Poštnina rzssr uto LX. !tew. 1«. 0 Ljubljani, o soboto 25. junUa 19Z1 Cena Din r Izhaja vsak (lan popoldne, Izvzemš) nedelje In praznike, — Lasera ti do 30 petit š 2,— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji taserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2. Popust po dogovoru InseratnJ davek posebej. •Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240-— Din. za Inozemstvo 420.— Din. — Din. Upravoištvo: Knailova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knailova ulica št 5, L nadstropje. — Telelon 2034 Državni svet je včeraj izrekel, da trgovinski minister ni bil upravičen postaviti zbornici komisarja. Beograd, 24. junija. Državni svet je včeraj razpravljal o pritožbi proti odloku ministra za trgovino in industrijo, s katerim se je lansko jesen razpustila novoizvoljena zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ki se sploh ni zbrala. Ta odlok ministra za trgovino in industrijo je Državni svet potrdil, in torej izrekel, da je bil razpust zbornice upravičen. Državni svet je pa obenem izrekel, da minister za trgovino in industrijo po obstoječih zakonih ni bil upravičen postaviti zbornici komisarja, oziroma komisarjevega namestnika. Posledica tega je, da morajo do novih zbor- v« w ničnih volitev voditi njene posle stari funkcijonarji zbornice. S to odločbo državnega sveta je vladni komisar Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani odstavljen. Vprašanje nastane, kdo bo vodil do novih volitev zbornične posle, ali samo stari predsednik, podpredsednik in njegov namestnik, ali pa cela uprava. Avstrijski zakon o gospodarskih zbornicah določa, da vodi za slučaj razpusta zbornice do novih volitev zbornične posle staro predsedstvo. Kako bo z našo zbornico, se še ne ve, ker nam iz Beograda niso mogli sporočiti, kako naj se interpretira odločba ministrskega sveta. NRS se je razdelila v dva tabora. — Pašićevce nameravajo izključiti iz stranke. — Beograd, 24. junija. Razvoj dogodkov v radikalni stranki je zavzel popolnoma novo smer. Dočim je v začetku zasedanja glavnega odbora kazalo vse na to, da se bo stranka razvila na tri frakcije in sicer na radikalni cen-trum, na pašićevce in vladno skupino, se je tekom včerajšnjega dne pokazalo, da pride bržkone do združitve vladnih radikalov in centrumašev v svrho skupne akcije, naperjene proti pašićevcem. Že ob priliki izpopolnitve ožjega glavnega odbora se je pokazalo, da vladajo med pašićevci in centrumaši nepremostljiva nasprotja. Samolastno postopanje pašičevcev v glavnem odboru, kjer so si hoteli slej ko prej ohraniti odločilno veČino, pa je dovedlo do zbliža-nja med ostalima dvema frakcijama. Veliko pozornost je vzbudila včerajšnja nad eno uro trajajoča konferenca med ministrskim predsednikom Vukiče-vičem in zastopnikom radikalnega cen-truma Božo Maksimovičem. Kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, se je na tem sestanku razpravljalo o skupnem nastopu obeh skupin. Vukičević" in Maksimović sta po tem sestanku odklonila vsako izjavo. Vukičević je nato odšel na dvor, kjer je ostal nekaj časa. nato pa se je vršila konferenca radikalnih ministrov. Ta konferenca je bila v neposredni zvezi s prejšnjim sestankom med Vukičevičem in Maksimovičem. Kakor je izvedel vaš dopisnik iz dobro poučenega vira, ni mnogo izgledov, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med vlado in radikalnim centrumom. Centrumaši namreč stavijo za vlado nesprejemljive zahteve. Med drugim je po zatrdilu vladnih krogov Boža Maksimović v imenu radikalnega centruma zahteval, naj Vukičević odstopi kot ministrski predsednik. Centrumaši kandidirajo na to mesto Božo MaksimoviĆa. Vukičević je to zahtevo odločno odklo- nil, baje pa je pripravljen pristati na to. da prevzame Maksimovič resor notranjega ministrstva. Konferenca radikalnih ministrov je trajala do 22. ure zvečer. Po konferenci so udeleženci odklonili podrobnejše izjave, češ, da se bodo razgovori in posvetovanja še nadaljevala. Splošno se sodi, da je razkol med vlado in pašićevci definitiven. Med obema skupinama se je pričela najsrditejša borba za nadmoč. Kot posebno značilno se naglasa v političnih krogih dejstvo, da so radikalni ministri odklonili podpis okrožnice, ki jo je namenil glavni odbor vsem organizacijam. Vlada je hotela s tem dokazati, da s pašićevci sploh več ne računa. Centrumaši so zaenkrat še rezervirani in očividno čakajo na nadaljni razvoj dogodkov. Iz njih vrst se zlasti naglasa, da sklepi ožjega odbora radikalne stranke, v katerem so izključno le pašićevci, niso veljavni, ker odbor sploh ni bil sklepčen. Tega naziranja so tudi vladni radikali, ki zahtevajo, naj se skliče širši glavni odbor radikalne stranke, v katerem pašićevci nimajo večine. Ker se pašićevci temu protivijo. so se pojavile verzije, glasom katerih bosta obe nasprotni frakciji izzvali v širšem glavnem odboru sklep, s katerim bi se pašićevci izključili iz NRS Pašićevci nastopajo zelo samozavestno ter naglašajo. da se oni opirajo na večino v narodu, dočhn nima vlada nikogar za seboj. V radikalnem klubu se je vršila danes dolgotrajna konferenca med Aco Stanojevicem in Marko Trifkovićern. Za opoldne je bila sklicana seja izvršilnega odbora, ki se bo na današnji seji konstituiral in razpravljal o številnih sporih, ki so se pojavili pri sestavi kandidatur v poedinih okrožjih. Za predsednika izvršnega odbora bo po vsej priliki izvolien Marko Trifković. Volilni optimizem Prognoza o izidu volitev v Radićevi luči. — Zanimiva izjava Svetozarja Pribičeviča. — Beograd, 24. junija. Radićev «Dotn» je objavil v zadnji številki volilno prognozo izpod peresa nekega profesorja, v katerem napoveduje med drugim, da bodo radićevci dobili pri volitvah 90 do 100 man" datov, Vukičević 70 do 80, SDS pa največ 10 do 12 mandatov. Vaš poročevalec se je obrnil na g. Svetozarja Pribičeviča, ki mu Je podal sledečo izjavo: Megalomanija Stepana Radića je danes že tako znana, da o njej splch nI več treba izgubljati besed. Radić je še ob vsakih volitvah napovedoval velikansko zmago, dobil pa ni nikdar niti polovico toliko mandatov, kolikor Jih )e ves čas volilne kampanje napovedoval. Kar se tiče Radičevih napovedi glede SDS, naj omenim le to, da so že oblastne volitve, pri katerih so glasovali ravno Isti volilci, ki imajo volilno pravico tudi pri skupščinskih volitvah, pokazale, da bi dobila SDS samo na Hrvatskem več mandatov, kakor pa jih napoveduje g. Radić za celo državo Pri oblastnih voliitvah za SDS oddano Število glasov priča, da bd pripadlo SDS že na Hrvatskem 12 do 16 mandatov. Od takrat pa do danes pa se je število naših pristašev še znatno povečalo. To dobro ve tud* g. Radić sam, ki to najbolj čuti v svojih lastnih vrstah. Će k izidu oblastnih volitev na Hrvatskem dodamo Še Slovenijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, Vojvodino tod* Je jasno, da feo feevilo mandatov SDS tako. da bo la- nena dil o ne le g. Radića in njegove ostale demagoge, marveč rudi vse druge nasprotnike SDS Rad bi vedel, kdo bi pač lahko nam odvzel mandate Radikali, ki so razcepljeni in kojih stranka je v popolnem razsulu, gotovo ne, Radić še manj, ker smo mi že 1 1925 odvzeli baš njemu 7 man" datov. tokrat pa mu jih bomo Še več! Davidovi ćevci pa tudi ne ker jih v teh krajih sploh ni. Ravno tako pa za nas tudi ne pri* dejo v poštev zemljoradniri. Jaz sem z volilnimi izgledi zelo zadovoljen in volitve bodo to potrdile. Že vnaprej se veselim, kako bodo razočarani vsi naši nasprotniki, ko bodo videli kol'ko smo pridobili brez vlade in brez oblasti. Še en minister — Beograd, 24. jrarja. Ministrski predsednik Velja Vukičević je prišel v pred-sedništvo vlade danes Še le opoJdne ter se mudil v njem samo 10 minut, na kar je odšel na dvor. Po povratku z dvora je imel vaš dopisnik prliko govoriti ž njim. O. Vukičević Je izjavil, da je predložil kralju v podpis ukaz o imenovanju radikalnega poslanca Velje Popovča za ministra brez portfelja. Predsednik vlade je naglasi!, da bo novi minister njemu na razpolago in mu pomagal pri njegovih poslih, Spor z Albanijo poravnan Na pritisk velesil sta obe stranki popustili. — Gjurašković bo baje že danes izpuščen. — Beograd, 24. junija Včeraj popoldne ae bila 'zvršena napovedana intervencija zastopnikov velesil pri naši vladi. Ob 1630 so posetili zunanjega ministra dr. Marin-kovića ''talijanski, francoski, nemški in angleški poslanik ter mu izročili pismeno noto, v kateri v prijateljskem tonu svetujejo naši vlad: nal stori s svoje strani vse, da se spor z M ban* j o čim prej mirno poravna in obnove normalni odnošaji z Albanijo Intervencija bazira na kompromisnem predlogu naj naša vlada spremeni prvotno protestno noto. radi katere se razburja albanska vlada. Albanija pa naj istočasno izpust-* aretiranega aVagomana. Zunanji minister dr Marinković je podal diplomatskim zastopnikom velesil Izjavo, da naša vlada pristaja na ta predlog. Takoj nato je odšel zimama* minister na dvor kjer Je obvestil o tem tudi kralja V naših vladnih krogih se naglasa, da se z naše strani ne bodo delale nikake ovire ter da se bodo odnošaji med našo državo in Albanijo v najkrajšem času zopet obnovili Zunanji minister pooblast* francoskega poslanika v Tirani kot zastopnika naših interesov v Albanij-. da poda v imenu naše vlade deklaracijo v tem smislu, da Izrazi v prvi noti co nasilju In brutalnem postopanju* ne obstoje, tako da bo nota brez teh izrazov, r=»d" katerih je protestirala Albanija S tem bo izpolnjen pogoj za mirno poravnavo spora z naše strani. Albanija pa mora istočasno Izpustiti zaprtega dragomana. Splošno se računa, da bo spor najkasneje do nedelle poravnan. — Beograd. 24. lua'ja. Zunanji minister dr. Marinković bo danes popoldne izročil francoskemu, angleškemu, nemškemu tn italijanskemu poslaniku pismen odgovor na včerajšnje note glede likvidacije spora z Albanijo Danes zjutraj so bila odposlana francoskemu posalniku v Tirani navodila naše vlade za demaršo pri aibanski vladi in se splošno računa, da bo Gjurašković izpirščen še tekom današnjega dne. Radićevski disidenti se pripravljajo Pri volitvah nastopijo s Hrvatskim blokom« — Proti Radiću se snuje blok vseh, ki ne odobravajo njegove demagogije. — Zagreb, 24. junija. Radičevski disidenti so sklenili, da nastopijo pri skupščinskih volitvah skupno s hrvatskim blokom. Radičevski disidenti naglašajo pri tem, da stoje na stališču svoje reviziionističue splitske deklaracije, ki ima n? eni strani v programu boj proti Radiću, na drugi strani pa boi proti destruktivni vladajoči centralistični hegemoniji. Izjavljajo, da je za sedal dogovorjena med njimi In hrvatskim blokom samo volilna kooperacija, nI pa izključeno, da s« bo politično sodelovanje med obema strujama poznaje nadaljevalo. Iz vrst hrvatskega bloka se izjavlja, da se bo o ponudbi radičevskih disidentov za sodelovanje pri skupščinskih volitvah sklepalo že te dni in da bo odločitev padla že do nedelje. Dr. Zanič je odpotoval sedaj v Split, da spozna razpoloženje mtd tamošnjim! disidenti HSS napram taj akciji. Kakor poročajo lz Splita, smatrajo tamkaj za velik uspeh, ker so se dr. Superlna, dr. Ni- kić, Caldarević in drugi povrnili na stališče, da se mora revidirati ustava, in ker so sprejeli splitsko deklaracijo dalmatinskih disidentov HSS. Zdi se pa, da so disidenti glede na sodelovanje s hrvatskim blokom razdvojeni, će tudi se trdi, da federalisti ne postavljajo nobenega vprašanja zaradi nosilca in drugega kandidata na skupni volilni listi disidentov in hrvatskega bloka Federalisti izjavliajo, da so pripravljeni prepustiti nosilca liste in kandidata v nsjjačjem dalmatinskem okraju. Za disidente je glede na volilno kooperacijo zelo važno vprašanje dalavcev, s katerimi so pri zadnjih volitvah nastopili skupno. Del disidentov smatra, da delavcev v nobenem slučaju ne kaže zapustiti. Ako se bodo federalisti protivili kooperaciji s komunističnimi delavci, ni izključeno, da bo dal dalmatinskih radičevskih disidentov šel v volitve samostojno. Dopusti političnih uradnikov ukinjeni — Beograd, 34 junija Notranji minister je odredil, da se ukinejo vsem uradnikom in uslužbencem ki spadajo pod resor notranjega ministra, po zakonu jim zajamčeni dopusti O tem odloku so bili s posebno okrožnico obveščeni vsi veliki župani In druge višje politične oblasti. Dopusti bxio dovoljeni le v slučaju bolezni Ta odlok tolmačijo politični krogi tako, da je v zvezi s skupščunskim* volitvami. Pričakovati je. da bodo moral' politični uradniki zvrševati vse poletje naporno službo, za katero je potreben kompleten status po-samnih političnih oblasti. Nungesser in Golii živa ? — Toronto (Kanada). 34. junija Te dni se dvigne v zrak več ameriških letalcev, ki prelete vso pokrajino ker se še vedno opažajo svetlobni signali, o katerih so domnevali, da izvirajo od Nungesser j a in Colija. Aeroplani bodo ob tej priliki raz-tresli 10.000 načrtov, v katerih bo točno označena pot iz te pokrajine v obljudene kraje province Quebecka. Gotovo je. da izvirajo opaženi signali od živih ljudi. Moštvo neke ritrške ladje, ki je bila tri mesece v arktičnih kralih in ni imela nobenega pojma o kakem poletu iz Evrope v Ameriko in obratno je pripovedovalo po svojem povratku v Muntreal. da je 9. maja ob 7. zjutraj videlo severno od Cap Cable beti aeroplan, kako se v normalnem poletu približuje ameriški obali. Po rt Cable je južni vrh kanadske province Ouebeck. SEJA FINANČNEGA ODBORA — Beograd, 24. junija. Včeraj popoldne se je vršila seda finančno-ekonomskega komiteja ministrov, na kateri Je bil med drugim odobren kredit za zgradbo posebne tiskarne za tiskanje bankovcev. Tiskarna se bo prikljucVla kot posebno podjetje Narodni banki. Poleg tega so bile odobrene razne ugodnosti za prirejanje ekskurzij selja-kov iz južnih delov države v severne, gospodarsko bolj razvite dele. Ekskurzije bodo organiziral' srezki ekonomi. Seljaki poseajo v večjih' skupinah Banat. Vojvodi no, Hrvatsko in Slovenijo, da se seznanijo s taonošnjrmi gospodarskimi razmeram' in mOmam obdekrvasda zemlje, Prevzem cestne železnice v Ljubljani Na mestni deski ljubljanskega magistrata je nabit razglas z dne 24. t m„ v katerem vladni komisar objavlja, da je bil dosežen z družbo Sleraens-Halske oziroma Allgemebie Oesterreichische Kleinbabngesellschaft sporazum glede prevzema cestne železnice s strani mestne občine. Mestna občina kupi dve tretjini delnic (2667 kom.) za pavšalno ceno 2 milijona Din v štirih obrokih po pol milijona. Ostalo tretjino obdrži še nadalje omenjena tvrdka, ki dobi tretjino zastopnikov v upravi. Za prevzem cestne železnice bo potrebovala občina okrog 2 in pol mlll'ona Din in bo prisiljena nalet? v ta namen posojilo. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti : Investicijsko posojilo 84.50, 0, Vojna škoda 343, 344, Zadolžnice Kranjske dež. banke 20, 22, Zastavni listi Kranjske dež banke 20, 22, Celjska posojilnica 195, 197, Ljubljanska kreditna 150, 0, Merkantil-na Kočevje 98, 100, 98, Praštediona 850, 0, Kreditni zavod 160, 170, Vevče 138, 0, Stavbna družba 55, 65, »Sešir< 104, 0. ZAGREBŠKA BORZA. E s e k t i : 7 odstot. in vest. posojilo 1921 84 — 85, 2 in pol odst drž. rente za ratnu štetu 342 — 342.5, Ljubljanska kreditna 150 — 155, Hrv. eskomptna banka 94 in pol — 95, Kreditna banka, Zagreb 93 — 95, Hipotekama banka 59 — 61, Jugobanka 91 — 92, PraStediona 850 — 855, Drava d. d. Osijek 580 — 585, Šečarna, Osijek 505 — 510, Isis d. d. 46 — 48, Gurman 270 — 280, Slaveks 110 — 130, Slavonija 19 — 19JS, Trboveljska 470 — 480, Union, paromlin 305 — 0, Vevče 138 — 142.5, Agraria 49 in en četrt — 50. Devize: Dunaj 799.80—«GJ80, Berlin 13.485—13-515, Italija 304.176—336.176, London 275.90—276.70, Newyork ček 56.70 —5630, Pariz 222.25—224.20, Praga 168.20 —169.—, Cirrih 10.935—10.965. INOZEMSKE BORZE. — Corih: Beograd 9.13, Pariz 20.3«, London 26.2325, Newyorfc 519.625. Milan 29.65, Praga 15.396, Dunaj 73.20. — Trst: Beograd 30.77, London 45.10, VOLILNI ODBOR DS — Beograd. 24 junija. Glavni odboi Davido\iće\e demokratske stranke Je ca svoji včerajšnji seji izvoH posebni izvrini odbor, ki ostane za časa volitev v per-manenci. V tem odboru so: Ljuba Davido-vič, Kosta Pečic, Kosta Tirmotijevič, Mtfaa Grol, dr. Markovič. dr. Marinković, dr. Ko" sta Kumanudi, dr. Sagadin. Milan Kujun-djič, Vasa Vlajič m dr. Ivan Rybaf. Iz pisane ljubljanske kronike — Mati božja sedem žalosti! Kakšen pa si ti moj sin? Tako izstradan in slabo oble* čen! V približno takem, a prisrčnem tonu je danes pozdravila skrbna, ljubeča mati Ana svojega sina tam na policijskem ra\i nateljstvu. Sinko Boris se je radostno na* smehnil in molčal — Povej mi, kdo si hodil? Ali ti je bilo treba fantazirati o afriški džungli? Kakšne skrbi si nam napravil U Ko smo izvedeli, da se nahajaš v temnih bosanskih gozdovih, smo vsi čez te križ napravili. Bila sem uver^ jena, da so te, drago moje dete, volkovi pu» žrli. Sinko je molčal in se le prisrčno smejal. Tupatam je žarko pogledal svojo mamico, ki ni vedela, ali bi se od veselja jokala ali smejala. Začela je nato praviti, kako sta njen sin Boris in njegov prijatelj Fedor na« pravila načrte za potovanje v afriško džun* glo. Tja ju je srce gnalo, ker sta mnogo čitila o džunglah in Tarzanovih junaštvih. Sama bi bila rada postala slična džungelska junaka. Zbrala sta za pot precej denarja. Mati je pripovedovala, kako je našla zve* zek, kjer je bil izdelan podrobni načrt za pot v Afriko. Najpreje kar z orientekspre* som do Carigrada, nato pa z ladjo po morju v Afriko. Preživljala bi se s sladkimi kore» ninicami in divjačino. Seboj sta vzela obi« čajne flobertovke, s katerimi se divjaki prav radi igrajo. Tako*le sredi maja je Boris dejal materi, ko je skladal in basal nahrbtnik, da gre za nekaj dni v romantični Iški Vintgar, kamor je tako rad zahajal pokojn* operni pevec Dervota, — Povej no, kako si romal po svetu? je vpraševala mati sina. — Iz Ljubljane kar proti Slavonskemu Brodu ob Savi. Od tam pa v Bosno, je pri« pomnil Boris, v rokah čepico in pelerino, rm nrbtu pa še precej z raznimi potrebščinam) obložen nahrbtnik. — V Bosni sva hodila po gozdovih. Spal sem največkrat kar v gozdu na prostem. Enkrat me je ponoči povohal celo volk. — Ni mogoče? Bil je kak večji pes. — Volk bi te raztrgal! — Bil je volk. Saj volka dobro poznam. Mrcina me je povohala in šla naprej. . — Ta je pa dobra! Kakšen >spajzocetel< pa si imel na rajži? Koliko časa 8i potoval iz Sarajeva v Ljubljano? — Hml S prijateljem sva 6e v gozdu na I vanj planini zgrešila in nato sem sam liudi! okrog. V Sarajevu sem so zglasdl na pol kiji. Od tam pa so me poslali >uradno< v Ljubljano. Romal sem celih 14 dni. — Gotovo te je gnala lakota, da 6i se prijavil na policiji, — je pripomnil starejši izkušeni gospod. Boris je nato zapustil policijo in krenil v spremstvu svoje mamice domov, kjer je bil opoldne prav po domače in ljubeznivo pogoščen. Pravijo, da je bil Boris drugače precej marljiv dijak, toda prišel je v leta, ko mladeniča vlečejo tujina in drzne avanture. Kresna noč ima svojo moč. Svojo moč je kresna noč izkazala nad dobrim risarjem Pavletom. V okolici Srednje tehnične šole službujoči stražnik je danes v prvih jutranjih urah zaslišal obupne klice: »Na pomoč! Na pomoč! Roparji!« Klici bo prihajali z njive, ki leži ob Gorjupovi ulici blizu Šol«*. Stražnik je hitel na njivo in zapazil, da leži med zelenjavo mlad možakar, nekoliko krvav in ves povaljan. Možakar je začel stražniku praviti, da so ga napadli neznani ponočnjaki in mu ukradli žepno uro. Stražnik ga je spravil na stražnico, kjer so mu najprej izmili rano na desnem očesu, na kar so ga začeli izpraševati o podrobnostih roparskega napada. Povsem zmedei se je zapletal v taka protislovja, da je bil rop končno izključen. Danes zjutraj je dobri Pavle sam pritekel na stražnico ter pripomnil, da je najbrž uro izgubil in da ga ni nihče napadel. Bila je kresna noč ter si je čez mero privoščil sladkega dalmatinca, ki ga je po, tem zvrnil na njivo . . . Kosec Štefan je bil zaposlen pri košnji mestnih travnikov tam v Rakovi Jelši. Z drugimi tovariši je spal v mestni šupi. Nadzornik košnje je včeraj zjutraj odslovil Štefana. Ta je zapustil travnik in odšel v šupo po svoje stvari. Pri tem pa je segel rudi v tuj telovnik in izmaknil 110 Din. Štefan je krenil proti Ljubljani. Pozneje je kosec Tone Rijavec zapazil, da mu je nekdo ukradel težko prisluženi denar. Proti večeru po končanem delu je Toneta srečal v Povšetovi ulici. Stopil je k njemu ter mu cdločno dejal: — Daj moj denar nazaj! Ali pa greva na policijo. Štefan ga je srdito pogledal in sunil povt rebra toko, da ga je rjodrl na tla, pri tem pa prisegal. — Bog mi je priča, da nimam tvojega denarja. Za smrkavih par bankovcev ne prodajam svojega poštenja! Spopad je zapazil po ulici prihajajoči stražnik, ki je takoj posegel vmes in na Tonetovo zahtevo aretiral nepoštenega ko* ca. Na policiji je Štefan trdovratno tajil, pri tem ss prav po kranjsko priduaal, toda moral is romati v zapor, ker ga js neka fl-kUa. late phzaL z Tonetov 45 75 25 Dezorijentacija v klerikalni stranki Tajna akcija dr. Stanovnika. — SLS brez volilnega gesla. — Klerikalni strah pred SDS. V SLS vlada popoma dezorijentacija. Razpis voKtev je voditelje klerikalne stranke tem bolj presenetil, ker so jim prišle slede na dosežene »uspehe« v Uzunovičevi vladi ter v proračunski debati prezgodaj. Tem bolj neljube pa so jim zaradi notranje razcepljenosti, k i vlada v stranki in ki se je po znanj dr. Stanovnikovi izjavi v javnosti, da je S*LS v resnic" klerikalna stranka brez vsakega demokratizma. še povečala. O dr. Stanovniku se sedaj sicer ne čuje mnogo, znamo pa je, da se tri popolnoma umaknil iz političnega življenj?, da prireja po ljubljanskih okrajih s svojimi pristaši tajne sestanke, na katerih se sklepa o akciji proti sedanjemu vodstvu klerikalne stranke, ki naj bi se ne vršila v javnosti, temveč v srra-nkini organizaciji sami. Dr. Stanovnik m njegovi prijatelji iz krščansko sociiakiega tabora se čutijo za sedaj še preslabe, mnogi so v službi klerikalnih podjetij, klerikalni denarni zavodi so v rokah prjateljev sedanjega vodstva SLS, in zato so se vrgli na agitacijo za svoja stremljenja v stranki sami od moža do moža, od organizacije do organizacije. To delo jim je tem lažje, ker navajajo zanj argumente iz sodelovanja sedanjih voditeljev klerkame stranke v vladi, njihovo glasovanje za nesociialne določbe v finančnem zakonu ki drž. proračunu, za redukcije uradmištva m železniškega delavstva, za znižanje plač tega delavstva itd. Veliko zaslombo je imela klerikalna stranka v Ljubljani med tcbačir-m delavstvom, krščanski socijalci pa očitalo sedaj klerikalnim voditeljem, da so zapravili simpatije med njimi, ker niso izpolnili nobene svojih številnih obljub za zboljšanje njihovih plač in malenkostmh pokojnin. Na drugi strani jim očitajo, da so s svojo nespretno taktiko onemogočili SLS vsako agitacijo pri volitvah v Ljubljani, ker so zavlekli občinske volitve v nedoglednost in tako desavuirali vie svoje prejšnje trditve o potrebi vzpostavitve ljubljanske avtonomije, kako tudi s tem, da so glasovali za določbo v finančnem zakonu, po katerem ima ljubljanski občinski proračun odobravati finančni minister, s čemer je avtonomija mesta Ljubljane dejansko odpravljena. Ta dejstva poleg očitkov hegemonije in nedemokratičnosti so močno orožje v rokah prijateljev dr. Stanovalka proti sedanjim voditeljem klerikalne stranke, dasi so zadnji še vedno v premoči tudi z vplivom V selu Zaluki. občina Ribnik, je pred dnevi izginil 22Ietni Nikola Krzna-vić. Ker ga ni bilo tri dni domov, kjer so imeli silno dela s košnjo, so domači javili orožnikom, da je izginil brez sledu. Orožniki so ga iskali povsod v okolici, vendar pa ga niso mogli izslediti. Zvečer četrtega dne pa se je mladenič vrnil domov z osmojenimi lasmi, ves spečen po obrazu in rokah ter pretepen. Sprva ni hotel povedati, kaj se mu je pripetilo in kje je dobil poškodbe, prisiljen od orožnikov pa je izpovedal, da je pred tremi dnevi spal na kozolcu — in ko se je naenkrat prebudil, je zagledal skonjeno nad seboj 661etno starko Jano Radman iz istega sela. Starka ga je odvlekla v slivnjak, kjer sta ga čakala še neka ženska in moški, njemu povsem neznana. Ne da bi se med tem dobro zavedel, ga je že starka Jana zajahala in pričel je leteti. Letel je vedno hitreje in hitreje, le da bi čutil tal pod nogami. Menjaje sta jezdila na njem tudi neznana ženska n moški, ki sta pri tem svetila s prižganim škopom slame, od česar je tudi iobil opekline na obrazu in rokah. Pred 'joto so ga pustili samega na velikem >regu, po njegovem mnenju na Kleku, k1 koder je ves utrujen hodil tri dni reš domov. V Zaluki in sosednih vaseh je nje-;ova izpoved zbudila seveda silno razburjenje. Praznoverni seljaki so proglasili starko Jano za čarovnico in pripravili so grmado, na kateri so jo ho- ■ in it"" '■' 'i iT i—i--t—irrrri—rn-rj—r-« vrank Heller: 50 Novi Napoleon Roman. *Cdo med vami ustreli prvi svojega ce« sarja? Naj strelja! Vojska se pridruži ram. cele stotnije, bataljoni in polki preidejo v vaš tabor. Iz vseh grl zado-ni klic: 2ivel cesar! Potem se napotite na čelu cele armade k Notre Dame. \Yu kako divne, opojne sanje! Da, vaš načrt je bil tako blazen, da bi se bil •noral posrečiti. Ako se je posrečilo to Napoleonu II. z bradico in dolgimi hla* čami, zakaj bi se ne posrečilo pravemu Napoleonu iz mesa in krvi, z orli in medvedjimi čepicami? Tega res ne uvi* dim. Obžalujem, da sem moral obrniti tok zgodovinskih dogodkov tako, ka* kor zahtevajo interesi mojih prijate* Ijev. Upajmo, da se je to zgodilo samo za dano priložnost. Collin je umolknil in zrl zamišljeno na armado, ki i zmagala v bitki pri Austerlitzu. Nudila je čudovito sliko. Modre in rjave uniforme, čake in med* ved je kučme so se stiskale v plahi gru* či, čije sredino je tvoril mož v triogla* tem klobuku. Napoleon ie sedel z ro* na ljubljanskega skota, ki je še nadalje pustil na odločilnem mestu kaplana Gabrov-ška kot glavnega tajnika SLS. katerega krščanski socijalci označujejo kot svojega glavnega nasprotnika. Kakor rečeno, se boj v klerikakr stranki nadaljuje, sicer manj očitno, toda bolj srdito in intenzivno. Vsekakor je pričakovati, da bo pri postavi j anjn kandidatur za Narodno skupščino zopet izbruhnil na dan, saj je fL pr. znano, da je dr. Korošec zelo razočaral L 1925 kršč. soc;jalce, ko je obdržal proti njihovemu pričakovanju ljubljanski nranda-t ter potisnil njihovega zastopnika Fr. Terseglava v stran, in ko so krsč. socijalci le z največjim pritiskom in grožnjam'' izsilili kandidaturo dr. Gosarja v sigurnem okraju. Voditelji klerikalne siranke so tudi zato v veliki zadregi, ker nimatjo za sedanje volitve pripravljenega pravega gesla. V njihovo »avtonomijo« nihče več ne verjame, »zedinjena Sloven'ja« je brez praktičnega pomena in tudi Štajerci sami nočejo ničesar čuti o central:zmu v Ljubljani, »gospodarsko konsolidacijo« so kompromitirali s svojim delom v vladi in v njihove dobre namene za reševanje socijalno-političnih vprašanj po vsem tem delu tudi nihče več ne verjame. Edino »vera« je menda še edino njihovo upanje in zato sta »Slovenec« *n »Domoljub« zopet pričela prinašati »posebna poročila rimske svetovne korespondence« o neronskih grozotah v MehTki, o mučeništvu tamošnjih katoličanov in njihovem preganjanju, da bi dokazala framazonsko nevarnost, k' preti, ko bo klerikalna stranka pri volitvah izgubila nekaj mandatov. Položaj klerikalne stranke ni rožnat in v marsikaterem oziru je naravnost obupen. Da bi prikrili svojo dezorijentiranost, pišejo seveda klerikalni listi po zgledu tatu. ki je vpil na begu »Primite tatu«, kakor da bi se vse to, kar se god; v klerikalni stranki, godilo v SDS. Z zabavljanjem proti SDS skušajo prikriti razcepljenost v lastnih vrstah, svoj*"m volilcem ne vedo ničesar povedati o lastnem delu za ljudstvo, lastnih načrtih, samo SDS jih straši. To je dokaz, da se zavedajo svojih slabosti in naraščajoče moči SDS. Klerikalci bi ne vpili proti SOS če b*" jim ne bila nevarna, in zato je razumnemu človeku njihovo vpitje le dokaz, da se čutijo ogrožene, tem boli. ker celo lastni pristaši obsojajo vdelo« njihovih voditeljev. teli sežgati. Da bi jo obvarovali pred razjarjenimi seljaki, so jo morali odvesti orožniki v zapor orožniške postaje, kjer je ostaJa toliko časa, dokler ni prišla tja posebna sodna komisija iz Karlovca. Ker so se pokazali na mladeniču, ki je proglasil starko za čarovnico, znaki slaboumnosti in ker se je kasneje izvedelo, da je v odsotnosti bil v soseščini na vasovanju, kjer je bržkone dobil poškodbe od drugih fantov zaradi dekleta, so se končno ljudje pomirili. Pripomniti bi bilo samo še to, da ima v dotičnem kraju St. Radič največ pristašev. ★ Igračkanje otrok z vžigalicami je povzročilo že marsikako nesrečo, a kljub temu so starši še vedno premalo pazljivi. Leto za letom za ponavljajo take nesreče. O takem žalostnem dogodku poročajo listi iz Podgorice. Šestletni sinček vpokojenega okrožnega ekonoma Milutina Begovića je bil sam doma. Starši so bili zaposleni na travniku pri spravljanju sena. Na dvorišču je bila kopica sena, pripravljena za odvoz. Mali Aco se je nekaj časa igral s kamenčki, podil race in kokoši, preganjal mačke in dražil domačega psa, končno pa se je vsega naveličal. V svoji otroški naivnosti je naložil v bližini sena kupček drv in prinesel iz kuhinje žerjavice. Drva se niso hotela vneti, zato je prinesel z bližnjega kupa sena in kmalu se mu je posrečilo raz- ko za telovnikom in s povešeao glavo. Njegova marmornata polt še nikoli ni bila tako bleda. Oči 60 zrle v praznem pogledu pred se. Je-h slišal, kaj je dejal profesor? Nemogoče je bilo uganiti. Zagoreli, kosmati obrazi so se plaho ozirali nanj. Zdelo se je, da teh detskih pogledov sploh ne vidi. Minula je minuta v splošni tišini. Čulo se je samo zamolklo brnenje letala. Nato je profesor znova spregovoril: — Sire, to je Waterloo, toda jaz sem galantnejši. nego sta bila Welling> ton in Blucher. Bojno polje pri Waterloo prepuščam Napoleonu! Prostovoljno se umaknem, samo svoje prijatelje vzamem seboj. Zbogom, sire, in pomnite, kaj sem rekel: danes ste tu jetnik pod nadzorstvom letala, jutri ste pa svobodni! Coliin se je uljudno odkril. Kakor v snu sem se pripravljal slediti mn. Prvič po svojem prihodu na Korziko sem šel, kamor sem hotel. Lavertisse in Granam sta se mi že pridružila. Naenkrat je stopil iz gruče okrog Napoleona suh gospod in usmeril svoje kratke korake proti Collinu. — Gospod, ali smem z vami? Ali pa spada k režaserski umetnosti žrtvovati pihati ogenj. Plamen je švignil v zrak in hip nato zajel tudi seneno kopico. V gostem dimu se je mali Aco onesvestil in padel v gorečo kopico. Sosedje so opazil ogenj še le, ko je bila v plamenih tudi že hiša. Z bližnjega polja so nato prihiteli ljudje in začeli reševati, kar se je še rešiti dalo. Starši so zaman iskali svojega sinčka, Še le, ko so že ogenj pogasili, so našli na pogorišču popolnoma ožgano tnipk). Lahko si predstavljamo žalost nesrečnih roditeljev, ki so poleg hiše, ki je pogorela do tal, izgubili tudi svoje najdražje, edinega sinčka. ★ Konjski rep ga je spravil v smrt, so pripovedovali te dni v Veliki Kikindi, ko so izvedeli o nesreči, ki je zadela znanega kikinskega kočijaža Franca Scbenka Schenk je bfl uslužben pri lesnem trgovcu Franku. Dan za dnem je vozil po mestu drva in premog ter je bil splošno znana prikazen na mestnih ulicah. Radi svoje vedno vesele narave je bil povsod Driljubljen. Ker je bil vedno postrežljiv in je rade volje zanesel prodana drva v klet ali pa tudi v tretje nadstropje, so ga kaj rade videle služkinje, ki so se zvedavo in zaljubljeno ozirale za brhkim mladeničem. Te dni ga je pa doletela nenavadna nesreča. Gospodar mu je naročil, naj okoplje konje v bližnji reki. Schenk je nalog rade volje izvršil, tem bolj, ker je vladala strahovita vročina in je tudi njega mikalo, da se ohladi v mrzi vodi. Veselje pa mu je kvarilo dejstvo, da sam ni znal plavati. Zato je mora ostati pri kraju in gledati, kako so drugi njegovi sovrstniki veselo plavali po sredini reke. Hotel pa se je za vsako ceno naučiti plavanja. V to svrho se je prijel za rep svojega konja in se pognal v sredo reke. Konj je dobro plaval in Schenk je smeje zaklical svojim tovarišem češ. poglejte, kako znam tudi jaz plavatL Ko pa je dospel na sredo reke, se mu je nenadoma izmuznil rep iz rok. Preden so mu prihiteli tovariši na pomoč, je izginil v valovih in se ni več pokazal na površju. Njegovo truplo so našli še le naslednjega dne. - Riviera Palače hotel - "Hiša 1. vrste, zmerne cene, 14 na gozda. — Peščeno obrežje. Dunajska kuhinja. Zdrav* ljenje z grozdjem od početka julija naprej. Zahtevajte prospekte! Nemški lastnik. — Tudi Grand hotel Fiorence Beltagio 1255 Mariborski občinski svet Včeraj se je vršila sadnja seja mariborskega občinskega sveta pred poletnimi počitnicami. Uvodoma je poročal župan o nekaterih tekočih zadevah. Mestne hiše bodo do konca tega mesca dograjene in se bo ob tej priliki izplačala delavcem običajna nagrada. Tlakovanje nekaterih cest bo izvedla mestna občina v lastni režiji. V vse štiri nove mestne hiše se poleg elektrike napelje tudi plin. Novo na&tale ulice v Koroškem predmestju so dobile naziv, in sicer uiica od samostana proti Kamniei: Ulica dr. Franjo Rosine, ulica od Koroške ceste do Kalvarije pa Ulica dr. Pavla Turnerja. Glavni del eeje je bil posvečen finančnim zadevam. Referent dr. Lipold je poročal o zadevi zgradbe nove meščanske šole. Ker okoliške občine in okrajni zastop dosledno odklanjajo vsak prispevek, občina ue more pričeti z zgradbo nujno potrebnega šolskega poslopja, po daljši debati je bil sprejet sklep, da se mestna občina obrue na oblastni odbor, da on s svoje strani zasigura primeren prispevek. Če se to ne bo zgodilo, bo občina prisiljena izvajati napram okoliškim občinam represalije ter uvesti razmeroma visoko šolnino za obisk mestnih šol okoliških otrok. Precej zanimiva debata se je razvila glede podpore Narodnemu gledališču v Mariboru. Gledališče dolguje Mestni hranilnici 700.000 Din- Finančni odsek je stavil predlog, naj bi mestna občina sklenila prispe-vati za gledališče letno najmanj 70.000 Din tekom 10 let. Nemci so temu predlogu nasprotovali ter zahtevali, naj se uvedejo nemške predstave, češ da je s tem zadovoljen tudi g. intendant ter da bi igralci prihajali iz Gradca. Ta zahteva pa je bila odklonjena in sprejet odsekov predlog z dostavkom, da bo občina dajala podporo v gornji višini le dotlej, dokler bo gledališče prirejalo predstave. Nato je sledila debata o razdelitvi računskega preostanka v znesku 10.000 Din, namenjenega za podpore društvom. Finančni odsek je stavil predlog, naj se ta znesek razdeli med revne slovenske dijake. Nemci nedolžnega učenjaka gnevu poraženega tirana? Profesor je prikimal z glavo in obrnil svojega konja. Sledili smo mu peš. Ko smo prispeli na kraj soteske, sem se obrnil in pogledal zadnjič na bojišče pri Austerlitzu. Gruča okrog Napoleona je stala kakor poprej. Roke so stiskale puške in kosmati obrazi so bili še vedno obrnjeni k njemu, toda on ni menda ničesar slišal, ne videl. Solnčni žarki so odsevali od odlikovanj in čelad. Napoleon je zrl pred se z roko za telovnikom in s povešeno glavo. Nad medvedjimi kučmami in čakarni je pa Krožilo letalo. Ni Si mogoče misliti večjega anahro-nizma kot je bilo letalo nad skupino Napoleonovih vojščakov. Bil sem tako zatopljen v opazovanje tega čudovitega prizora, da bi ne vedel povedati, kaj je večji anahronizem, letalo ali Napoleon s svojo vojsko. Profesorjeve besede so me zdramile iz zamišljenosti. — To je bila bitka pri \Vaterloo. gospod Hegel. Zdaj nam preostane še poskrbeti za izplačilo vaše dedščine. Najbrž sem bil na zunaj prav tako glup. kakor sem čutil, kajti profesor se je od srca zakrohotal. Za njim se je za-krohotal brez pravega povoda tudi mr. Granam. pa so zahtevali, naj se ves zneaek pokloni nemškim društvom. Obe. svet. Weixl je stavil Nemcem umestno vprašanje, naj pojasnijo, kdaj je prejšnji nemški občinski svet poklonil kakemu slovenskemu društvu le en sam vinar! Socijalisti so zahtevali, naj se od te vsote da 4000 Din socialističnemu glasbenemu društvu. Pri glasovanju je bil nemški predlog, za katerega je glasovalo tudi več klerikalcev, odklonjen in sprejet predlog odseka. Javna seja je bila nato zaključena ter je sledila Še tajna seja. Prosveta Ljubljanska opera Za Puccinijevo »Mada m o But t eruy< so obetali dva goeta, g. Dariana in g. Jelačiua. Zanimala bi oba, toda ker sta oba odpadla, je moral peti g. L. Kova Č, priznani rešitelj iz vseh tenorskih zadreg. Kadar je najhujša sila, je Kovačeva pomoč premila! Tudi to pot 6e je postavil, ?aj je presneti >Pmkerton< ena njegovih najboljših partij. G. Kovač je žel v Splitu prav pošten uspeh, ki mu ga je odkrito priznala tudi kritika. Zdi se, da je g. Kovač vendarle zelo potrebna in uporabna solovska moč v našem ansamblu in zasluži kljub izveš tu i :u nedostatkom — kateri naš tenor ie brez njih? — več upoštevanja. Svetujem mu, naj se vztrajno uči; vsi resni pevci se uče vse življenje. In naj v liričnih partijah ne posiljuje svojega £lasu. Nam gre za lepo, pravimo, čustveno petje, uikakor pa ne za silen gla*. Spričo permanentne tenorske krize pri nas in pri vseh, dosti večjih operah bi se izplačalo, žrtvovati za g. Kovača nekaj tisočakov v učne namene. Odlična Čočosan je bila zopet ga. Lov-setova; njen spev gre do srca in njei»a igra je prav okusna. Predstava je bila posebno zanimiva po svojem novem dirigentu. G. Danilo, š v a r a se je izkazal kot zelo spreten, vroče temperamenten dirigent, ki se odlikuje z individualnimi vrlinami, svojimi tempi ter efektnim podajanjem. Njegova >Butterfly< je zanimiva vseskozi in dokazuje, da je dr. Svara velik talent. Ako res odhaja, moram njegovo izgubo obžalovati. Vsa predstava je bila vrlo dobra. Orkester, zbor in vsi solisti so bili povsem na mestu ter je bilo zato mnogo priznavanja. Fr. G Prva javna produkcija gojencev konservatorija Na včerajšnji prvi javni produkciji v Filharmoničari dvorani je nastopilo 17 gojencev našega državnega Konservatorija deloma kot samostojno proizvajajoči, deloma kot spremljevalci. Predsta\filo je evo je najboljše učence včeraj petero profesorjev: pevce Olup Marijo, Likoviča Jožo. zeber Ano in Puclja Stanka ga. \Vistinghausnova, Rohrmann Danico in Popovič Vero g. Beletto, Dolenc Jo-sipino pa ga. Foedranspergova, vijoliniste Prevorška Uroea, Staniča Frana, Rupla Karla; v trio združene šustersiča Vinka, Kreka Leona in Sivka Silvestra g. šlais, pianistko Novaković Bo žico pa g. Janko Ravnik. Kot spremljevalci so nastopili Vogelnik Marica, Valjalo Marta, Šivic Pavel in profesorja Janko Ravmik ter Ivan Noč. Vsi nastopivši gojenci so bili Arbuo in točno pripravljeni, so izvajali svoje točke po veliki veČini brez običaraesra oderekega strahu samozavestno in gladko. Izmed pevcev je treba posebej omeniti n. pr. Rohrmann Danico, ki ima sicer ma], a ljubezniv, intimen glas s precejšnjim vibratom, toda lepim metalom,Popovič Vero, koloraturko, ki je pa žal včeraj precej distoniraJa, kar se ji prvič pri tej ariji ni primerilo. Izmed vijolinistov gre v prvi vrsti priznanje Karlu Ruplu, ki se je včeraj zlasti izkazal z lepoto flažoletnih tonov in je sploh naš najnadebudnejsi vijo-linist, ki se mu mora po končanem domačem konservatoriju na vpak način omogočiti nadaljevanje študija v inozemstvu; dalje mnogo nad vzbujajoči mladi Prevoršek, že močno rutiniraui Stanič itd. Novaković Božica je zelo lepo zaigrala na klavirju petero-štavčno Sukovo suito >Fomlad<, ki pa je bila na ročnih vzpone dih netočno tiskana. Na vzporedu so bile skladbe Verdija, Her, manna, Bizeta, Ellertona, Brucha, Loveja, Luka, Wieniawskega, Delibesa, KliČke in domaČih Škerjanca, Ravnika in Pavčiča. Izbira v splošnem z malimi izjemami ne kaže ravno stremljenja učiteljev za novo, moderno glasbo, kar moram podčrtati kot občuten znanko v glasbeni vzgoji naše mladine. Danes zvečer pa se vrši druga javna produkcija, ki jo občinstvo sigurno poseli zopet v tako izredno močnem številu kot včeraj. —5. • Pater Hugolia Saitner: >Tajda<. Danes zvečer ob 20. uri se poje v ljubljanski operi zadnjikrat v tej sezoni Sattnerjeva opera >Tajdat v običajni zasedbi. Predstava se vrši za abonente reda A. — Moje dedščine? — sem ponovil začudeno. — Ali hočete takoj urediti zadevo z mojo dedščino? — Da. takoj, nemudoma, — je pritrdil Collin. Mar se odrekate svojim dednim pravicam? Predlagam vam petdeset tisoč v gotovini. — Ne, hvala, — sem jecljal, — toda pripravljen sem prodati jo za kašo. kakor Esau. ako jo imate. Z mr Graha-nom že od včerajšnjega jutra nisva jedla ničesar, kar bi bik> vredno omeniti. A to. kar sva jedla v hotelu Pozzo di Bor-£a Profesor je naju ošinil s pomilovalnim pogledom. Ako bi sprejel tako ponudbo. — je odgovoril smeje. — bi bil slabši od Jakoba. Čez pol ure bo jed na mizi. — Kako pravite, da bo jed na mizi? Kje pa? — V hiši, kjer imajo izbornega ku* ha rja. — In ko se najemo, uredite izplačilo moje dedščine? — Ne, marveč ta čas, ko bomo jedli, — je odgovoril Collin. Najbrž sem imel zopet tako bebist obraz kakor malo poprej, kajti profe* sor se je znova zakrohotal. M. Graham* mu je nadvdušeno sekundira!. — K*i sem dejal? Profesor uredi Opozarjamo na uprizoritev NedUallo-re eperete »Paljska krU, ki je pred leti bila a tolikim priznanjem sprejeta na nasein odru. Glavne vloge so v najboljših rokah m prepričani suk\ da bo imela opereta, ki *e odlikuje po izredni muzikalnosti, splošen u&peh. Premijera je v soboto '27*. t m. šBeležmca KOfJOMLB. Daaes: Petek, 24. junija 1917; katoličani; Janez; pravoslavni: 11. junija, Bartol. Jutri: Sobota, 25. junija 1927; katoličani: Viljem; pravoslavni: 12. junija, Onufrije. DANAŠNJE PRIREDITVE, ftledalisea: ?,Tajda<. A. Kino Matica: * Veselo gledališče«. DEŽURNE LEKARNE. Dane>: Ramor. Miklošičeva cesta: Trnke* czy. Mestni trg. Jutri: Bohinc, Rimska cesta; Lev»tek Resi jeva cesta. Sport — Villacher S. V. — SK Slovan, Ljub* rana. Villacher S. V., prvak Koroške, ki gostuje 2°. t. m. v Ljubljani proti Slovanu, ie klub. ki je delal že marsikateremu moć* nemu nasprotniku preglavice. Znani so njegovi rezultati napram SK Iliriji in ASK J?i. morju. Zadnji dni je z uspehom gosto^ ll v Nemčiji in se kritike izražajo jako ltska-vo o njem. Ljubljanski Slovan bo stel pred težko nalogo. Ima pa z ozirotn na ojačenc moštvo vendar le nekoliko izgleda na zrna* go. V predtekmi nastopi SK Reka proti rezervi Slovana. Reka goji izmed naših drugorazrednih klubov najlepši nogomet in bo opasen nasprotnik rezervi SK Slovana, če* tudi bo slednja ojačena z nekaj močmi pr» %cga moštva. — Službeno iz LHP>a. Za nedeljo dopol« dne so odreja trening tekma med reprezentančno družino Ljubljane, ki nastopi dne 28. t. m. proti Zagrebu in med B*teamottj Ljubljane. Sledeče igralke imajo biti točm: ob pol 11. uri na igrišču Atene s kompletno opremo: Jcrmol I in II, Bemik, Prhšek, Zu« pančič. Vider, Saplja (v običajnih dresih II: rije). Erbcžnik. Zanner. Kaiscr, Vidic. Jeii« ko. Schiffrer, Tratnik. Brodar, Podboj 1 in Oman (črna krila, bele bluze). Troti vsem, ki bi se ne odzvale, se bo postopalo v mtji* slu pravil, vendar pa kar najstrožje. — Teh* nični referent. K razstavi kanarčkov na velesejmu Kako lepa je pesem o kanarčku in bo žičnem drevescu ali Prešernova o nuni in kanarčku, in še koliko drugih govori o teb ljubkih melikokrilh pevcih. Lj'udje Žirom tveta, bodisi v mestu aH na deželi, imajo veselje i drobno stvarico. Goje jo in udomačujejo v kletki ali p-i prosto v sobah. Znano je, da *e kanarček tako navadi na svojega gospodarja. u& preneha peti, ako ga dlje časa pogrela, ali pa Ja u i klic sede na roko itd. Rad seda zmitki ua glavo, pipca ji iz ustnic kak priboljšek v sladkorju ali slaščici. Izkazano pozornost iu nego kvitira s krasnimi melodijami. Ljubeznivo druščino dela mlado poročeni ro ^arom. neugnano radovednost otrokom, kad*r *s izležejo mladiči, vzradosti v>»epo\*od, kamor smo za god ali praznike podarib* itd. naSega hai cerja. suer še različni drugi kajjrčki mn pak — čez »harcerjac ga ni! Najvztnjujjic »prepevat' božjo ?»lavo-, v naše veselje ubira tšvoje drobne strune: ko skoči na palčko. pomiga s akricema, se malo ua|uhne in ž\rgoli, da se trese svet — v ušesih. H?.rceiji imajo svoje ime od tod, Wer *c jih i'aj\eč in najbolje gojili v »irajih pod Harcom. Posebno slovi malo mestece Au-drea^bprg, 1'jer je gojenje kanarčkov glavni pridobiti i \ir prebivalstva. Mla-to iu %oče. Po prevratu gojenje napreduje tud j.ri ua*. tako se je pod okriljem Društva za varstvo iu vzgojo ptic pevk v Ljubljiai združilo v odsek za vzgojo uarceijov prek«. SO vnetih gojite!jev, ki bodo ua lttošujen velesejmu razstavili okrog 360 ptičev lastu^ v^joje. Med njimi pevce prvovrstnih ocen. ki ne zaostajajo, temveč v mar*ičera pied-njačijo onim naročenim v tujini. 2e zM<"> . ker yfi redkokdaj vidi tako število teh krilai-cev Miupa;. naj nihče ne zamudi ogledati «i to razstavo. zadevo z vašo dedščino, čim opravi 2 Bonevem. Prikimal sem z glavo. Svoje besede je ponovil točno. Toda takrat, ko jih je izgovoril prvič, mi niti na mi» sel ni prišlo verjeti, da se izpolnijo. Tudi zdaj je bilo težko verjeti. Moja dedščina! Profesor mi je jamčil, da mi bo iz* plačana med jedjo in ponujal mi je petdeset tisoč frankov za dedne pravi» cc! Končno naj bi stal iz oči v oči pred majorjem v globoki ječi? Mar naj bi se izkazalo, da sem bil napačnega mne< nja o njegovi poštenosti? Pa vendar no stopim zdaj celo pred svojo varovan* leo, krasno 161etno devojko? Ne, nika* kor ne! To je bila šala, s katero se je moj znameniti rojak zabaval na moj račun, nič drugega... Glas mr. Graham a me je zdramil iz zamišljenosti. — Krasen dom ie pred nami — ali ga poznate, profesor? — Tam bomo obedovali —je odgo* voril njegov Jef. Naglo sem se ozrl tja. V daljavi, na kraju ozke in globoke gorske soteske je stala gradu podobna hiSa. Obdajala jo je trata, b kateri je vodila v ovinku pot. Po tej poti smo prišli. Bili smo Učni in zato smo se požurili Čez deset minut smo bili skoral že na dvorllču Pisane zgodbe iz naših krajev Čarovnica ga je jahala. — Otrok v plamenih--Radi konjskega repa utonil. Ll Dnevne vesti V Ljubljani, dne 24. junija 1927. — Danes smo priložili vsem našim naročnikom položnice in jih vljudno naprošamo, da blagovolijo naročnino za mesec julij z eventualnim zaostankom čimpreje, oziroma vsaj prve dni meseca julija obnoviti. Oni, ki so naročnino že obnovili, naj položnico shranijo in sto ob potekb naročnine porabijo. Uprava »Slov. Naroda.« — Kongres magistratnih usli2:»enccv avtonomnih mest v Sloveniji se vrši v Ljubljani v sejmski dobi dne 9- in 10. jutlia. Kongresa se udeleži poleg ;*ubljans»vih ma-ristrataih organizacij tudi okoli '23 zastopnikov organizacij magistratovccv v Mariboru, Celju En Ptuju. Za prvim kongresom lani v Mariboru je ljubljanski kongres II. ter ga priredi Zveza magistratnih organizacij slovenskih avtonomnih mest. — Carinsko - kemijski laboratorij v v SI ov eni ji. — Skupščina Družbe južne železnice. Na Dunaju se vrši 26. t. m. glavna skupščina delničarjev bivše Družbe Južre železnice. Naše prometno ministrstvo zastopa na tej skupščini inšpektor dr. Vončlna. — Lokomotive za odmetavanje snega. Prometno ministrstvo je naročilo v Nemčiji na račun reparacij 6 lokomotiv za odmetavanje snega. _ Volitve v Delavsko zbornico za V, menijo, da bo «guljaš». Jaka Zalaznik, ki mi tu pa tam kreditira «malo črno» ali četrtinko, pa pravi, da se ne ubijem, četudi treščim na skalo. Dekle, ki me je nedavno zapustila, pa tako in tako ne pride v poštev. Mil urednik je želel junaškemu Rudolfu kar največ sreče in se mu priporočil za razogovor po «padanju», ki bo šc zanimi* vejši kakor ta. Iz Celja —c Državna deška meščanska šola v Celju. Vpisovanje v prvi razred se vrši v četrtek dne 30. junija od S. do 12. ure v ravnateliivi pisarni. —c Podporno društvo za revne otroke v Gaberju izreka vsem, ki so z darovi pripomogli, da je tombola lepo uspela, prisrčno zahvalo. Tombola ie dala 7846 Din 70 par čistega dobička. —c Otroški vrtec v Gaberju priredi razstavo ročnih del v soboto 25. in v nedeljo 26. t. m. Odprto bo v soboto od 3. do 7. ure, v nedeljo pa ves dan. —c Mož na stolpu Marijine cerkve je te dni občinstvu predmet občudovanja. Gori pod križem opravlja svoje delo klepar in se ozira okoli, navzgor in navzdol, kakor bi bil kje na nizkih trdnih tleh. Višek bo pač dosegel, ko bo nameščal strelovod. —c Deževno vreme smo zopet dobili po zadnjih vročih dneh. Izsušena zemlja ;e bila mokrote že prav potrebna. Iz Maribora —m Odkritje spomenika koroškim junakom. Na Vidov dan bo odkrit v parku pred vojašnico vojvode Mišića spomenik padlim vojakom, ki so v boju za našo severno mejo v letih 1918—1919 položili na oltar domovine največjo žrtev — svoje življenje. Odkritje spomenika ne bo le Čin pi-ietete, marveč tudi nacijonalna manifestacija, ki naj obudi in osveži spomin na one čase, ko so naši stoletni sovragi skušali v zadnjem trenutku iztrgati Slovencem najvažnejše postojanke ob meji. Svečanost bo tem pomembnejša, ker se vrši baš v času, ko se nekdanji »narodni« borci zopet vežejo z onimi ljudmi, ki so takrat vodili sovražni tabor in ki svojega mišljenja tudi danes niso spremenili. Naj bi združila ta svečanost ob naši sev. meji vse. ki mislijo in čutijo nacljonalnol —m Nevihta v Mart boru in okolici. Včeraj zvečer je nenadoma zadiviala nad Mariborom in okolico huda nevihta. Okrog šestih je nastal tak vihar, da je odkrival strehe ter rušil dimnike, ponekod pa ruval tudi dTevle. Po kratkem dežju ie nastal zopet lep poletni večer. Vsled nevihte se je na Aleksandrovi cesti spašilo več konj, ki so v divjem begu zdirjali proti kolodvoru, kjer so jih ustavili. —m V Studencih pri Mariboru se letos slovesno proslavi SOletnica obstoia deške šole. Priprave za to proslavo so v polnem teku in sodelujejo pri njih vsa krajevna kulturna in humanitarna društva s hvalevredno vnemo. Proslava se vrši v soboto 2. in v nedeljo dne 3. julija in sicer po sledečem sporedu: V soboto zvečer baki jada po Studencih. Po bakljadi pa mladinska predstava s pevskimi in telovadnimi točkami. V nedeljo dopoldne slovesna maša. Po maši ogled šolske razstave. Popoldne ob 15. uri velika ljudska proslava pri deški šoli s pogostitviio vseh šolarjev, z godbo, petjem, telovadbo in prosto zabavo. Nadejati se je številnega obiska od strani domačinov, kakor tudi od vseh tistih, ki so v tem polstoletju obiskovali to šoio, pa čeprav ne žive več v Studencih. Tudi bivše učitelistvo po možnosti gotovo pose ti prireditev. Gospodarstvo —g Ker je razstavni prostor v paviljon-akih zgradbah popolnoma zaseden, naproša ravnateljstvo velesejma vse interesente-l azstavljalce, da ne pošiljajo več novih prijavnic za udeležbo na vele^jmu. Na razpolago je samo še razstavni prostor na prostem, nepokrit. Zamudniki pa se zamorejo že sedaj prijaviti za udeležbo na jesenski Pokrajinski razstavi. —g Carinski dohodki od 1. do 10. junija so znašali 40,659.063 l>in. Od tega od pa ie na carinarnico v Beogradu 9,907.257, v Zagrebu 9,523.930, v Novem Sadu 7,516.152, v Ljubljani 7,013.743, v Dubrovniku 3.273.657, v Skoplju 1,721.686, v Splitu 1,702.638. Od 1. aprila do 10. junija so znašali carinski dohodki 310,051.771, v proračunu ic določenih za to dobo 328,338.88(5 Din. —g Ekspert za trsrotinska pogajanja g Češkoslovaško. Zunanje ministrstvo je imenovalo z±i eksperta za trgovinska pogajanja s Češkoslovaško tajnika Centrale industrij-kih korporacij dr. Cvetka Gre^oriča. —g Program kongresa Mednarodne trgovske zbornice. V ponedeljek se prične v Stockholmu kongres mednarodno trgovske zbornice, ki bo trajal do sobote 2. julija. V četrtek 30. junija se bo vršila svečana se;a arbitražnega sodišča. Svet mednarodne trgovske zbornice je določil za kongres program, ki obsega tri dele, in sicer: splošni problemi (oviranje trgovine), tehnična vpra* Sanja in oetali problemi. Brez posebnega obvestila. t Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da nas je naša preljub* ljena žena, zlata mamica, hčerka, sestra, svakinja, teta in sinaha, gospa LJ danes, dne 23. t. m. ob 21. uri po dolgi mučni bolezni, katero je nad vse vdano prenašala, za vedno zapustila. Pogreb nepozabne blage pokojnice se bo vršil v soboto dne 25. junija ob 16. uri iz hiše žalosti, Beethovnova ulica 16. Ljubljana, 23. junija 1927. Veljko Oražem bančni prokurist, soprog. — Milena, hčerka, ter ostalo sorodstvo. 3751 FYU Zadnje dejanje Grosavescove tragedije Zasliševanje tenorjeve sestre, — Kaj pravijo priče? — Dragi dan razprave. — Major Caltun — prvi mož Nelly Grosavescu pred porotniki. V sredo popoldne se je nadaljeval proces proti Nelly Grosavescu. Zaslišane so bile razne priče, največje zanimanje pa je seveda vzbudila izpoved sestre pokojnega tenorja, Olge Grosavescu, ki je bila priča zakonske tragedije dne 15. februarja. Olga Grosavescu je točno opisala vzrok in potek usodnega spora med obema zakon* cema. Bilo je določeno, da potujeta zakon« ca skupno v Berlin, radi nesoglasij z ženo pa Grosavescu ni bil voljan vzeti Nelly s seboj. To je izbilo sodu dno. NeHy je bila trdno uverjena, da se namerava G rosa ve« acu z go. Stranskv, ki je bila njena rivalinj*, odpeljati v Berlin. Črv ljubosumnosti je glodal njeno srce, ji ni dal miru in tako je bil Grosavescu vsak hip izpostavljen nje« rim očitkom, histeričnim napadom; prepiri ao bili na dnevnem redu. Usodnega dne je bila Nelly skrajno raz* dražljiva in razburjena. Informirala se je v operi, če je njen mož še tam, in ko je pre* jela negativen odgovor, se je njena razbur* jenost še stopnjevala. Olga Grosavescu jo je skušala pomiriti in vplivati na njo, da naj bo mirna, če pride mož domov, bilo pa je vse zaman. Ko je stopil Grosavescu v sobo, mu je naglo zabrusila v obraz: «Ti nisi bil v ope* ri!» To je bil povod prepiru. Grosavescu je kričal: »Dovolj mi je te ljubosumnosti, ti me vedno razburjaš, nočem te s seboj v Berlin! Izprazni kovčege!» «Nočem!» je sle* dil lakoničen odgovor. Prepir se je nato na* daljeval, oba pa sta se začela ruvati za kiju* če. Skušala sem ju razdvojiti, a v tem hipu je počil strel — in moj brat se je zgrudil na tla. Tekla sem v drugo sobo in pozvala rešilno postajo, od tu pa na ulico po zdrav* nika. Predsednik sodišča je nato konfrontiral pričo z obtoženko. Nelly je izjavila, da je izpoved Olge Grosavescu laž, priča pa je izjavila, da je govorila resnico. Med obema ženama je prišlo nato do ostrega besednega spapada, tako da je bil predsednik prisi* Ijen zabraniti vsako nadaljno diskusijo med Olgo in Nelly Grosavescu na eni ter za* govornikom in Olgo Grosavescu na drugi strani. O samokresu Olga ni mogla navesti ni* česar in ni vedela, kako je prišel v Nellvne roke. Mogoče je, da ga je imela obtoženka v žepu ali stezniku. Nato so bile zaslišane razne priče, med temi sosed Grosavescovih dr. Wallisch, da* Ije kriminalni uradnik Josef Springer, ki je obtoženko po storjenem činu odvedel na policijo, stražnik Horvik, ki je bil prvi v stanovanju Grosavesca. Ta je izjavil, da je dobil vtis, da gre za samomor. Nelly je sedela pri mizi, glavo je imela oprto na roki in topo je zrla predse. Zdelo se je, da ni mogla doumeti, kaj se je zgodilo. Kriminalni komisar Ernst Bittner je iz* javil: «Na moja številna vprašanja je odvrnila: ^Ustrelila sem svojega moža, obso* dite me!» Na vprašanje, kje je dobila orož* je, je odvrnila: «Samokres je ležal v spal* rici na stolu.» Po zaslišanju raznih drugih prič je bila razprava prekinjena. DRUGI DAN PROCESA. Včeraj zjutraj je sodišče zaslišalo do* mače osobje rodbine Grosavescu. Zanimiva je predvsem izpoved guvernante Leopoldi* ne GroB, ki je izpovedala, da je prišlo med zakoncema često do spora in da se je Gro* savescu žene dejansko lotil. Nasprotno je kuharica Marija Kamer izpovedala, da ji jc Grosavescu potožil, da ga žena silno muči in da je v kuhinji nekoč na glas plakal Večina prič je slikala obtoženko kot sil* no ljubosumno, prepirljivo in skrajno raz* draži j ivo žensko. ZASLIŠANJE HIŠNIH ZDRAVNIKOV. Včeraj popoldne je bil zaslišan profesor dr. Ferdinand \Vinkier, dolgoletni hišni zdravnik rodbine Grosavescu. Priča je izpo* vedal, da je Nelly Grosavescu nekoliko hi* sterična ženska, dalje izrazito egoistične in gospoduj oče narave. V domači hiši je ho* tela igrati prvo vlogo in je zahtevala, da ji mora biti vse podložno. Že v prvem za* konu je vladala uprav tiransko, v drugem zakonu pa se je njena prepotenca v svesti, da je ptwpešila karijero svojega moža, še stopnjevala. Grosavesca ni pustila nikoli samega. Pri vsaki predstavi je sedela v loži in po za* kljucku je hitela v garderobo k možu. Nje* na domišljija in Ijubsumnost nista poznah' mej. Grosavescu je bil nadvse simpatičen in prijazen človek. Dr. NVinkler je nato podrobno in v vseh detajlih opisal razmerje med zakoncema in potrdil tudi vprašanje. da*Ii je bil Grosa* vescu nagnjen k homoseksualnosti Izjavil je, da mu je Grosavescu nekoč pripomnil, da je homoseksualno nagnjen in da ljubi občevanje z moškimi. Ko se je z Nelly po* ročil, je omenil: »Sicer zelo rad občujem z ženskami, vendar zgolj v perverzni obliki.» Tekom razprave se je tudi ugotovilo, da je bil Grosavescu svoječasno luetičen. da pa je popolnoma ozdravel Drugi bivši hišni zdravnik dr. Mario Sturdza, je podal karakteristiko Grosave* sca, povdarjajoc, da je bil plemenit Človek, brezhibnega značaja, ljubeznjiv, a Šibke vo* lje. Da bi jeze naglo vzkipel, ni opazil ni* koli. Nelly Grosavescu se mu je zdela objest* na in egoistična ženska. Priča je tudi za* nikal, da bi bil Grosavescu pijanec, bil pa je vesele in živahne narave Kvartač je bil. ni pa igral strastno Da bi tenor s svojo ženo grdo postopal, tega nt opazil. PRVI NELLIN MOŽ. V dvorano je bil nato pozvan prvi mož Nely Grosavescu, rumunski major Demeter Caltun. V dvorani je završalo, vsi so se ozrli na novo pričo Caltun se je pojavil v civilu. Pripovedoval je: — Leta 1917 sem se seznanil z Nelly* nim očetom in se kmalu nato poročil z Nel« ly. Zakon je bil do zadnjega STečen. Predsednik: — Vendar je prišlo med va* m a do sporov? — Da, radi maleni.osti. Neily se je često razburila za najmanjšo stvar. Če nisem pri* šel pravočasno domov jo je popadla jeza, bila je zelo ljubosumna. V kavarno nisem smel sam, za vsak korak sem moral dobiti dovoljenje. — Povoda za ljubosumnost ni imela Predsednik: — Cera u ste se ločili? — Zato, ker se je seznanila s Trajanom in je bila njemu vedno boli naklonjena. Vsekakor lahko rečem, da do zadnjega tre* nutka ni vedela ali se naj odloči zame ali za Grosavesca Vzela je najini fotografiji v roko in jih dolgu opazovala, ne da bi se mogla odločiti za enega ali drugega Končno si je izprosila trimesečni rok da se odloči. Odpeljal sem se v Rum unijo in tam sem kasneje prejel pismo, a katerim me je ob* vestila, da se je odločila za Grosavesca. Predsednik; — Toda zdi se, da se je prvotno temu upirala. Trdi se namreč, da je žena pripravljala na vas revolverski a ten* tat. . —■ Da, hotela je preprečiti, da se odpe* ljem v Rumunijo in med nastalim prepirom mi je strgala potni list. Res je, da je takrat na mizi ležal samokres, ki ga je opazil tudi moj tast, ko je prihitel v sobo. Predsednik: — Pred ločitvijo ste baje izjavili, da ste veseli, da ste se žene izne* bili. Naj Grosavescu poizkusi, kako se živi s to ženo. Je*li to res? — Mogoče, da sem v razburjenju kaj takega res pripomnil. Po kratkem odmoru je podal nato sodni zdravnik dr. Haberda poročilo o ogledu trn* pla ustreljenega tenorista. Dopoldne je bil zaslišan še Nellvn oče, ekrajni svetnik Kovesdv. Ko je vstopil v dvorano, je poljubil hčerki roko. Razprava je bila nato prekinjena. Popoldne je bila zaslišana operna pevka Josefina Stranskv, s katero je baje imel Grosavescu intimno razmerje. KLJUČ naj bol/se. najt r p ežnejse. zato najcenejše Zagonetna smrt mlade dame Poročali smo že, da je 19. maja v Marianskih Lažnih nenadoma umrla 22* letna Otilija Nagel*Stohr, hči ugledne* ga restavraterja, znana v kopališču kot izvrstna športnica. Umrla je devet dni po poroki z dozdevnim zdravnikom in asistentom curiške bolnice. Nagelom. Nekaj dni po njeni smrti je prispela iz Inomosta vest, da je bil Nagel areti* ran. Bil je namreč osumljen, da je za= strupil svojo ženo. Pozornost policije je obrnil nase s tem, da je zahajal po prihodu v Inomost v sumljivo družbo in razmetaval denar. Policija ga je are* tirala, ker se je izkazalo, da ni zdrav* nik. marveč bivši sluga nekega zdrav* nika in da je bil že večkrat kaznovan. Češkoslovaške oblasti so odredile eks* humacijo Otilijinega trupla, da se po-tom obdukcije ugotovi vzrok nenadne smrti. Otilijo so pokopali 22. maja in šele 11 junija se je vršila ekshumaciia. Minulo soboto so pa priobčili češki listi senzacionalno vest, da je bila Otilija živa pokopana. Pri ekshumaciji so jo našli baje v krsti ležečo z obra* zom navzdol. Pesti je imela krčevito stisnjene, truplo je bilo skrčeno in sploh se ie nesrečni žrtvi poznalo, da se ie v grobu prebudila in ker se ni mogla rešiti, ie v groznih mukah u'nrla. Vest o strašni smrti mlade žene v grobu pa ni resnična, kajti Otilija je ležala v krsti tako. kakor so jo pred pogrebom položili Pokopali so io v po- ročni obleki z vencem na glavi. Sodna obdukcija ni mogla ugotoviti vzroka njene smrti. Zdravniki so samo do* gnali, da je trpela nekoliko na žolčnih kamenčkih in da je imela pred leti vnetje trebušne mrene. Nobena teh bo* lezni pa ni mogla povzročiti smrti. Nje* no srce je bilo popolnoma zdravo. — Zadnja nada, da se pojasni zagonetna smrt, je kemična preizkušnja drobovja, ki so ga vzeli praški zdravniki. Nadalj* na preiskava se vodi v Inomostu. Avs strijske oblasti se zanimajo v prvi vrsti za Nagelovo preteklost. Originalna sekta Na Finskem se je pojavila lani ver* ska sekta, ki ne priznava privatne last* nine, pač pa napoveduje vojno seda« njemu družabnemu redu. Sekto je usta* novila žena čudne preteklosti, Marija Akerblomsova. To prorokinjo že delj časa zasledujejo finske oblasti, ker je nudila zavetišče vojaškim beguncem in raznim zločincem. Pretekli teden je bi* ls v glavnem sedežu svoje sekte v Toi* vole aretirana. Aretacija se je izvršila v zelo dramatičnih okolnostih. Proro* kinja se je udeležila pojedine, ki so jo priredili nji na čast njeni privrženci. Policija je ob 5. zjutraj obkolila hišo. Udeleženci so večinoma poskakali sko* zi okna, da bi se izmuznili. V enem je policija spoznala zloglasnega bandita Huchta Marijo Akerblomsovo so pre* senetili redarji v spalnici, kjer je stalo pet postelj. Ko so stopili redarji v spalnico, je bila prorokinja popolnoma naga. Poli* cija jo je pozvala, naj se obleče, toda izkazalo se je, da obleke sploh nima. Detektiv ji je moral posoditi plašč, da je za silo skrila svojo nagoto. Tako so jo odpeljali na policijsko stražnico. — Policija ie imela mnogo posla, predno je spravila na varno vse sektante. ki so se poskrili v kleti in na podstrešju. — Končno je morala poklicati na pomoč gasilce, da bi nihče ne ušel. V kleti so našli cel arhiv in dva kovčega, polna listin. Sekta je prirejala dan za dnem divje orgije. Boljševiška grozodejstva Latiški list «Letvijas Sargs« priob* čuje podrobnosti o justifikaciji 20 žrtev boljševiškega terorja. Vse na smrt ob« sojene so že 9. t m. prepeljali iz glavne moskovske jetnišnice, takozvane Butir* ke, v zapore GPU na Lubjanki Smrtna obsodba jim je bila prečitana tik pred justifikacijo. Najbolj mirno sta jo spre* jela kneza Dolgorukov in Nariškin Obsojenec Korolenko je zblaznel in zato so ga morali odpeljati na morišče zvezanega. V zaporih črezvičajke so pahnili vse obsojence v skupno celico. Nekateri so prosili, da bi jim dovolili napisati svojcem poslovilna pisma. To* da črezvičajka je vse prošnje odklo» nila. Nekateri obsojenci so ponovno prosili, naj jim dovolijo posloviti se od rodbin vsaj pismeno, na kar so jih odvedli v sosedno sobo. kjer so jih do krvi pretepli. Vseh 20 žrtev boljševiškega terorja so postreljali v noči od 9 na 10. t. m. v podzemnih prostorih moskovske črezvičajke Hiša, v kateri je nastanje* na črezvičajka, je bila poprej last neke zavarovalnice, ki je imela v podzemnih prostorih tresore. Justifikacijo so izvr* šili čekisti Magi. Weiss in Karpov, od katerih najbrž nobeden ni Rus, kajti Karpov se je pisal poprej Karpeles. Po justifikaciji so naložili trupla na tovor* ni avtomobil in jih odpeljali za mesto, kjer je bil izkopan skupni grob. Poleg teh žrtev so postreljali v Moskvi še več drugih, čijih imena je pa črezvičaj« ka zatajila, ker so bili med njimi tudi delavci in kmetje, Leningradska črezvi« čajka je sledila moskovski in obsodila na smrt vse politične osumljence. Tudi iz Minska, Rostova na Donu, Kazana, Samare in drugih večjih mest prihajajo poročilo o divjanju črezvičajke. Najznamenitejši medij Ameriški listi priobčujejo izjavo 555*ih profesorjev, tehnikov in drugih intelektualcev o senzacijonalnih poiz* kusih, ki so se vršili v njihovi prisotnosti z brazilskim medijem Mirambel« lijem. Metafizični zavod v Parizu je po* vabil Mirambellija v Evropo in hoče delati ž njim poizkuse pred evropskimi učenjaki. Ameriški listi priobčujejo za* nimive podrobnosti o poizkusih z za* gonetnim medijem, ki so se vršili zlasti v zavodu Caesare Lombrosa v New» vorku. Mirambelli je bil rojen v Italiji in je prišel kot dete v Brazilijo. V vlogi medija je nastopil prvič l. 1919., ko je pred številnim občinstvom izjavil, da bo slika na steni izginila in se pojavila na mizi v sobi, oddaljeni 1 km od sobe, v kateri je bilo občinstvo zbrano. In res je slika naenkrat izginila ter se po« javila na določenem kraju. Sličen poiz* kus je napravil Mirambelli tudi pred člani omenjenega newyorškega zavoda. Navzoč je bil tudi neki senator, ki mu je medij povedal, da vidi, kako se nje* gova denarnica, zaklenjena v predaij pisalne mize, dviga iz predalčka in pn» bližuje sejni dvorani instituta. Takoj nato je padla senatorjeva denarnica pred zbrano komisijo. Mirambelli je pismeno odgovoril pred komisijo na najtežja vprašanja iz raznih panog zna-nosti, in sicer v 37 jezikih, dasi ob» vlada samo španščino in portugalščino. 2e opetovano se je dal privezati k sto* lu in dasi je imel zvezane roke in noge, se je odvezal in dvignil dva metra vi* soko pod strop. Mirambelliju se je ce* lo posrečilo, da je naenkrat izginil iz* pred začudene komisije, dasi je bil pri* vezan k težkemu naslanjaču Pojavil se je v sosedni zaklenjeni sobi. kjer je le* žal na otomani in mirno kadil cigaro. Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju! Nova tožba proti Giiaplinu Ubogi Charlie! Ni še končan proces Li-te Gray proti Chaplinu, že si je naprtil Charlie na glavo novo tožbo Tožil ga je ameriški avtor Leon Loeb, ki je v svoji tožbi navajal, da je Chaplin porabil iz njegovega romana >1he Rookie-r snov za svoj film »Shoulders Arms«. Razprava se je vršila pred dobrim le 1 nom. Charlie je prišel k obravnavi v svojem filmskem dresu, v širokih nagubanih hlačah, velikih čevljih in z neizogibnim trdim klobukom na glavi. Vedel se je tako, kakor v kinematografu ter je s svojimi dovtipi zabaval vse poslušalce in 8«xinike Ko je moral precitati nekatera mesta iz obeh rakopisov, je izjavil, da je kratkoviden in da naj mu prinesejo očala. Nato si je nataknil ocaln ter Čital, čita] tako dolgo, da so vsi navzoči pričeli zdehati. šele nato se je nekake zdramil in odložil knjigo. SodiKe ga je oprostilo vsake kazni, a Loeb je bil obsojen da mora poravnati vse 9odne »troske. Veselo gledališče Sedem dejanj smeha In Izvrstne zabave. — Film je popolnoma nov in deloma prekrasno koloriran. — V vlogi šarmantne mlade »natakarice« najboljše plačana filmska zvezda, temperamentna GLORIA SWANSON Samo še danes ob 4. in pol 10. Telefon 2124 Izven programa: Sijajne scene iz kolosalne burke «Izza fronte*. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 r -i i v v ^ • • B3L = Kliseje = vseh vrst, črtne in avtotipije izdeluje po predloženid risbah, pcroplslb al! slikah za navaden tisk ali za flnejso izvedbo V eni ali več barvah točno po naročilu in v najkrajšem času JllgOgraf lka. tiskovna in založna družba z. o z. v Ljubljani, Sv. Petra nasip 23 i V. J ERKO 3£RNIK * UČAK NOVA MOD i A .RGOVIMA JU4AJSKA CEST 4 5 OTVORJENA v soboto 25. JUNIJA M. k t f ne ordinira do 5. avgns a Ivan Bricelj Ljubljana Dunajska ceste in Oo-sposvetska cesta 2 f dvorišče kavarne «£vropa»> Se Dnporoča — izvršitev tOC* na cene zmerne 78'7 Pisalne stroje aove in rabljene Underwood, Remington Siroth Brues in za potovanje povrvrstne — nudi z garancijo Josip Pukl v Ce« i ju, — Popravili vseh znamk Tovorni avto dobre znamke v popolnoma brezhibnem stanju, 3 % tonski in priklopni voz treh ton kupi Svetozar Kovacević. Koprivni* ca. Hrvatsko. 1511 Blagajničarka vešča tudi vseh pisarniških del, želi premeniti službo; gre tudi na deželo. — Ponudbe pod «Bla£*}ničarka/1507n na upravo ■Slov Naroda* Stanovanje dveh sob in kuhinje oddam takoj one* mu. ki plača najemnino za dve leti vnaprej — Naslov pove uprava *Slov Naroda* 1476 — Kopalne hiafce — rttt-jaclrp maiirp m nogavičke v raznih OIlOSKC majlie barvan, damske no tavice, svilnati trakovi, sra|C6, kravate, palice, na hibtnike, d šeče milo, Odol. potrebščine za šivilje krojače, čevljarje, tapetni ke oaicenelie lep- Josip Peteline ob vodi bli'.u Prešernovega spomenika V konkurzno maso Antona Steinerja spadajoče nepremi6 nine se bodo prodale na javni dražbi dne 30. junija 1927 ob 10. uri dopoldne na št. 15 okrajnega sodišča v Ljubljani, in sicer: a) Polovica vi št. 95 k. o. Trnovsko predmestje, obsto* ječa iz hiše na Opekarski cesti št. 31, s hlevom in kletjo ter travnikom, ki mer. 941 m*, cenjena na 50.134 Din 83 p; najmanjši ponudek 26 249 Din. b) Hiša v J era novi ulici št. 11 z gospodarskim poslopjem in travnikom na Rakovi jelši, ki meri 4281 ma, cenjeno na 75.387 Din 40 p. najmanjši pomidek 37 980 Din. c) Stavbna parcela 98*6 v izmeri 1727 m1 s pisarn, poslop* jem, cenjena na 2^.074 Din. najmanjši ponudek 17.491 Din. d) Stavbna parcela 9671 v izmeri 4086 m* z zidano Supo. cenjena na 40.695 Din. najmanjši ponudek 25.130 Din. e) Dva travnika v Mestnem logu v izmeri 21306 m3, ce* njena na 9.450 Din 20 p, najmanjši ponudek 6-301 Din. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem Svodišcu v Ljubljani, ali pa pri Iconkurznem upravitelju drju. Josipu Klepeti, odvetniku v Ljubljani, Janez Trdinova ulica št. 8. Po znižani cen »o Kolesa, mu tor r, vsa ko vi i »troski vozički, na mestni del neumatika Poseben oddelek /■ popolno popravo emajliiame u ooniKianu uvokoic*, otroških vozičkov, šivalnih stroje rt oda ta na obroke — Cemki ranko .Jribuiu f. % l, tovarna inroka.es m otroških vozičkov UUBLJANA, Kariovska cesta št. 4 541 la. čajno presno maslo kg Din 42 la. domači trapittovski sir Panonija kg Din 34 la. tranistovski domači, štirioojlat! kilo gram Din 24, postavljeno na vsako pošto. — Raz ^ošil'a mliekarna uavnioky, Dežanovac (Slavonija Urejuje: Joaip Zupančič* — Za »Narodno tiskarno* Fran Jezecsek. - Za inseratni del liata: Oton Christof. - Vsi v Ljubljani.