo znižano od 100 na 15,
Knalj Zojr «e boji. da bo skivša-ia Italija Albance naščuvati k vstaji. <ta bo ime^h^ iajyovor za po-sredoj-a nje. Mehimed Konica bej je pregovoril k.Tidja. da je zavzel odločno stališče proti italijanskemu pritisku.
I
VAti. Dri vnem tetn pa San Francisco ne namerava pni čet i terorizr-Jita proti (komunistom, toda njihovi (voditelji bodo štabno pod nim očesom policije.
«or*» iiiopi" ^
|3 rGlas Naroda"
5	OwrtMdPnbUihrtlv
- {UHKIO PUBLISHING COMPANY
___- - _ .(A Corporation)
__,	L. B^edlk. Tre—.
LJf	i <be corporation and addrJbea of at»ve eCDcera:
m. Wh iiMi. »WiWh W llirtitto, New Y—k Cttr. N. Y.
4-. ------- "flLAS NARODA*
----—	CWm il ra-lrt___
_In^ 1t«i Day Except Sunday and Holidays
eala lato nUi « I —lln la Za New York «a celo lelo......f7.00
JblMt	#6.00 P°1 leta >*■*•*«•••«-•••••••• 1300 •
m not lota..........«3.00 lnoiemnw ra celo leto	97.00 I
h	.................. tUO'^* P^ ^ .l.tmuMMMHIM^JO I
■ • . _Bnbeorlption Yearly jfl.00__. .
_AdTertieemeot oa Agreement_
_"Pint Waiada" lakaja Tiald dan isTsemii nedelj In pramlfcor._
Dopisi brea podpisa In osebnosti as ne priobCuJejo. Denar naj ss blagoroU liUMatl po Money Order. Pri spremembi kraja naroCaikov, prosimo, da m nam tpdi prejiaje blralUČe naananl, da bltreje aaldamo aaalor^ka. IBLAfl NARODA", 21f W. 18th Street. New Yark. N. I Telephone: CHeUea WTO
* PRED DVAJSETIMI LETI
Dvajset let je minilo izza časa, ko je. avstrijski grof Leopold von Berehtold podpisal sledečo javno brzojavko:
•	——Ker ni kraljevska srbska vlada zadovoljivo odgovorila za noto, ki ji jo je izročil dne 2:> julija 1914 avstro-ogrški poslanik v Beogradu, je eesarsko-kraljevska vlada prisiljena zaščititi srvoje pravice in svoje interese ter se mora v to svrho poslužiti orožja. Avstroogrska se od tega rrenurtku naprej nahaja v vojnem stanju s Srbijo.
Svetu se tedaj ni niti sanjalo, kaj se bo zgodilo. Jav- ( nos t je domnevala, da je vse skupaj le majhen balkanski konflikt, kakoršnih je bilo že dosti pred njim.	j
Dobili so se pa tudi ostrovidni možje, ki so preroko-; Tali, da ne bo šlo vse tako gladko.
Urednik nekega newyor&kega dnevnika je pred d vaj-! Belimi leti zapisal: —
— Na eni strani se bodo borile Avstrija, Nemčija in I Italija, na drugi pa Srbija, Rusija, Francija in Anglija. Prav lahko se zgodi, da se zapletejo v vojno tudi Grška, Romunska in Bolgarska. ^ Možak je pa le deloma pogodil resnico.
,Y svetovni vojni je bilo udeležnili sedemindvajset dr-szav. In klanja je bilo šele tedaj konec, ko je izkrvavelo na "bojiščih osem milijonov mož, ko so bile opustošene neizmerne/pokrajine iu ko so "bili narodi do skrajnosti izčrpani.	.
Danes po dvajsetih letih zopet vre v centralni Evropi. r Zadnja poročila sicer pravijo, da je vstaja v Avstriji zadušena, s tem pa se ni rečeno, da je ]x»nehala napetost, Jti je v gotovih ozirih večja kot je bila pred dvajsetimi leti.
3! AMERIŠKI ZASTOPNIK HA KONFERENCI
J?^ Pariški časopis "Figaro" je objavil zanimiv članek o mehanizmu mednarodne konference. Običajno se zbere cela arnuida izvedencev. Vsak zastopa drugačno gospodarsko ali finančno teorijo, ki jo smatra za edino zveličavno in jje pripravljen braniti jo do konca.
Značilna je vloga ameriškega zastopnika, ki jo je poročevalec takole opisal:
,7 — Prihod ameriškega zastopnika skrivnostno najavijo. Igral bo le vlogo opazovalca. Debat se ne bo udeležil. Toda. on je intimen predsednikov prijatelj. Naenkrat se rtumeee vest, da bo govoril in pojasnil ideje Washingtona. Govori; njegov govor brzojavijo v .Washington. Ameriško časopisje odločno protestira. Ameriški zastopnik je poklican nazaj v Washington. Svoji nalogi ni bil kos ter ni dobro in dovolj jasno govoril Nadomestil ga bo drugi zastopnik, ki je še večji presednikov prijatelj ter je edini, ki sna pojasniti nazore oficijelnega »Washingtona. Drugi ameriški zastopnik se izkrca na evropski obali. Nastopi in govori. Njegov govor brsojavijo v Washington. In drugi ameriški zastopnik je odpoklican...
Važno za potovanje,
> L * *****
t "* Tdor Je namenjen potovati v tiari kraj aH dobiti koga M tam, je patrabno, dm je poučen v voek otvorek. V tied «flk MuMm tkmimja Tam mmortmo dati majbaljia jwj^wdi | • 4m tmši vat potrebno praakrbati, da ja potovanja udobna fs hitra. Zato ta tam pno obrnite na mi aa mo pojaen&m.
Mi ptukrbmmo vsa, hoditi prošnja ta povratna dovolj t njo, potna Jute, višajo in tplok vsa, kar ja aa potovanja pa-trebno a najkitrejiom času, in kar jo #1ovna. ga najmamjio
*> 19odriauijami maj ma odlašajo da tadnjaga trenutka, kar pmdme ss doki ia Waekingtone povratno dovoljenja, RE-EN-Tttf PERMIT, trpi maframj am motae.
" TiMto torej takoj aa braoptatmm. mavošUa tm omaotgmlja-mo Tam, da botta poceni in udobno potoma*.
9LOVOOC KBUSHMG CO.
•	. TRAVEL BUREAU	, 216 W««tJ8tfc Strct I
"New York, N. Y. .
I'y	--- a ». •. a > ..	i
USODA GANDHIJA
• i
m»w yort, molfday, july 30, 1m4 ^^ '	' ths ljjloest 8lot&ri daily fa u. i. JL
Bred kraitkhn so listi objavili vent, da je bil nai "»vetepra uieni-hs" M alia t .mo (iadbija izvršen, atentat. A ten at «e ni g*fe>rečil. Še prej no metali oa Uadbijem kamenje in mil "Tozi-li s<* pa I kiam i. Kako to. da < banes Ifandbija, ki je vefljaJ' pred vsemi i. Ind i j<-š za nekakega božjega jianiewtnika. uai svetil, (zdu j taiko piie^ranjaj«i i>rav n je-govi rojaki!
V Indiji je polep štirih <r1aivnih kaM\ v Jtaitare'je prehinnadst vo raiz-die4jeno, se i]>eta. t<» je najnižja, ki jo n«Kivljej<> :p»ania. <kk«»li 4Ti mi-lijfawiv 'ljudi živi v ta'k<> p<miiie-vailnHi razmerah, <la jih skoraj ne moremo imenovati člu\^eafita bitja. Pojpoesto so «*» -že |x>ja\ Htit jrihaiijat, ki «o. šle iza tem. da »e "ne<lo-talcljiivi" ali tiikli 4'h«Ctian". kakor naziva jo to najnižjo kaKto Indijcev, dvvgniH do spodobne stopnje in ipas,tali entatk o pravni <wtalinn Indijcem. Avgnista i<nta lfKJ2 kh je Gandhi zaivEel z« iis<m1o jvirijt-ev. £»e dane« jw <iamdJiijev ivpliv v Indiji velHc. ^la'ha'tma je ve<faio zelo jM>pidairen iiwmI šitr&mi p'ast-mi nartxla. Pmv radi »te popufcfr-ii-orH fx> jiwGamlhi lali'ko lotil dm-ne reforme. Kljinb tenui s* proti njenin pojavili moeni nasprotniki. voditelji pratvoverrnih Hin-dov. To piba.n,je. ki <ra je pts^vh 1 fiandiii z napovetljo nnenovane reforme, ji:-! <la m-s niofroo-nejšc kakor Oandbi s-n:««. Števili) pravovernih Hindov. tako zrvar*il» "sji-nalan dhanni". znaša; 17 inii'Ij<»-|nov. Hindi so ):»na»v do4rro orjjatii-zirat.i. V<h1 i jih $rla:var Aha ta-a I in ta je pre<l oborom /ji iiulajsiko iLsrtarvo v Ijomtdonn (Joint S<»ltM't jcVanmittee) rtdkM'no izjavil, d« n<* bo pod nobenimi p<»-rojern pri-stal na to. <la/ bi i>arij<-i Kiiie^i st»i.]>ili v .Mvetišra višjih kast.
Okoli te<rai vprašanja s- danes \"*rti ves hulij-ki >cp<ir. kolikor ne zadeva Angležev. "Sanaitaau mi" nima nič jiroti temu. da s<* soeijalni in «r<»>p<Mlarski |K»U»ž;rj parijcev dvijrne, toda *empljev no-ee nikatkor inlfkneli najnižji ka>ti. Parijei lahko hodijo <v šolo z drugimi mritopcmmimi Indijci, lahko se vozijo tudi v tramvaju kakor oni, toda praigra. indijskih swt-t i-e ne sinejo prestopiti. Alisn'a je v Ivomlonu tudi o<llo«Vno r>ov<la-ril, dta> se parijei jiraiv za prav niti ne briga jo »za to, bi se Bhji-lw*v položaj izboljša*!. Mahatnia Gandhi nanipimtm» zalnt*»va. •?>•:»j so z zakonom taudi najnižji kasti dovoli vstoii v s^*e»tiši'a. Tudi <h*Uiri voditelj Hindov. Pandit Mal rvya. ki je tudi u3Kprr»t«-n Gandhi i**ve-nwi za.konn, je nwlainio deja>l: "Pod nol»enim pogojem si ne rni-stim dotaikniti svoje vere in tudi ne ibomo trpeli, dai bi nam kdo z zakonom -urejeval naši svetiw'a.
XHi ^rahatma t ore i. ki ie ui^i-Cai takšeim ugled in«-«l Indijci, ne more rav-Kti imenovane reforme.
Indijski narodi so ta'ko zaverovanih'svoje verske tnulicnje, <la k lail^koto žrtvujejo svoje rlmveško življenje za- njihovo obrambo. In Hindodik njMiove vera i>re|M»ve<lu-je. da bi zaklali ž p val!
V za diru j cm vavu poroeaQo iz Ka-raliija. <la jeiiaitdhi >ra.]>ovedaJ deundnmriio <rl<aidovno stavko v znailc protesta pi«>ti <|e!u imsprot-nrkov. ki pobijajo njegovo reformo v k4»rrst parijeev. Stavko bo nast(»pil ff. larvjrut-Jta. Maliatma hm je ttKli pritožil. <Ia v zadnjem su (prejema prav nrailo darov f»d svojih somišljenikov. Imlijski listi so Gaiivdhija napadli, reš, da i/, zor na indijsko ! jikdst vo.
Iz Slovenije.
Dva nova groba.	.
V Kranju jeiSurl hvan Zupan.; usnjarski strojar-ki jh m I jetnik ki* fMisestnik. — V Divaei je iwrnnl Matija 8ku.k, železničar i»n hišni jx^sestn-ik.
Tragična smrc Ljubljančana pri: žalski elektrarni.	1
Del .udeLuženeev 'koit^-resa stro-jovinlij je «nl.j»je-1 jal na Falo. da j i	oimIoI iki elekt rarn<». Po
uspešnem zakljueku kongdesa je mwl udeleženci vktulalo izredno razpoloženje, v katerem |«:(•'• niikdo ni s!»itil. da bo na idetu ujrrabila tiena<liia tragična >«irt ene«ra »z-ine-l srriipa*tii-uih tovarišev.
so >ii izletni-ki na Kali ogledovali naprave, je 47-Idni stroje-v<«ljii .lože Meeihtvšek nai Lastno odgovornost <Klšel k tisnbinam. Stihi j»- na najnižji stopnici, ko nnu je neiWMlno N{XKlr<nilo. Stnno j kri k nil je še. ij*ade! tv v<nlo in na-to izphii'I. V.saka poimn'- je bila zaključena. *}>onesrečenea ni bilo več na površino, njegova usoda ie bika* z»:tj»ei-ateiia.
Elektrika naj bi ga rešila življenja.
Pri posestniku Hoiminu Miiratn v Ljutomeru je služil za pastirja .V»-leini Frane Viher iz Radom-^čaka. I^aje mu je v službi sJa« bo podilo, zato j»- obupa! n«nd jim be^lirim življenjem ter je» sklenil u-mreti. V nedeljo 15. juilijta /.jtrtiraj je «4dšel braz, krav r doma tea* splezal na tv*tt>k.i železni steber el.ektirične?a <laljnovoda b!izn Pi-hlarja na cesti proti Cvenii. Ljudje. k i s<» šli k maši, so videl i. ^a-ko hitro je plezal prot i žteaim s to-kom viseiike napc4osti. ipi mu sn-momorilne«r}i dejc!»ti.isi ur«> mo®rH za«l>raniti. Iztegnil j«* r< ko ter se dotaknil žiee, taikoj nato pa je z *-rla<7P»n krikom strmoglavil s ste<-bna, (V ibi se žu«e oprvjeJ. bi bilo po n.iem. Tnko \m padel ane<l
,'eje nekega bresta in jelševja. kar je ipadee t<dfko -omililo. <la se j** e pošteno i*4olkel in opraskal. Vajbrž pa bo iz^uhrL- tiuli eno ( >ko, ki um ga je ranila veja. Lju-Ije so umi nudili prvo pomoč nakar s»> ga .jvrejK^l jali iui gos]K)diMr- \ Hv doni. kjer se codaj tzdira<vi. Xa i
laljnovod menda ne bo \vč ,plezal. ,
i
Podrobnosti o zverinskem, umoru! v Ornšovjn.
O zagonet nem umoru v G ru- j skovju. 'ki se je iz\<»l v iHH-i na I 16. julija <h»ziM*vajo še naslednje podrobnosti:
.TT-letni lovsski -čuvaj Pernek Jakob Lz Grnškovj«! je- bil uslužbeu [ani «vc|iet}»f»se.>triikii Wrizlu v Koz- ' mineih. Odpravil se je v itedeljo 14. jikKja okoli lf). ure zvečer na službeni obhod |m> htX'skem ren-m*-ju v Gnaškovju. «ra je ^xlila | mamo hiše posestnika .ložefa Korala. kjer .je IVfrncik fvbstal hi pojrro-nil Kozl-a ra* nekoliko žganja.
^Metl obema pa je vladalo staro sovmaišt v<*, zlasti še. ker je bil Per-nelc vestem in ovajaJ divje lovee. Med obema je teikla t itd i neka tožba. zara<li »katere je nast^il meni njima prepir. In ipreprru je sledil de jamski »popa*d. Meni ruwnjeiu se je Pernek sixMltaiaiil in pad*4 p<» tleh..pa<lee bil. wrfnj uscHlen. Koizel dobil nad njim popolno oblast. Ištr«ra> >nm je-fcfjuk d\t»-cevivo lo\*sko pnwk o, s katero «ra je za«če| nai tleh ležt-rega neusmiljeno .|jrn>t4>pati tunko dolgo, da je Pernek obležal ves s k ti rjo obli t in nezavest »n. -»fcokler ni Kozlu pn-£rka zKmiila o«l mirilva-nja Vnl-č. dtf Pernek še kaže <znake življenja. je K(»zel iia«to )*ograhil we v bližini stoječo nnotitko ter ga začel z ostrino in to[>o stnamjo imlinhati po jrlavj.
Vsega s brvjo oblitega ni -nrr-%vejra Perne<ka sta našla njegova žena- in oče, ki sta/fetijplo (m! peljala na*jpmv> domovina topa na inlre<l.bo orožnikov iv* mrt\*Bjš-nieo k Šv. Trojici iv Hailoza4v. kjer je izvršila sodna kom isija <^bd<rk-cijo. Kozel, ki je star 52 let, je bil od orožnikov aretiran in odVeiWi
ptuj-ke sodne za^mre. Pogled imI truplo pokojnega je bil strahovit, ker je bilo od udarnem- vse rnearness rjen i in je hnl umor naravnost. živinski. Pernek zrntpušča ženo m tri nepreskrbljene otroke.
MOŽAK, KI JE PROGLASIL GENERALNI STRAJK V SAN FRANCISCU
- _ ^ '
• y .) ' .»;• 4 t .-»• T i '<• *MihiaeJi Casey, -predsednik unije truknkanor, je ftrp^lasrl fcitnatfk iz
ainapatij do etavkujočHi pristaniškiih delaiveev. 'Rnofcmani m> bili
prvi, ki so giksorali za generalni štrajk.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-WI0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V IDOOBUVIfO	? ITALUO
Za $ 25t .......... Din. IN Za f %JS& .......... Ur 100
.......... M«.	S 17J# .......... Lir S00
9 .......... 1*n. 300	f 44.— .......... Ur 500
*1U0 .......... Din. 500	$ «7.25 .......... Lir 1S00
t»-50 .......... Din. 1000_$174.— .......... Ur 2000
KMM 8K CENE 8ED4.J HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Sa lipMOo veCJlh nestor kot štora] navedeno, bodisi v dinarjih aH ltrah dovoljujemo te bolje pogoje.
V AMHUftKtM OOLMUIN Im IspIsMls $ SMrate psolall ^.......... $ 5.75
" ' " ..........$10.85
«1- * " .........$10,—
Of •» »	tei_
- ** - ..........$41.25
.$50.— - - ........... $51.50
Prejemnik dobi v iUfrn kraju IsplaCilo ▼ dolarjih. NuJaa nskasila livrinjons pa OMsLrttsr za »HsUJhlna $1,—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
,MGU,N.ro4t"
, tli west lout STmnr	nkw vomk. n. y.
"T ' *
Zagonetna smrt v vodnjaku.
Sv. Jaikob ob j&m in okolico je 17. julija iprewenelila žalostna novica, da ho našli iv 'bližnji var>i Podjrorkii mrtveca 4.Vle«nefra Vin-ceuea Majiliva. <l«»mci k -Jež«-
(Vnučab. 4>k<4iščine. v kakr-aiih
f
m* našl-i truplo, iu {>a način nje«ro-ve Kinrti-teuulantjri znaki zelo ^»wire za to, da je bil nad .Majdičem iavnšen zločin.
Vineeito Maj<lič, ki je živel s svojo družino .ita Ježi 4. je hiJ <xl-fr'l z doma 16. julija po;w»l<lne. Jmel je opraivlte. karkor ►pripove-dwjejo. zarasli nastopa neke dediščine. ker nru j^- nedavno irmrl lBimrvit snnNliiik. <) t«-m se je |>re<l odhodom n donra ivhik >ivko\^il tudi v. domuw-ini. ženo hi štirimi o-troei. S seboj je vzel, 200 Din gotovi n.-. Z ve." en se je isrtavH v nekaterih gostilnah iv Sv. Jakobu in okolici. Kje se bii nazatlnje in v družbi ikakili Ijinli. ni povs> nt u?roto\-ljn<».
17. julija okrog a. ure je Vin-eenea Majdiča iuršW nj«*#ovnečak ]M>se-iiiik Ivan Maj<lič, utopljenega v i vodil j« k {»oUig svoje hiše v Podgoriei. ki je bila ,r»>jwtiKi hi-jM^kojiiega. Viru-r-ne .Maj^lič je stail v vodnjafcu. v katerrtn jc <»-' kpf>g d\-a metra v^.^lc. iui »lavi. N>-1 čok. ki »prva ni vt d**l. kdo je utofK-jljenee. j« ,jwivlckel človeka- v *n in (takoj nato z grozo ugotovil, da ima pred sctlH»j tnirtvega strica. Pi»-J klica I je nem-u<diio d:m<re ilomače. Ljki <vr> obvestili nroznwko .^atuco
! v Dohr. istočasno pat tu li .Maj-di-čevo družino na Ježi.
%iiia Vincenca Maj-diča-. -e je ' 'haš prij>r«i\Hjala. da odide v I.jub-1 Ija>no in proda ne.kaj ko<ar borovnic. ki jih je nabrala zadnje dni, ObveVfna o smrti moža je pot >e-1 ve«ki opustila in nemiwhio hitela v P<KlgonicO, 'kjer je ležalo truplo 1 ne vedno poktg odj»rteara vodnja-1 ka. Meditem so dospeli tja tudi že
■	orožniki z Dola, ki so preiskali t truplo iz prxlvomili. da gre sajim
■	pa nesrečo. V;ml tilnikosn utop-
•	Ljenea so iwnrreč našli dve n-eliki rani. ki sta bili menda j»rk*adeii
'» topim oiuMlj-un. Orožniki -o u-! vedli poiz\-e<lbe. ki pa d<islcj šp uivo kaj prida doprinesle k pojasnit vi zagonetnega dogo<lka. Ker i ! je Vineene Majdič pri]H>v*<|o\-aI «i I ^vojr dedščhri -ni iz.kljihVmo. da ga
^ i ji Jedo zaNlerloval in napadel. [ ^__
•	7R0JAKE V CHICAQU
» prosimo, naj .nas s poro,V naslov
-	j roja k a Josepha Blisha, ki je bil 1 svoje časno zastopnik 4i<ilas Xaro
■	Zadeva se nam zdi zasmtiet " na, 'ker naim ria'»a> pb<ma. kr so na
« shivJjeiKi nanj aiiso vinjena. Z;i
-	vsako pojasnil o iioiuo hvaJežn-i.
Uprava "Glas Naroda",
-	216 W. 18. St., New York, N. Y ji (2x)_
; GLAS NAROD Al
o ibpet pošiljamo ▼ do- j movino. Kdor ga hoc« I naročiti za tvoje sorod-nike ali prijatelje, to t1 lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7.
IV Italijo lista ne pošiljamo.
Peter Zgaga
O LJUBIMKANJU IN LJUBEZNI.
Nekateri pravijp, da se je svet v gotovem (»ojrledn povNcm izpridi I. Xo, |kc »«e je res. Posebno, kar se ljubimkanja in ijubet^ni tiče.
Današnja mJa<lina ne zna ljubiti. l^aniašnja .mladina nori. .Nori v praivenr pomenu ibesede.
Skoro sleherni faint ima flašieo v že]>u. -dokle pa eigaftcto v irstih. Ko je p;i! flašica prazna in cigaret zmanjka, sta oba že ta'ko raned > na. <la ne i vesla; če bo jutri torek aili ipetck. ter ju je tr«-ba iresti ali ]>» »r avtomobilu spraviti domov.
In kako sn ^n lad i na pogovarja! Sijj to >'pU>h oko več |>ogovori. To je netvme-<tno četnčaitje o divjaških plesih, o znoreli mo<li. kr hninaJno-neumnih kiiro^?ikah ter o goro-stasnih poročilih, ki jih objavlja časopisje, katero se tiska izključno le aa« taki:*ie ljudi.
FVunt iti <hkle >e dvakrat ali tri-kr;nt vidita, po četrtem sestanku si r>a >'pft»oflita prelij>isane tri ali štiri dolarje ter jo it" kalop \dv-re-|ts< v mestno lwwo. kjer sla po par {minutah proglašena za moža in žem
Nobene rom-iftrtike, nobenega dvorjenja, nobene snubitve — nič. nič in še enk-ra* nrč.
Pn«d letii je bilo vendar vse drugače in zato tudi tisočkrat lepše.
Kant in dekle sta se n-ide'-a na iiHei a.-li na ple n. pa je <nba spre-letftlo. kot hi jrma šviignrita. električna i-kra iz ipete «v možgane. No. nemara jima je švignila.
To je bilo toidi prvo znamenje, da S4- .ie v snu nefeaj -zganilo in da se je začela v globim .srca porajati ljubezen.
i Minili so tedni in včasi tudi meseci v 'vzdihih in stokiih. kajti čim-(bol j sta hrepenel* drug rv> dm-p*tir. tembolj sta se drug drugemu izogibala.
| Ce je slučaj n«\<ne*d, d:» sta se |morala srečati v drnržbi ali na ee-ijtti, jo je on »a hipec pogledal. Iona je pa- vztrajno pow'iala oči, j nakar jih je tudi 011 povesil.
^*bema je pa šla vrnč-hia. v g'a-vo, ,pa naj je bilo o »v«-«tem Jako--hu ali o svetenn Miklavžu.
Z\"*>čer. ko stw bi'a oba še vedno navdahnjena z neizmerno blaženostjo. sta ugibala, kaiko naj sporočita <lrug drugemu svoje srvoe občutke in kako naj si razkrijeta rane svojega, ir ljubezni k rva večega srea-.
> Začela, sta si jwV.ii i najprej karte. j m »tem pa rožnata pisma, br^i vsake pfninembne vsebine. Toda že sanv> karte in pisma so biluj« dokaz velik*«, brezmejne ljubezni.
Temu je sledil po dolgem času prvi sjpstanek.
Eno -prednost ima -moderno lju-bimkamje. namreč, da je spretno i o iBg'ajeno, neprisi ljeno in brez hinavščine. <h>č.im smo se nekoč ob takšnih prilikah netmirtno bla*mi-rali in ga strahovito lomi-'i.
Četudi b*»m doživel Met upremo vo starost, ne b(*m nikdar pozabil svojega prvega sestanka z žen><ko, ki mi ni bila niti mati, niti seMra.
Star sem brl štirinajst let. ona pa inend;i> dvanajst aH trinajst, pe. je bil« zat ?avoja leta lep m k=ip<j-rasel otrok.
Prišel sem bil dosnov iz Krwnja na počit n k*, ona |>a iz škofjeloškega tklošt-na.
In tako sv« sedela — ona in jaz — oba otroka — na dveh pa-robkih ob robu goiViave. odkoder je .bilo vuleti daleč naoikrog.
Srtrtete sva in jnolč«(la. Hotel sem nekaj revi, neka j »pirn srčnega in ljubeznivega, pa se mr je motovilil jezik ikot d« bi hnel usit ih po-enkratnega, ipolža.
Ona je drlrtela in nestrpno čakala velikega nazocWja Bilta; je res lepa v zarji- eahajajočega solnoa.
Xe nikdar v življenju nisem rekel nobeni ženski: — Ljiabim te! — ^aikrat je ip» za las manjkalo, da nisem poklekud pred njo in bleknil te bitdaloMi.
Kežila. -n>e je sveta Barbara, pomočnica »aa zadnjo tiro. V njenem zvoniku je zazvonilo imgvljsko eeščenje.
Zdrznila svat se. D(*nov je bilo t-retoa iti. Doma bi -naju pogrešili.
Nje ni bilo mčJoaj ivolja zapn-stiit.i prijetno zatišje, jan sem jo pa jpTijel za -roko t«- reikel koHkor mogoče moško:
— Odzvonilo je in znoči'o «© ie. Iskali naju bodo. Poano je ir. Zd»j bi onorala biti oba V postelji.
Knjige Vodnikove Družbe
btltko ie SEDAJ itar^Hc za prih«inji M«. Nnreteine. Id main SAIH. —
Si—,
lahka pdilJeCe nam. In kaker hitre hede knjlicc bile, Jih Mite pt paML
Alt«, tekate tak« «M«a. da knjig« tx Meje, morate platetl tanje 11.35.
KNJIGARNA 'GLAS NARODA
216 W. 18 ST., NEW YORK
I
-Q L A § J A l p D 4" ~	__HEW YORK, HOKDAY, JULY 80, 1984	'	YUM LAROMT SLOVETI PAILT H PJ. Ml
I	KRATKA DNEVNA ZGODBA !
I	V	• 1	' / • ,	* •
II	•	-	J
NEVIHTA
REVILLOS — Prevel TV
Gospa Baudoin je bHa bogata k nt sest i ilea. Živela je m Kinom edrn-| eo, kateremu je hotela zapustiti b se prenn»ženje in tnu poiskati bo-j v rat o ženo. da bi tako že povečala « rvoje premoženje- Na nesrečo pa f e je sin Ludovik Baudoin zaljubil s r hčerko nekega ubogega rVbiča, ki'j li imel uiti svojega čolna. S to leklieo se je hotel poročiti. Vdo- p a v to nikakor ni hotela privoli- t i- Toda sin kljub temu ni od ne- li lal od svoje namere. To uefiogias-e je trajalo že leto dni in mu je r nati končno dejala: "Naredi, kater hočeš, toda jaz ne bom tvoje rene nikoli obiskala in dokler bo*m <" jaz živela, ne dobita od mene niti « >are.''	t
"Kakor hočete." reče Ludovik. «" Svatba :-e je vršila.	>
Pet let je preteklo- Živela sta v 1 strašni bedi. Ludovik je hodil na 1 ov s svojim tastom. Toda ljube-fen je pren^la vse in se nista pri-oževala kljub pomanjkanju, v ka- . erem sta živela- Nikoli se nista obr-lila na gospo Baudoin.
Ob nedeljah, ko *la odhajala od maše. *»ta jo s/eča-la in mdada žena jo je vedno pozdravila, kar je I ud i biLi njena dolžnost. Sicer pa nI biti nikdar nobenega obiska, nobenega pisma ali obvestil« kakršnekoli vrste. Nie drugega kot pozdrav, na katerega pa starka ni odzdravila-
Nekega dne je divjal na morju strašen v rti ar. da so se treslr hiše na obali.
Gospa Baudoin je živela Kama s tvojo služkinjo An net t o- An net t a je sklenila roke in dejala:
"Kakšno vreme je danes! Ulto-gi ljiKlje. ki so v takšnih KJcrbeb!"
" Kakšni ijudje T' reče vdova, ki Be je po svoji navadi dotikala v»e-ga. ne da bi se s čim baivila.
"Oh vendar! Starši teh, ki so na morju."
Gospa Baudoin se je vstaviU. "Dovolj!" je rekla suhoparno. Vzela je v roki šivanje; toda ker je bilo nebo temno, a* je uaedla k oknu.
Annetta je stala pri oknu in tiščala obraz na steklo ter gledala na ceato. Tiho in v presledkih je govorila : "Glejte, Bertrandorv dimnik se je zrušil.... — Ali! Gospod Char-don gre proti morjn! — Peter j Giuehard tudi in Denis Geoffroy I in Magdalena G o vran ! — Moj Bog! Radovedni so in hočejo zvedeti kaj se dogaja na morju-"
"Klepetulja!" vzrobni vdova. "Ne!" krikne in Idecne na kolena, "nikdar še nisem videla takega vremena!"
Gospa Baudoin vstane in začne zopet po svoji navadi hoditi gori in doli.
Slišala je piš viharja, od časa do easa obupne klice, šfcrtanje železa, širm odtrganih oken, katere je veter metal v morje. Ocean je bil strašen. Vdova je šla nararvnost proti služkinji: "No. dobro! Če si tako radovedna, ogrni svoj plašč, natakni čevlje in naredi kakor drugi; pojdi, de izveš, kaj je novega."
V minuti je bila Annetta gotova. Ko je hotela oditi, je dejala gospa Baudoip: "Vrni se kmalu, da ani poveš, kaj je." Stara Normami i nj a je nadaljeval« svoje sprehajanje.
Hodila je iz enega, konca sobe v drijpega. Ktianjenih ustnic tin s prekriža nemi rokami; po svoji navadi je pregledovala vsak predmet, katerega, je opazilo njeno begajo*? oko.
Deaet mimtt je preteklo, toda Annetta se še ni vrnila* Veter je pihat • podvojeno aiio
in ni me nima I o drugega kot le tuljenje viharja.
.Nenadoma se njen pogled atavi; zagledala ae je v otroško posteljico v kotu sobe.
Vhc v hiši je bilo v tistem stanju kakor nekdaj-
To je bila posteljica njenega *i-
--ki je -bil na atottju. Tedaj
je spomnila nanj.
Toda v iBMiih ji je bil vedno «d-raščen Ludovik. ki je odšel; petin-dvajsetletni ribič, močan m krepak iiapi. ki ji je dejal : " Kakor boče-
VAŠ PENNY JE
VEČJI
VEČJI ČE GA DASTE ZA ELEKTRIKO
i i
• 6	< »v .	i
1 . , • • d f - » •
C1 N PENNY—penny—majhen bakren penny—kaj morete ktipiti ž njim i Košček "gum"? Drobau košček čokolade? C V ga pa daste za elektriko, je nakupna sila penny ja silno povečana. V resnici, cent postane razmeroma velik, močan novec. To je zato, ker je elektrika tako poceni. Glejte:
EN SAM PENNY BO
NAPRAVIL toast za 3 druoiiwke zajtrke (22 rezin) OPRAL 2 kotla perila HLADIL vas 3 ure in 20 minut «	OBDRŽAL hrano svežo in delal led 3V» ure	'
ZLIKAL 20 namiznih prtičev IZČISTIL 4
sobne preproge DAL 25-vattni žarnici svetlobo od večera do jutra UTEPEL 360 beljakov OPRAL posodo 6 obedov STISNIL 400 oranž DQVEDEL 3 polurne radio programe
.	s
#
VHC MCW VOftK EDISON COMPANY • THE UNfTfD ELECTMC UOMT ANO POWH COMPANY * BCOOKLYN EDISON COMPANY. INC. • NEW YORK AND QUEENS ELECTRIC LIGHT ANO POWEt COMPANY 4
ki se je kljub temu poročil.
8edaj p& ga je videfca kot majhnega otročička x fllatimi kodri, z velikimi rdečimi lički in s soj i mi očmi- H[iominja4a se je njegovh prvih klicev, njegovega otroškega sladkega smeha in načrtov, katere je delala |»oleg zibelke.
Zaman je biti bogat, biti svojeglav, biti pon<fe*en, <biti iz kamna — te stvari vas ganejo, ko besni vihar-
Toda Annetta se ae sedaj ni vrnila....
Snelo je plašč in odšla.
Ko je prišla na ulico, ji je gru-ea ljudi zaprla pot. Okoli te grup? so bili trije ribiči v premočenih oblekah z velikimi in nerodnimi čevlji. Roke in obraz so imeli krvave- Z obrazov je sevala bol in trpeljenje. Ustavila jih je ter « hripavini glasom dejala:
"Ali so se vrnili ?"
Te<kij je eden izmed teh. Ica!*-
remu se je na prvi pogled vide'o, da vodi in načeljuje drugim dejal: "Da."
Ona je nadaljevala svojo pot-Tc<laj se neki mornar odtrga ed skupine ter teče proti njej.
"Gospa Baudoin! Gospa Baudoin! Kam greste v takem vremenu
"Tja doli!" Sla je proti morju. I Mož jo potegne za plašč. "Kaj pa hočete narediti?" "Slabo vreme je. vrnite se do-1 tnov! Mi smo se vsi vrnili-" Ostro mu pogleda v oči-"Vsi?" "Da." "Prisežite!" Mornar se je zmedel-"Toda vsi se niso to izkrcali, ne-
i
kateri so se v Yportu — ali v Pe-icam in kje vem kje še...." j Izvila se je in hotela je oditi. Zopet jo je zadržal.
Tedaj se je Annetta vračala po j ulici in v obraz ji je 'bilo videti, da j je zelo razburjena.	»
"Ne, ne!" je kričala, ko je za-' tfedafla svojo gospodarico- "Ne, «ie, i gospa, ne hodite tja!"	,
Starka se je tresla od raziburje-j uja. Njeno -zagorelo lice je postalo bledo. Oči so ae ji zaprle. Oprta t se je- na služkinjo, da se ni zgrudila od bolečine.
"To je moja krivda! Moja krivda!" je ponavljala in šklepetala z zobmi in se tresla po vsem telesu.
Hoteli so jo odvesti domov, toda • odklonila je.
"Annetta." je dejala, "hočem jih videti!" Napotili sta se proti hiši, kjer je stanoval Ludovik 1 Baudoin-	j
i Annetta pritisne na Idjnko- — I Gospa Baudoin vstopi.	!
Notranjost je b'rla slična drugim ribiškim hišam- Pri postelji so bile , ■modre -zavese, dve postelji pa sta bili ločeni z zibelko.
Mlada žena je držala na kolenih svojega najmanjšega otroka, druga dva sta se preplašena prijela materinega krila. Skrb je povečala njeno bolestno bledico. Ni mogla oditi-Poslala je svoje starše, da izvedo novice, in sedaj je čakala in mogla k več zadrževati solz. Videla je, da 'je vstopila tašča, skuša 1<' se je dvi-Ignati in je šepetala:
i "Gospa---"
Starka je šla proti njej in de-
'jala :
"Moja hči.— "
Nato je vzela oba otroka v svoje naročje in sedla na najbližji stol-V joku je objela otroka ^n izdihnila :
"Ubogi malčki.... Mo Bog! — J Moj Bog!" To je bil h i »en izbruh žalosti.	|
Zatopljena v nesrečo šlisi na cesti radostne glasove. Vrata se od pro. Na eHu družbe sorodnikov in prijateljev stopi Ludovik. :*4trlej ga! — Olej ga!"
Hipoma so bili vsi na nošah• Mlada žena je planila proti svojemu možu in otroci so pritekli k, svojemu očetu-
Samo gospa Baudoin je ostala na tvojem prostoru, nepremična kakor kip.
Tedaj jo ribič zapazi« Vrže čepico in se približa materi.
"Mati!---"
In med solzami sta se objeta....
--- člf
UMETNAKAVA ' ]
-- \ 4
BrazHski kemik dr. Castilleiros je napravil po triletnih poskusih senzacionalno odkritje. Odkril je način za pridobivanje umetne ka-
e-
Uinetna kava baje prav nič ne zaostaja za pristno, iiua prav tak-1 lšno, barvo in aromo. a tudi prav tobiko kofeina. Odkritelj je povabil k sebi skupino strokovnjakov za kavo in jim je predložil ni-z skodelic pijače iz prave in iunetne kave- Niti enega ni bilo med strokovnjaki, ki bi mogel ugotoviti, katera kava je iz pristnega in% katera iz umetnega zrnja- Poleg drugega ima ke-miena kava pred pristno to prednost. da ae hitreje in lažje pripravi. Dovolj je, da .se vrže kocko praška v krop-
Odkritje dr. Castilleirosa je mogoče vse hvaJe vredno. Ampak v dobi. ko se celo pristno kavino zrnje uničuje v velikih množinah, se bo komaj obneslo ustanavljati tvor-nice za umetno kavo.
Poziv!
Isd*janje Usta ]• ▼ zrtzj a velikimi ■trdUd. Mno gojfflje, kt so radi slabih razmer tako prlza-deti; d* ao nas naprosflt da jib počakamo, sašo tlaj pk oni, katerim fr mogoče, porama Jo
roCnino točbe.
■ ———— —— ^
Uprava "O. H."
i
Po spopadih z nezaposlen ioni in komunisti j« začela art i-ieri ja patnUina-ti jw> amsterdainskih ulicah. V spoptttklrh. ki so trajali dna: dni, je 'bilo irsnm-enili devet delavcev ten iveliko število ranjenih.
PO IZGREDIH V AMSTERDAMU
ZAKLADI NA DNU MORJA
*
Pred kratkim se je. kakor po- b roeajo aiti^jleski li-sti. itkalnl ladji j nekega aaigleško-uemHkega konsor- n cija posret-ilo ugotoviti natainuo t , lego "Lnsitanie" j»a nior.skem dnu. i ' AngleškorJteiniška družba b«> še v j kratkem za«"e|jt s pripravami za ] dvig parnikuj. ki hratsi ogromne j zaklade.	>
* i
Ko se je '"Lu-sitania" T. maja 1!)H» od torpeda Zildeta. potopila ^ ,na morsko dno. je potegnila s se-jboj»v ivlažni grob ogronme /a k Ur- ^ de. Vozila je n» ugodni vožnji s h*-lH»j za milijonov dola-rji-. in 1 12 milijonov fitot«'-* šteriingov zlatih palic. Pa ne /^iiiof to. "I.U>i-tania" je vo/.i";. na >voj*'m krovu ^ ni'<l stotinami potnikov tmli več milijonarj«ki >o imeli s -.«'ioj dnrarwi+t nakit. Ker je imela ladja |>oleg tega v svojih trez;»rili tudi večjo pošiljatev demantov. naslovljenih v Anv -r.%<» in Amsterdam. ni dvoma. <la >e z "Lnsi-tanio" jvoigreznil'i ogrmuni zjik ii1-di.
Pred nekaj leti se je v velikih evropc-kili li ameriških mestih o-snovala k»>pivH dru^bj. k^so si /:i-stavile nalogo, dvigniti potopljene »zaklade i" morja. Po-k use. da bi se zlatc> iztrgalo tri' biiram morja, so napravili že ivt čkrat poprej. Ker pa je bila tehnika' dviiranja ladij zelo nepopolna, se jeivt<ekrat | l>rimerilo. da se je skoro že dvi-' gnjeni zaklad v zaultn^em trenut- j ku ponovno izmuznil iskalcem iz rok in se pogiv-znil v nedosegljive (rlob^čine. ' Šele italijanska ladja "Artiglio" 1 ki je doslej dnignila roa nanl mili-" jdm funtov izdata iz trebuha poto]>-" T j ene ladje "Egipt", pomeni w«ni-' čen in velik irspeli ry tem praven
■	Gotovo je bilo to iskanje »elo muč-" no. t«Hla' reznltat ni-izostal. Toda
kaj so uspehi pri "Egiptu" v primeri v nairavnost pravljičnimi za-r kladi, ki jih hrami! n- sebi "Lusita^-* ilia"! C'e »so ležii-li v "Egiptu" niili-; joiri, leži na dnu "Lusitanie" najmanj milijarda, mogoče še celo veiv* milipatrd. Gotovo torie-j takšno iskanje zasklaida iiziptlara.
Pmdjetje, ki se pripravlja na takšno delo. kakor ga hoče zda i izvesti anglfvtko-nem-ški koncwreij. S je torej -zelo tvegana, stvair. In ne v »zadnji vrsti zaradi konkurence, ki se laihko pojaivi! Zato delajo takšne priprave rr največji t "ršin i in šele ko je st\-a*r dozorela, pošljejo vesti o tem-v javnost. Tudi pri "l/usita-niji" ni dvoma, da se bodo vršili poskusi za dtvig zakla-do v največji d iskreč i ji. .Ja\*nost ■bo izvedela za nje »ele potem, ko bodo -že na vamntem.
Že iveč tednov so potapljači skrbno preiskali teren, kjer so domnevali, da« se je "Jjusitania" po-greznila na morsko dno. Pri tem iskanju so se posltržili' -vseli pripomočkov moderne tethmi-ke. Znna-no je bilo. da f»e je "I/usitania" potopila šest milj od irske ofoale, hi sicer v tre-mitkiJ, ko se je pripravljala.. da izavozi v prekop sv. Jut rijav, ki loči Trsko od Anglije. Gotovo je kapitan izbrai to morsko pot. v pnepričanju. da si nemške podmornice <rae drznejo tako daieč.
(Noč ,hr dan so delali potaplja-. Či na morju, njih iskanje 5e brio
■	slasti v vibamem vrememi silno j težko. Slednrič- so zagledali laxlio
kaklniih m od ki-»ja, kjer se je (Hitopila j>re<l 1M U-li. "Lusita-nia" leži postrani, na .skalnatih tleh in je le deloma pokrita z blatom. Pač pa >o rse ura ladji že na-plii-stile in«>tfe»ke školjke v debelini pribM/.no 1 m. Zamašile so \>e odprtine in okenea-. ki so bila v trenutku tragedije odprta, tako da ne bo mogoče prodreti v ladjiu trup bre/. eksplozij.
l-kalei zlata se nadejajo. <la kljnth tem« ne bo^l«. naleteti na ne-premamljive ovk*» i«» da Ixwlo raz-meroma v kratkem «• ai-.il do-peli <lo shramb. k>»r je shranjeno zla-t<. v palicah. S.-ve<la. ko bo zaklad dviirnjen. se IvhIo morala baviti r z;nlevo še sotlišč.a kajti »U srtej it: noben<» takšno "reševanje zakladov" poteklo brow pranrde.
ERNST TORGLER MRTEV
Berlinski poročevalec "Daily M;ii!a" jH»roča svojemu listu, da so našli znanega nemškega komunista Torglerja v jetniški celici mrtvega- Torgler s«- je zagovarjal lani v decembru, v procesu proti j>oži-•ralcem ]»aiačc nemškega parlamenta. bil je pa oproščen, a vendar so g:i pridržali v zaporu- Eni pravijo, da je umrl naravne smrti, drugi pa zatrjujejo, da so hitlerjevei po-rab:li ugtnlno priliko in so Tor-(glerja v splošni zmešnjavi umori-ili. Težko lx> dognati resnico, dokler ne pride v Nemčiji na krmiio vlada, ki se ne bo več bala za svoja dela sodbe javnosti, kakor se je ' boji Hitler-
Ernst Torgler je bil rojen 25. . apnria ISfK} v Berlinu in j»o pokli-
-	čil je bil trgovski pomočnik. Od leta 1?K)7. je bil politično organi-
-	j ziran v sticrjalno demokratski stran-i ki. ki ji je pripadal <lo leta 1916.
-	Takrat se je priključil neodvisni
-	socijailno demokratski stranki, od
-	leta 11)20- je bil pa član komuni-
-	stične stranke. Leta 1924. je bil iz-
-	voljen za poslanca na listi komu-
>	nistične stranke. V parlamentu je
-	bil zelo agilen in kazal je redke sjiosobnasti. V zvezi s požarom pa-
i	lače nemškega parlamenta je bil
j	1. marca 1933 aretiran in obtožen
.	soudeležbe. Zarasli pomanjkanja
1	dokazov je bil oproščen- Kljub
,	temu je moral ostati v zaporu, ker
>	je bil Hitlerjevemu režimru neva-i	ren.
i	s	---=
Cena
>	DR. KERNOVEGA BERILA
i	JE ZNIŽANA
Angleško-siovensko
i
Berilo
. ENGLISH SLOVENE RBADBB
ii	8TANS 8AMV
o	\
p	Naročite ga prt —
KNJIGARNI HAS NARODA'
° , 916 WEST 18tk BTBE9T
o
o	NEW YOBJL CITY
IA10PA" "
dukov gozd
ROMAN IZ ŽIVLJENJA V . Za "Clas Naroda" priredil: L H.=
; 42
1 — In njegovia mM i — pra v ta, da se je za mene potegnila? O, d«, to verjamem. Bila je dobrosrena iu pleme-nita. Saj sem ti povedala, ni 4>*k» t-mino. tla ni hotel, da bi bila njena nasleduiea.^Vendar pripoveduj dalje, prosim te.
—	Rekel mi je, da sedaj o vsem mnogo mirnejše misli. Pravi pa, da «e dane* ne bi mogel prenesti, da bi te videl, kako mesto njegove materre vladaš <v tej Kiwi. Priznava sieer, da ti je nnogoee »v svoji mladenwki ra zbor i* osti delal krrvieo, toda navzlic temu bi te mogel, a ko v tem krtaju ostane za dalje rasa. kadar te sreea, .pozdraviti kot kako tujo osebo. Tiricaj hoče v miru in zaJinju napisati veliko delo. Z veliko težavo si je prihranil toliko denarja, da- more tukaj v samoti na deželi nekaj let i. dokler ne dobi zopet novih dohodkov. To je vrne. kar bi te moglo oa»nhraati. V ostal-rn pa sva se razgovarjakti o nevaanili strvareh.
Tresoe zdihfljaj gre preko uet gospe Larvre. Nato j»a zaene zopet hoditi po *y>bi. ne <la bi rekla besedo.
—	Hvala to za tvojo odkritosrčnost, Juta. — povzame tVz nekoliko rasa. ko je premagala vihar v svojem «vu ter be postavi pred Juto. — Pravzaprav ma nisi luogla (poročati imr neselega, |Wi mtular — vendar — pustimo to. Mogoče ga tzopet vidiš. tedaj p« mu. prosim te. ne (»ovej. da »i mi v«e povedala. In da si me okušala opravi-čkj, za to sem ti hvaležtia. Tebi mogoče »verjame, da »nisem tako slaba.Itot misli. To je kakor božja ntaredba. <ia m ravno «edaj tukaj in da se jKtznata. Toda ne	ga več zmerjati, kajti vidiš. <la drugega nizkega ne moiv. \ot da se na mene huduje. Toda v t*j jezi ni nič nizkega, nič nizkega v njegovi, duši. Pravi mož je. odkrit in ponosen, toda pJemenit v svojem mi*tfje>nju.	I
Juta ji x Jjubeomjivwn nattniehom boža roko.
—	Kako »velika v svojih občutit rh. teta T/avra ! In kaka škodni. da med vama ni nrkakega mostu. Vidva sta	drugega vredna.
Stara gi^pa zamahne tr roko.
—	Ali ga boš kmalu videla T
—	Ne vem; T>-kel je samo. der me tukaj ne more obiskati, za-' to pa »i bo vzel prtwtoKt. da me zopet obto*'e pri »kali. kadar bfnrn slikala
—	Najbrže <e ima malo rad.	i
Jnta nekoliko zardi.
—	Ne vem. teta. Danes mi je rekel, da ga po srvojem značaju popolnoma' spominjam na njegovo mater, zato se je takoj spočetka za mene zrio zanimal.	i
Teta I^an-ra naglo prikima.	i
—	T>a. ravo tako fina in plenrenha si kot njegova mati. to sem tudi jaat takoj opazila. Nekaj toči v tvojem obnašanju, kakor pri njej. česar ni mogoče popihati in občutiti. Zato	te tudi jaz takoj imela rada. In sedaj imam menda saino zato tako rada vse fino in pleiwenito. ker nean sama tako pripr<*»ta.
—	O. kako slabo sodi« sama sebe. tet<a Idvra! — zakliče Juta iirafeno.
Stara ?ospa> skomigne z rameni.
—	Samo ne govori. Jnta. f>o4ca nikdar ne povtano l;i<bisl. to' nem si ie st'4rrat rekla.
—	Toda v najbolj robati posodi tiči pogosto najplemenitejšc i jedro.
Gospa Lan-ra se žaloshno nasmeje.
—	Da. posoda je dovoij robata. Nikdar nisem bila lepa Toda : tebe. Juta bi neprestano gledala. Moje sree se je takoj ohnnHo k tebi. Tako zelo mi všeč, da 1e nikdar več ne pustim n<I tukaj.
•tuta ji začudena j »ogleda v obraz.
—	Teta Lavra!
Stara gospa pri krni«.
—	Da. Juta, eelo noč nisem spala. Včerajwnji dan je v meni j marsikaj zbudil, toico da nisem naata. počitka. Iu tako *»em si mj-slda, da bi bilo za mene »vendarle prijetno, ako bi imela okoli seb* tako živo, mlado kri. Zato stro sklenila, da te vprašam, ako hi se mogla odločiti, da za »vedno o->a*neš pri imeni, če ti ne bo mogoče predolgočasno ?	-	|
Juta no globoko oddahne. Vsled ginjenja prebledi. kajti ču,li-isr je. da- ta odločitev za teto ni bila lahka.
—	Dolg čas? O. ne, teta Lavra! Zunaj v svetu nti je mnogo bolj dolgdčasno in p<*ebno še. kadar bo Lena s svojim možem zopet odpotovala. Ali ti pa ne bi bila nadležna«? In kaj naj tukaj delam? Kako ti naj s čim koristim? V tvoji hiši vse samo teče.	i
Teta Latvra zategne UHtnke.	|
— V«e to je postranska stvwr. Juta. Nikdar mi ne boš nadlež-! na. Vedno bi bila vesela. ako bi bita; blizu mene. Odkrito ti povem, j da •fill se spočetka nekoliko bala. da boste prišle. Saj niti nisem ve-' del®, kaftni ljudje ste. In dela boa tudi imela devolj. Ali ne moreš i tukaj ravno tako slikati kot na Dunaju? Tukaj ti bom uredite« sli-karsko »sobo, kakoršno potrebuješ. Ali ate bi to šlo?
—	Gotovo, teta Lavra, to bi slo.
—	Ali pa bi hotela ostati pri tako čudni in sitni stari ženi? Samo povej odkrilo, ne bom ta zamerila*
Jut oet se pof*osijn. Zapeljiv nasmeh se razlije čez ti jen obraz.
—	O. teta. nisi niti čudna, niti sitna.
—	No. potein se pa bova že privadili. Imaiš prav. ako Lena1 zopet odide, boš popolnoma sama. Verjemi mi. da ni dobro, če ie človek tako sam. Brez drugega /koveka dolgo ne moremo prestati.
Na Jut i nem obratzu se zopet prikaže oni ljubki nasmeh.
—	O. teta Lavra, prav n*č.»vee mi ni treba prigovarjati. Ako me ha češ imeti, tedaj ti iz eel epa srea Tečrro. da-. Potem grem na Dunaj samo še za toliko' časa. da I jen a odide s svojim možem. Od nje «e prej ne morem ločiti. Kilo ve. koliko časa se »zopet ne borno
videli
—	Saj more tudi lena z otrokom osta<ti tukaj. Njen mož more priti aeon .po njo. Ako bo hotel, bo ostal tukaj tako dolgo, da ne <zo-pet vrtne v Afriko. Tukaj una m o dovolj prostora.
Tedaj .p« Juta poskoči in objame teto z obema rokama. In v Teliki gin jen ost i jo poLjobi tm ustnice.
Nato pa ji pravi med solzami m nasmehom1:
—	Teta Lavra. dovoliti mi mora«, da te imam prav od srca rada!
Stara poapa m oprosti njenega objema in naglo »topi k okJmi. Juta vidi. da se v velikem razburjenju tre*e m ae ji ne upa slediti. Nekaj časa je 'vse tiho. Slišati je bilo samo globoko dihanje stare gamape. Ko me če« nekaj čas* zopet obrne, ima rdeče oči.
2 veHkhn premagovanjem pravi tib^:
—	Pusti me sedaj samo. Jote — pozneje bova še govorili o
trni.
^ _ "7 . ;__gAmtm&LX * ^ ^ _ ,
BflBflH^Hgii! • K ifiib *
ZED1NJENJE ARABIJE
Sovražnosti med deželo kralja S a uda in Jemenom so biie te dni končane in sklenjena je bila obrambna zveza, kar pomeni prvi korak k zjedrnjeuju Arabije- Med zmagovitim kraljem Abdul Aziz Ibn Abdul Rahman El Peisal Al Saudom in imanom Yohia Ibn Mohamed Ilamud du Dinom je bila sklenjena po god ha "mohamedan-skega prijateljstra'', ki se imenuje kratka taifska mirovna pogodba in ki naj zagotovi trajen mir med obema državama. V posebni klavzidi je določeno, da se l*»sta ol»e državi v primeru nepredvidene nesreče podpirali in ustanovrli skujuio fronto pr<»ti vsakemu napadu na arabski polotok.
Vzrok sovražnosti je bila zasedba nekaterih pokrajin Arabije po četah jemenskega imana Ibn Sau-da. To s|>onio ozemlje prepada zdaj-definitivno Ibn Saudu in meje
"beli držav so bHe končno defini-tivno določene. Pog(Mlba prinaša obema državama pojmlno neodvis-j nost in določa, da po sedanji raz- ! mejitvi ni več spornega ozemlja. | V dobočih sporih bo odločalo raz-! sodišče. Konrnn so proglaša am- I nestija za <lržavljane oln-h držav, ki to med sovražnostmi pribežali k |sovražniku. Pomen taifake pogodbe ( je ta, da se l*»sta smatrali ols» dr-žavi v bodoče za en narod in da se obvezujeta skrbeti za blagor, mir |in red v teh državah. Podpira naj jse trgovina ter poštni in brzojavni promet, sklene pa naj *e tudi ca rinska |K>grNlba-
Nova meja nn*d Arabijo kralja j Sinida in Jamenom gre rnl obal.' Rdečega morja k sevrozapadni meji Beni Yamah iu dalje proti vzhodu <lo meje med Naka in Waar na «*ni strani in Vam na drugi. Potem zavije meja proti jugu. na severu ikI nje je sedlo Mar van in rifad- , ske gore. <wl koder zavije n. _.h ! jiroti vzlio<iii in se konča me<l Ya-mo rn Ilauurdanom- Vse ozemlje južno od te črte pripada Jemenu, severno leečc ozemlje pa deželi | kralja Sauda- Nova pogodba velja ! JO mesečnih let in med mohame- I danskim ljudstvom je bila sprejeta' z velikim navdušenje. Splošno je ' prepričanje^la 1k, kmalu sle<lila po. ! dobna } m »god ha z Zajordanom i:; I upati je. da se U potem tudi Irak j jiriključil zasnovam arabski fede-raciji-	;
1. - I
ČLOVEK LAHKO ŽIVI S PO- !
LOVICO MOŽGANOV
I Dunajska« kk-u^gičtia klinika je' pr«Hl meseci sprejela neko ž.-n^ko j z možganskim \-nttjem. Zilravtii-ki so se zgrozili, ko so bili j»revr-' tsuli njeno lobanjo. Oteklina je za- i vzemaia skor<» n-stj <i«-sno ]»olovk^> niožganov mi operativna o<lKtra-' nit en* je bila nemogoča. V sličnih J primerili so zapMani bidniki smrti. A kirurg, ki je »vedel iza to. je sklenil poskusiti srečo. Izrezal je' .bolnici \-so desno poJovieo možga- * |nov. Zdravnik* so dokaj plastno j j pričakovali pfvhujenje po o^ra-1 jeiji. Bili so prepričani, da bo žen-' jKka ijio|)o!noma znorvla ali v najboljšem primeru pohwfblj<»na s j>o-nranjkljivim j»sih<xfizioJoškmi življenjem. Kako so bili presenečeni, ko se je bolnica takoj po prebujenju nasmehnila navozočim. jili spoznala in z njimi govoola. Ne-'koliko dni ipozneje je začela pisati. čitati in bodvtii na spnetiod. Ki-rui^ri so predvajal i to bolnico kot TOlifc čudež v dunajskem sdrairai-Skem ditništvu.
Ženska naj>ravi .povsem normalen »vtis. Samo podrobna preiskava ugotavlja posledice nenavadne operamije: ]<*v»: nozdrv nima no-hi-uega wdnat poKamezni deli polti ne občutijo draženja itd. A vse to je malenkost. Saj bi morali pričakovati na temelju podat.korv a i tatom i je in fiz.ioli>gije eIo\-eka popolno ohromelost ene polovice života, znatne vrtali i v dušrK-nem življenju itd. Profesorji, ki so pregledali "ženske s .polovico možganov". posktMajo rešiti uganko * tem. dal se je prilagodila v tekn dolge bolezni zdrsva ipoloviea možganov 'novim razmeram ter po mnžnofrti prevaja nadoge umirajoče desne polovice. Na ta način bi bil odstranil kirurg samo lpitv« staniče v je. kr ni ipraln nobene vloge v notranjem štvijenju organizma.
V evtezi n tem je bite izražena Aumutfvifc, da< bi morebiti bila rešila atiim oparacija tudi Tunino-
. vo življenje. I* rad ni sovjetski m-ptisniki ugortaAijajo, da je bila ena poloviea Ijen-inoWh možganov jw>-polnoiiiict »lrai\"a in normalno tež-j ka z razločnimi brazdami in viju-jranri. Medtem se j»* skrčila. <l.;iuga {bolna |>ol<ivica do v.-Jiko-ti oi—lia. ■ je bila jxisiJViia. nagubana iu se I kakor na tiraku držalta« prve zdra-(A*e iK^miKfere. Lenin j«' pinllegel kaf>i po ohr«miehiKti. ko se učil , pri ženi mukoma izgovarjati po-MauuNizne na jfw>trebiiejKe A"«|inasan>« .j»a je. ali bi y:a slična o|>eracija nt* stahu ži\^j«*nja ?
PRAVDA ZA NAPOLEONOVO
POSTELJO i
i
Katera je prava Napoleonova smrtna postelja Tista i/, medi. za katero je ]>la«'ala neka stara. Američanka bajoslovno vsoto ali ena J izmed petih drugih postelj, ki jih razkazujejo v evropskih in ameriških zbirkah Londonsko s<k 1 išče bo v kratkem moralo končno razjasniti to vprašanje.	j
Pred nekaj meseci 4 je bila v Franciji dražba starih in dragocenosti iz zbirke obubožane plemiške 'rodbine. Največjo pozornost je vzbujala postelja iz medi. ki je bila ' naprodaj- Na posteljnaku je stal listek z napisom: "To p<nsteljo je [zapustil Napoleon I. dne 4. maja [1X21. dan pred svojo smrtjo gene-1 |rulil grofu Montholonu- Stala je v [Cesarjevi spalnici v Longwoodu.' I Napoleon je ležal v njej od dne svojega prihoda na otok sv. Helene do svoje smrti. Kupec postelje [dobi v last tudi listine, ki se nanašajo na resničnost teh podatkov/' i Seveda s«* je našel niz ponudnikov. ki so se pogajali za nakup postelje in njih navzočnost je ]x»v- i izročila, da >e je cena p*>stelji hi-,tro dvigala- Najhujšo borln> sta bili neka francoska arist okra tka in limovita ameriška milijonarka- — I Zmagala je |>o*lednja. kajti vsota, (ki jo je Američanka ponudila za posteljo, je bila tako visoka, da je Francozinji zaprlo sapo. j Žareča od veselja, da je ugnala [vse konkurente, je velela Američanka razastaviti posteljo na kose ter jo poslati v Ameriko- Ko so je stvar razvedela v javnosti, pa je donašala pošta Američanki vsak dan pisma, v katerih so je prepričevali štirje lastniki Napoleonovih postelj. da je nasedla nesramni prevari. Vsak je trdil, da ima Napoleonovo smrtno posteLjo samo on.' Tem štirim lastnikom Napoleonove'
smrtne postelje se je slednjič pri- ( drttžila še uprava pariškega muze-i ja. ki je pisa-la. da ima pravo Na- ' poleonovo smrtno posteljo ona- '
Američanko je med to korespon-! deneo najbolj pogrelo pismo nekega zgodovinarja, ki ji je pisal, da ; je vse, kar so ji nafrvezali lastniki Napoleonovih postelj, navadna laž in prevara. Prava postelja, v kateri je izdihnel fHincoski cesar, je, dejal zgodovinar, stoji že več deser-1 letij v gradu Chamblv, ki je last princa Murata. Američanka je zdaj sprevidela,a da je menda res na- J sedla sleparjem- Togotna od jeze, da so jo E<vropci tako naplahtadi ter ji izpraznili mošnjo, je tožila družbo, ki je razpisala dražbo v Parizu.
Londonsko sodišče menda ne bo imelo lahkega dela. Moralo bo I zaslišali celo vrsto prič, ki jih i smatrajo za izvedence v takšnih zadevah. Pri tem ni izk&jušeno, da pride na dan ves sleparski kom-|plot. Saj ne bt bilo to nič čudnega, I spričo dejatva, da ao nedavno pro.
Najhitreje do Jugoslavije
BREMEN • EUROPfl
EKSPRESNI VLAK oft parniku v Bremerhaven xa-jamči pripravno potovanje do L JUBLJANE.
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki:
HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN - NEW YORK
^ prijetnem okolišu, po zmerni ceni.
*rn>l REDNA OI»PLlTJA Z DOBRO ZNANIMI KAKINSKIM1 PARNIKI Izborne železniške zveze od Cherbourg«. Bremena ali Hamburga Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY. NEW YORK CITY mm^^^^^
mw YOBK, BjOWDAY, JULY 86, 1984
TH* LMMmMY MLOrm DAILY H P. g. g.
S SLOVENIC PUBLISHING CO.
I TRAVEL BUREAU	^JR®^ I £1« WEST 18th 8TBEET NEW XOBK, N. J.
I PlfllTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, RS-	RjBS&s^^
S ZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-	^mS^tjjjf^Sk i TC VANJE
9	x
ODPLUTJE PARNIKOV ZA ME.«EC AVGUST 1934
I.	avgusta:
Albt-rt Ifciilin v Hamburg B*renaaria v C"lierbour|f WaslilnKtmi v Havre 4. avgusta:
<'«nte di Savola v Ct-noa
Otiuntpluin v Havre
lirenifii v llremt-n
8. avgusta:
Aqultaiifa Chfrliourjf ' l*«;iitf«-hlainl v 11utubury
,10. avgusta:
< »lymph- v Clit-rlinurg
II.	avgusta:
Sutiii iiiit v Ti »t l.cvistthan v Havre 1'aris v Mavre K ti rt > pa v rtremen
14.	avgusta:
Slalntdam v Huuli.^ne
15.	avgusta:
Matihattun v Havre Iliirnl'Uig v Hamburg
16.	avgusta:
Maj»-»tic v Cherbourg
1 18. avgusta:
j Ji«-x v <;e»i<>a
I1«r tlf Kr.tnre v Havre j Ht-renparia v Cherbourg
20. avgusta:
N» w York v Hamburg
24.	avgusta:
j Itnina v tlenoa
25.	avgusta:
Lafayette v Havre i A<|uilania v Chfiboiirg Urt-rnen v Hr^mt-n
V JUGOSLAVIJO
Ptalco Havre NA HITREM EKSPRESNEM PAPNIKL
PARIS
n. AvarSTA
■10. A t f/usta — 1H. Septembra
ILE DE FRANCE '
/■>. Arjusfa — 8. Septembra
CHAMPLA1N
-f. .1 v j ii sla — ,?. Septembra
NIZKE CENE DO VSEH DELOV 1
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vpre-iajte naii poofaitene agent«
Sreaeh JSne
39 STATE STREET. NEW YORK
dajal* **eiliin> avt»Mitično lohanjj" Ilenrika VIN-, kar štirje mednarodni starinarji hkratu! In tmli p.-i tej lobanji ».o l»ili |>ote<rnjeiii naiv- j ni kiij»fi. ki so prepoc?no spozna'i. da ima tudi sleparska spretn^t ,
29.	avgusta:
(ilympif v Chrrbourg Albert Hallin v Hamburg' \Vu»liington v Havre
30.	avgusta: Paris v Havre
31.	avgusta: Eurupu v Bremen Leviathan v Havre
KRETANJE PARNIKOV ZA MESEC SEPTEMBER, 1934
I.	septembra:
4"ulite <ii SaVoia V Havre
3.	septembra:
ChampLiin v llavre
4.	septembra:
Statetidam v Coulogue sur Mer
5.	septembra: Majfc.stic v Cherbourg iJeutM'hland v llatnburtr
7.	septembra:
i Vrnila ml v Havre
Berengaria v Cherbourg
8.	septembra:
Vollendam v Uiiuliigne «ur M r lie de France v llavre
II.	septembra: Bremen v liremen
12. septembra:
A<iujtania v Cherbourg Manhattan v Havre llumliurg v Hamburg
14.	septembra:
i >l> !ti|ii<' v Cherl»ourg
15.	septembra: l-afavette v Havre Milwaukee v Humburg l£ex v Genoa.
Vemlam v Boulogne sur Aler
18.	septembra: l':iris v llaxre Kurnpii v Itremen
, 19. septembra: Kari* v Havre Kuropu v Bremen
19.	septembra:
Hren. Iioosevelt v Havre New York v Hamburg J 20. septembra: I Majotii- v Cherbourg 22. teptembra:
IChamplairi v Havre
Bereii>rari:i v Cherbourg j Saturnia v Tr.st
I'25. septembra:
Statendam v Boulogne sur Mer i 26. septembra:
I Mauritania v Cherbourg
'.Vaichinpton v Havre t Albert 1 »illin v Hamburg
29. septembra: . Conte di Sa.vi<-a v Genua lie ile Kramv v Havre lEremen v Bremen
1 v	noznanih pisateljev. Lahko jih priporoča-
m	mo ljubiteljem leposlovja, ker vemo da jih
l^illlUljlIfl bodo zanimale.
| knjižnica
3. Testament	21. Dvanajst kratko-' Si ev. 4J). Tarzanov sin
Spisal 1 vau Kii/.iiiau. UuUsIca	Časnih Zgodbic. II	.Spisal K. It. Burroughs. Trdo
lirama v 4 «lejaujlh. bros......It5 „ . . .. . .	. ' . ,	vestatio	1 "0
Spisal t ridoliti Zotiia. i .t strani.	*"u .....................
I 4. Poletne klasje broširano.....................;5 st. 50. Slika De Graye
Spisal Cvetki* Col.tr. Izbrane- Št. 22. KreutZerieVa SO- opisal Os<-j,r Willie ........ l.?0
|N*smi: IM Ktra.. broširano.. J»0	,	J	r,. -,	, , ,
1 - k~a - nata M- i>l. Slov. balade in i St' Andersonove pri- Spisal u.v T)ilstoJ............60 romance
povedke	Antigone	c. <joiar .............so
7.a slovensko mladino priredila	... . . . , ^ „ - , .	... ..	J., _ . ..	.
rtva. 111 strani. I.roš. .......33	««ra Pi.il- St. ;>4. V meteZU
-	.	veuil C. Colar. tki sir..	.10	>»„>.!„ ^	-
i St. (3. Ljubosumnost	04 Poslednti dnevi	T	T
spisal Ladislav Novak .. m ' .^0SleanJ1 anevi St. oo. Namišljeni bolnik
j Št 8 Akt štev \Vi	Fomejev	Sntsal Mnllere ..............
s,-	.» Sr^STr:.':.^«. 9§ 5(f- To in onkraj Sotle
i Stev. 9. Problemi sodob. gt. 25. Posledllji dnevi ^ -' a,'^'...... .........3°
i ne filozofije	Pompeja	.............^
Spisal univ. prof. tir. Fr. We-	»g.	on *	............
ber. ::i7 strani, bros. .........70 -	.............. St. 59. Zapiski iz mrtve-
Št. 10. Andrej Ternouc f: AC™e m^sfe „ ga doma
...	J	Spisal Andrejev. Poslovenil	.... . , . ____
Spisa! Ivan Albreht. Kclijefn.a	Joslp Vit,|nar ^ str bru5.....^ (lH.stojevski>. I. DEL	l._
|	js5 St. 27. Brezposelnost in ^ ^P^i u mrtve.
! Stil. Peterčkove po- problemi—	„ n^,
slednje sanje	^ br^. .35
Spisal Pavei uoiia. Boži^o pc St. 29. Tarzan sin opic 7* 71; BratJ® m sestre
Test ........................ ,35 Spisal Kilpur R. Burroughs... 1.20	'....................75
ji 14. Denar	St. 31. Boka roko	St. G2. Idijot
I <I»r. Kart KnsllS). Nar.M.no-	Spisal L!,M,vec............J3 Spisal ruski pisatelj Dostojevski.
I cospiMlarski spis. iMislovenil dr. - - i nFI • on I Albin Ogris. SK »tranl, broS... JO »St. 32. Živeti	" ^ T J ''V ......
St. 15. Edmond in Jules s,,iSttl " IJ,K>vec............^ a deL ... J .............90
de Goncourt	fit. 35. Vojna z Jugurto St. 64. Idijot
I	Spi*"! »enee Mauperln.......40 (jaj Salustij Krisp. Poslovenil	III. DEL ....................90
| ^t. 16. Življenje	Ant- rk»kler. 123 strani. brnS. .50	Tdilot
1| Spisal Janko Sam«-. Pesmi. 1PJ $t. 36. LlStki IV. DEL ..... . 90 strani, broš.rano .............45 SpIsal Ksjtver Mc5ko 144 arr. ^	.	........ ™
St. 17. Verne duše v St. 37. Domače živali	V§1 4 ddl......3 25
I! vicah •	S»,lsal	Felgei.........so §t. 66. Kamela, skozi u-
II	Kra^^.^rr:.^!*4. Ji ^ Tarzan in svet ho šivanke
I	I !*..	...................................Edsar R. Iturroughs........1.— (Frant Langerl. Veseloigra .. .45
I St. 19. Potopljeni zvon	on T _ .
II	Spisal Uerhart Hauptnian. l»ra- ^teV. čSH. La iJOiieme
|| nui. bajka v petih dejanjih.	Spisal Hetir.v Murger.........^0
||| 124 strani, broširano ........JS» St. 40. BCiSteHj dllŠ6
II	St. 20. Gompaci in Ko. <1>r- F	............ i.—
(i murasaki	Stev. 48. Tarzanove ži-
BI v Spisal Jul. Zeyer. Japonski ro-	Vali
|]| man. Prestavljeno iz Ceaflne.	Spisal Edgar R. Burroughs .. .90
III	154 strani, broširano .........45
| p" knjigarna "g. n."
HI 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. rn-rn-1--r—~--------i