Listek.
6i
prebil dokaj bridkih izkušenj tudi v javni svoji službi.  — Obema odličnima  pokojnikoma bodi s temi  vrsticami  ohranjen hvaležen   spomin v našem listu!
Matica hrvaška je izdala letos nastopne knjige: i. Oton Ktičera: »Črte iz magnetizma i elektriciteta«. 2. Er. Valla: »Poviest srednjega vieka.« Prvi del. 3. Ivan Lepvšic': »Slike iz Bosne«. 4. Evgen Kumičic: »Obiteljska tajna«. Veseloigra v treh dejanjih. 5. Dimitrija Demeter: »Teuta«. Zaloigra v petih dejanjih. —¦ »Grobničko polje«. Pesem. Uvod napisala Vlad. Mažuranič in Fr. Markovič. 6. Jos. Kozarac: »Medju svjetlom i tmiuom«. Povest. 7. .,»Slike iz svjetske književnosti". Prvi zvezek; Pesniški prvaki v prvi polovici XIX. veka. 8. Sandor-Gjalski: „Iz varmegjinskih dana". Portreti, akvareli in razni nariski, 9. Plutarh: ,,Izabrani životopisi". Drugi del: Životopisi znamenitih Rimljanov. Preložil, uvod in opomnje spisal Stjepati Senc. — Prvih osem knjig dobč člani za obični donesek, deveto pa za 1 gld. — Te knjige so jasna priča, kako se trudi ,,Matica hrvatska" ustrezati svojim članom, zatd je upati, da ji ostanejo zvesti dosedanji  člani, da ji pa pristopijo tudi novi.
Akademija češka in jugoslovanska. Češka akademija znanostij in umetnostij je imela dne- 31. vinotoka 200.229 gld. založuega imeuja. Za leto 1891, je izdala 47.402 gld. Poleg obrestij iz zalogov dobiva i o. 000 gld. podpore od dežele in irj.ooogld. od države. — Glavnica akademije jugoslovanske pa znaša 413.008 gld. 92 kr., ali 14.986 gld. več nego lani. Nje pokrovitelj biskup Strossmayr ji je poklonil tudi letos 1000 gld.  za izdavanje slovarja.
Nov glasben list hrvaški je ustanovil V. Klaič v Zagrebu. Naslov mu je »Gusle«, prinašal pa bode razprave o glasbi in nje šolski in cerkveni uporabi, oziral se na zgodovino glasbeue umetnosti, ocenjal glasbena dela in glasbene produkcije, priob-čeval biblijografijo in končno tudi odgovarjal vprašanjem, katera bi se pošiljala uredništvu. »Guslim« se bodo dodajale glasbene priloge, katere uredujeta Ivan pl. Znjc in naš rojak A. StockI, dočim bode oni del, ki se tiče tamburice, oskrboval Milutin pl. Farkaš, Prva številka je izšla z jako zanimljivo vsebino. »Gusle« izhajajo vsak mesec na jedni poli in imajo pol pole glasbene priloge. Naročnina znaša za vse leto 3 gld. in se pošilja   lastniku Vekoslavu  Klaiču, Zagreb, Ilica štev.  60.
Nov roman Evgenija Kumičiča. Uredništvo hrvaškega ilustriranega »Doma i Sveta« nam naznanja, da izide v novem letniku najnovejše delo cenjenega hrvaškega pisatelja Evgenija Kumičiča, in sicer veliki zgodovinski roman »Urota Zrinjsko-Fran kopališka.« Kumičic je pazno proučil oni del hrvaške zgodovine, in zato bode njega delo izvestno vrlo zanimljivo. »Dom i Sviet« stoji za vse leto samo 6 gld , za pol leta  3 gld.  iu  za četrt leta   1   gld.  50 kr.
Novo gledališče v Zagrebu. Hrvaški ban je izrekel v proračunskem odboru, da se jame prihodnje leto graditi  v Zagrebu   novo deželno gledališče
Obča glasbena in gledališka razstava bode letos na Dunaji. Hrvaški listi poročajo, da se bode tedaj tudi v posebnem gledališči, katero se postavi v Pratru, predstavljala hrvaška igra, bržkone Gunduličeva  »Dubravka«.
»Balkanska carica«. Poročali smo že lani, da je Diouizij de Sarno San-Giorgio v Kotoru uglasbil to dramatiško delo črnogorskega kneza. Opera je sedaj izšla v založništvu C. Schmidla in dr. v Trstu, prirejena za klavir, s podloženim tekstom v cirilici. Ukusna izdaja ima na zavitku alegoriško sliko po načrtu J, Rendiča, pred naslovom pa sliko pisateljevo. Delo obseza 234 stranij in velja 6 gld. Dobiva se pri založniku v Trstu ali  pa v   »Dionički tiskari«   v Zagrebu.
»Uspomena na izlet Srba i Ceha iz Srbije na izložbu u zlatui Prag« (6. jula 1891.  god.).   — Vsebina te lične knjižice, katero je spisal g.  Jos.  Zd.  Raušar-Zuborič  v
62                                                                   Listek.
Belem Gradu, razvidna je iz naslova. Omenjamo samo, da jo krasi deset jako lepili slik s češke razstave. Dobro bi bilo, da se je tudi za izletnike slovenske izdala takšna spomenica!
»Stražilovo«, srbski list za pesništvo, pouk in književnost, izdajal bode letos zopet v Novem Sadu g. Jovan Grcič. T.ist izhaja vsako nedeljo na jedni poli in veljd za vse leto  5 gld.
Jana Nerude zbrani spisi. Toliko da se je osušil grob nedavno umršega pisatelja in prvega listkarja češkega, že se izdajajo njega zbrani spisi, katere ureduje Ig. Hermanu. Kako težko so pričakovali te nove izdaje, to se vidi najjasneje iz tega, da se je precej tisti dan, ko je izšel prvi zvezek (»Drobne klepy. Razne" kresby bumoristicke'«) razposlalo do 20.000 izvodov. Resnično, od Cehov se nam je učiti marsikaj, sosebno pa, kako naj se podpirajo književna podjetja!
Tristoletnica Komenskega. Po vsi Avstriji, lahko se reče, po vsem svetu, pripravljajo se pedagoški krogi, da kar najdostojneje poslave" spomin velikega Komenskega, ki je vsemu pouku in vsi vzgoji odmeril pravi iu prirodni pot, oprostivši šole duhomor-nega mehanizma. Najsijajneje seveda postave" Cehi slavnega svojega rojaka. V Pragi se je že meseca vinotoka 1890. leta ustanovil poseben odbor za slavnost, ki se bode vršila dne" 28, sušca t. 1.; ta odbor deluje tudi na to, da bi se v posebnem »Muzeji Komenskega« v Pragi zbrali Komenskega spisi v izvirnem jeziku in v prevodih, dalje shranile podobe, katere je Komensky sam risal za šole, podobe mest, kjer je živel, iz kratka, da bi obsezal namerjani muzej vse, kar se dostaje njega življenja in delovanja. Češka učiteljska društva so odmerila ves triletni prispevek, da se nakupijo potrebne stvari. V narodnem gledališči praškem se bode na večer pred slavnostjo bržkone predstavljala kakova igra, katero je Komensky sam spisal za svoje učence; dne" 28. sušca pa bode velika slavnostna akademija. — Iz hrvaškega »Napredka« posnemljemo, da izda »Pedagoški književni zbor« za svoje člane spomeniški spis o delovanji Komenskega in tudi krasno sliko njegovo. Kaj  pa pri nas?
Poljski roman. »Ona«, povviešc przez Marye Rodzieiuicz, Krako\v, Warsza\va 1890. Sirota brez očeta in matere to je — ona, Kostusia. Živi pri rojakih v gradu na deželi, na pol domača, na pol dekla. Gospodar ima v mestu na vseučilišči sina — me-dika, doma dve hčeri, »ki govorita z očetom francoski, s seboj angleški, a s Kostusijo — nikako« (9.) Zat6 le-td največ dela in — molči. S pomočjo gospe tete vodi gospodinjstvo, in zato govorita ujec in gospa ž njo časih z glasom protektorjev ali pa se šalita, pri gostih pa jo vsi — prezirajo. Toda Kostusia je iskrena, preprosta in jako hvaležna. Ima dobra načela, prirojeno logiko, jasen um in veliko (dobre) trdne volje. Zvečer sedi navadno sama v svoji sobici, a tovariš ji je — cvrček. Pride Sevver Sta-mierovski, prijatelj domačega sina, in opazi, da ima uboga rojakinja rada tega njegovega prijatelja. Njemu (Sevveru) bi radi dali hčer Felo, ali 011 se zaljubi v Kostusijo. Otroška ljubezen med domačim sinom in siroto izgine, ali zato jo ljubi Sevver in ona njega. Nje pestunja živi samotno v lesu; tu se vidita 011 in ona, tu in blizu na materinem grobu; povesta si, da se ljubita. Ali nazaj v grad gresta po toliki sreči — »žalostna, vedno bolj žalostna« (66.). To je čudno! Sevver ne more ostati v gradu, gre k očimu, ali tajno zahaja k svoji dragi. To ljubezen opazijo ujec in drugi ter se silno srde, sosebno teta. Ona Sewera ne sme več videti, toda 011 jo čaka večkrat ves brezupen. Potem ga očim preganja, ker bi si rad prisvojil njega imetek. Zato ga draži, a veliko raz-dražnost je podedoval Sevver po očetu, draži, dokler se Sevver ne vrže nanj kakor divja zver. Ali zvežejo ga in zaprd v vrtno hišo, kjer ga hoče očim držati — do smrti (?!) Kostusia  čaka,  čaka,  zboli,  in   ozdravi   jo   stara   dojka,   katera   grd   potem   in  zve" vse o