47. številka. Ljubljana, v petek 27. febrnvarja. XVIII. leto, 1885. i Izhaja vsak dan avecer, izimSi nedelj« in praznike, fer velja po pošti prejeiuan za a vstri j sko-ogerske dežele za vso leto 15 gld., M pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec I gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računu so p» 10 kr. za mesec, po <0 kr, za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaš*. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po o kr., če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč tratikovati.— Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in uprav ništvo je v Frana Kolmana hiši, ..Gledališka stol ha". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" telja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Vpravnditvo „Slov. Tiaroda*4* Ekscelenca VVaser in Kranjska. 17. februvarja 1885. Današnji članek v Vašem listu priobčen pod naslovom „Sloga in ekscelenca Waser" daje nam povod zopet o naših justičnili razmerah nekaj besed spregovoriti. Koliko se je bilo že pisalo po naših časopisih o ekscelenci g. vitezu Waserji, kolikrat se je že dokazovalo in tudi faktično dokazalo, kako neprijazen je nam Slovencem ta visoki dostojanstvenik ! kolikokrat se je že v javnosti poudarjalo, da ta in ona naredba visokega predsednika se ne strinja vsikdar z duhom in črko postave! Vse to ni pomagalo nič; zvezda gospoda Waserja sveti kakor prej in kakor okoliščine kažejo, ne bliža se še kmalu trenotek, ko se bode utrnila ta nam nemila zvezda. Zdi se nam, da se stališče tega moža ne more omajati drugim potom nego s tem, da ga začnemo h v a-liti po naših novinah, da ga začnemo proslavljati kot iskrenega Slovenca, da mu začnemo kaditi in slavo prepevati pri priliki in nepriliki. Saj smo doživeli več slučajev pri nižjih uradnikih sodnijski stroki, da se je vsaka pohvala tega ali onega uradnika v javnih naših glasilih štela uradniku za najhujšo pregreho pri tajni kvalifikaciji; in „vice versa", vsaka graja tega ali onega nam sovražnega sodnika ali pristava v slovenskih časnikih priobčena, Bmatrala se je kot največa zasluga pri skrivni kvalifikaciji. Prvi je bil posebno pod prejšnjo vlado preziran, preganjan, pravi trpin mej uradniki, slednji je pa sijajno avanzoval in preskakoval svoje vrstnike in prednike brez ozira na njegove zmožnosti in brez ozira na zmožnosti njegovih vrstnikov in prednikov. Bil je „gesinnungstiiehtig" in to je bilo potrebno za primo loco. Narodno čuteči in misleči uradnik pa se je črnil pri tajnoj kvalifikaciji kot nesposobnež in nezmožnež; če pa se mu nesposobnost ni mogla ali ni hotela očitati, pa se je začel sumničiti zaradi tega, ker je pri svojem uradnem poslu „pristransk", ker smatra „pravosodstvo" kod deklo narodno-političnih tendenc. Pri vsem tem pa ni nič pomagalo, če je dotičnik ugovarjal, češ, da poslovna nepristranost ni zasluga večje intelektuvalne izobraženosti, nego zasluga bolj izobraženega srca, bolj plemenitega, čistega značaja. Zakaj bi slovenski uradnik oziroma sodnik caeteris paribus nemškega ali laškega potepuha drugače kaznoval, nego slovenskega? Zakaj bi postavo od 10. maja 1873 št. 108 drž. zak. caeteris paribus proti Madjaru drugače uporabljal nego proti Hrvatu? Tega postopanja ga ne more in ne sme nobeden drugi dolžiti, kakor tisti, ki bi v sličnem slučaji ravno tako ravnal, kakor misli o drugih, poleg izreka: Wie der Schelm selbst ist, so denkt er iiber andere — Tako se je pa vender ravnalo in sumničevalo pod prejšnjimi vladami; tako se še deloma ravna in sumniči sedaj; razloček je le ta, da se slučaji prejšnjih časov sedaj že smejo prctresovati in v javnost spraviti; slučaji sedanjosti pa ne. Prišel bo pa čas, ko se bodo tudi slučaji sedanjosti lahko javno kritikovali in razpravljali. To razpravljanje pa bo ostalo brez aktuvalnega pomena ; imelo bo le pomen retrospektivne zgodovinske študije. Toda vrnimo se k osebi prevzvišenega predsednika Graške nadsodnije; on ni prijazen nam in našej narodnosti; zarad tega pa tudi mi in naš narod ne moremo biti prijazni njemu. Kolikrat so nam slovenski avskultanti vračajoči se po srečno in vspešno končanem praktičnem sodnijskem izpitu pripovedovali, da so storili pri tej priliki svoj poklon visokemu gospodu in da jim je ta nasvete dajal; na pr. temu, da naj ne bero samo „Slov. Naroda"; drugemu nasproti je pomiloval, da nemški avskultanti no morejo tako hitro avansovati kakor „kranjski" ; tretjemu nasproti je izražal dvome, je li naš jezik že tako razvit, da so mote v njem dobro uradovati, da ne bo stvar trpela (se ve da trepa-tajoči avskultant si ni upal odgovoriti ^mogočnemu gospodu, da naj se prej slovenščine uči in še le potem sodi o njenej razvitosti) itd. Za to mi lahko navedemo dotične gospode, ki pa večinoma zdaj neso več avskultanti, za priče, če bi kdo dvomil, da neresnico pišemo. No deloma bili so to nasveti, kateri so prav pametni; kajti gotovo ni neumestno mlademu še neizkušenemu uradniku svetovati, naj se ne peča toliko s politiko, nego naj napreduje v svoji poslovni stroki. „Ali utis vseh takih pogovorov je bil, kakor so nam poročevalci pravili, „in toto" tak, da je bilo videti, da so mu nemški avskultanti bolj pri srci, nego „kranjski". — Kaj pa sledi iz tega? Nič druzega, nego to, da se nastavljanja mladih uradnikov vrše tako, kakor so se v istini vršila, in da se drugače vršiti ne morejo, kakor so so vršila. To prikazen hočemo danes objektivno, kolikor je to sploh pri obstoječih razmerah mogoče, pretresovati, če tudi smo si zavedni, koliko nevarnosti nalagamo Vašemu listu; kajti včasih se nam hoče dozdevati, da se po mnenji državnega pravilnika objektivnost nahaja le v listih, ki hvalijo vse, kar ima na sebi uradni pečat, ki gredo z vlado „durch Dick untl Dimu" ali pa kakor smo pred kratkem nekje čitali „čez drn in strn". Primerjamo li konkretalni status uradnikov Graške nadsodnije pro 1883 z onim pro 1884, razodene se nam čudna prikazen. Slučajno je bilo tekom leta 1884 na Kranjskem imenovanih 8 novih pristavov in na spodnjem Štirskein ravno toliko. Če smo prav poučeni, so na Kranjskem imenovani pristavi vsi popolnem našega jezika v govoru in pisavi zmožni; njih študije se namreč počenjajo v tistem času, ko je slovenščina na srednjih šolah si pridobila toliko veljave, da je abiturjent dovršivši gimnazijo, če je bil slovenskega rodu in če se je količkaj trudil, sestavek te ali one vsebine v pravilni slovenščini spisati mogel. Na Kranjskem se tedaj zastran tega imenovanja ne moremo pritoževati. Kar se tiče spodnještajerskih, v istem času novoimenovanih sodnijskih pristavov, je le, kakor pravi poročevalec, jedini F. V. zmožen slovenščine v pisavi in govoru, vsi drugi so le toliko zmožni, da jo »tolčejo" le za silo, tako da se počasi sporazumejo s kmetom, ki ne zna nemškega jezika. Pisave sploh neso zmožni, kajti, kakor se nam poroča — in naš poročevalec zasluži popolno verjetnost, ker je on dobro v osobnih razmerah poučen in ker je toliko značajen, da tudi resnico pove — to so sinovi nemških ali ponemčenih meščanov in nemških ali ponemčenih uradnikov, ki se na gimnaziji neso učili slovenščine, ki se na vseučilišči neso učili našega jezika, nego so se navadili pri različnih konservativnih in progresističnih akademičnih zvezah in korpsih srkati pravega pravcatega avstrijskega patriotizma, Seveda našim društvom „Triglavu" in „Sloveniji14 neso bili posebno naklonjeni. Ko so potem stopili v realno življenje, postali so likratu — bodi si proprio motu, bodi si vsled prigovarjanja — iz Savlov Pavli; po pravilu s trebuhom za kruhom; začeli so se učiti slovnice slovenske in so si je toliko priučili, da jim je prijazni g. Helnricher lahko potrdil „potrebno" znanje na šega jezika. Na višjem mestu je dopadalo to, da so na spodnjem Štajerskem ne nastavljajo kmetski, tam rojeni sinovi, nego da se imenujejo sinovi bolj imenitnega stanu; saj, kakor s spričevali dokažejo, znajo popolnem naš jezik. Na spodnjem Štajerskem rojeni avskultanti tedaj ne najdejo shižeb na svoji domači zemlji; naj je idejo kam drugam iskat. Kam neki V Kar na Kranjsko? Seveda, to je najbolje? Kali? In čudno! tudi to se ujema s konkretnlnim stanjem! Od vseh leta 1884 imenovanih pristavov za Kranjsko je 6 Štajercev in 3 Kranjci; ker je slučajno jeden Štajercev umrl; ko bi ne bil ta tekom leta umrl, bi odpadel jeden Kranjec in razmerje bi bilo G : 2 Bog nam je priča, da ne zavidamo našim sosednim bratom, vrlini spodnjim Štajercem kruha in službe pri nas. Večinoma so pridni, marljivi in — če jim to tudi škoduje, ako jih pohvalimo — značajui gospodje. Mi smo prepričani, da se imenovanja ne morejo tako vršiti, da so nastavi vsak uradnik blizu svojega rojstnega okraja; to bi še poslu in stvari škodovalo, takih „eerkvenostolpnih" imenovanj ne maramo, ker to bi bilo celo smešno. A na drugej strani pa moramo tudi naglašati, da bi se razmerje vender le lahko predrugučilo, tako, da ne bi bilo tri četrtine spodnjih Štajercev na Kranjskem, a jedna četrtina pa Kranjcev na Kranjskem. Naj se nam ne ugovarja, da ti gospodje s Štajerskega prosijo za službe pri nas; temu ne oporekamo; saj imajo prav. Zaslužek je v današnjih časih tako težak, da si človek ne sme veliko izbirati. Ali mi poudarjamo, da ti spodnještajerski pristavi prosijo tudi za slu.'be na domačih tleh, a tla se jim te konsekventno odbijajo, ne le pri prvotnih prošnjah, nego tudi pri prošnjah za premeščen je. To pa bi se po naših mislih storili ne smelo od uprave, ki si je na svojo zastavo zapisala program jednakopravuosti. V tem se ravno dokumentuje ljubav gosp. vit. Waserja proti „Kranjcem". Spodnještajerski juristi se porivajo na Kranjsko, da tam delajo konkurenco domačim kranjskim juristom; na spodnjem Štajerskem'pa se nastavljajo taki uradniki, ki so bolj udani nemštvu in ponemčeva-nju, nego spodnještajerski juristi, ki so kmetski sinovi. Če bode tako naprej šlo, bode import tujega, če tudi nam sorodnega elementa spodnještajerski prouzročil eksport naših pravih, na našej zemlji ro- i jenih domačinov in mi bomo se potem prav ponižno j obrnili do ekscelence gosp. vit. \Vaserja z uljudnim vprašanjem: kam pa naj gredo naši kranjski mladi ; juristi? Mari tja Ju das Land, wo die Citronen . blULen", ali pa v „Bosno solzorosno"? Alije to pra-vično, ali so to zdrave razmere? Ali ni nevarnosti, da bode neolikano ljudstvo, če se to nameščevanje I« /a naprej tako metodično vrši, take uradnike začelo tako čislati in spoštovati, kakor so na pr. bili čislani „švabskiJ uradniki na Ogerskem pred 1. 1867 od magjarskega elementa? Mi opetujemo, da sem ter tja kaka izjema ne stori nič, nego po- j trjuje le vodilo Ce pa postane izjema vodilo (re- < gula), in vodilo izjema, je stvar na jako slabej, labilnoj podstavi. Osobno ne sinemo našim mladim uradnikom | nič oponašati; tendence pa, ki pri takem imenovanji vlada, hvaliti ne moremo. Ta tendenca gre na to, . čase Čertoraira oživotvoriti, to je one čase, v ka- ! terih pesnik poje, da Le tujcem Bruc« svit se v Krunji /uri. In to naj si zapomnijo merodajni krogi, da kadar bode ljudstvo začelo čutiti in spoznavati, da se njegovi, na domačih tleh rojeni sinovi sistema-Učno spodrivajo z njegovih tal ter silijo v tuje kraje, potem bude izgubilo tudi vse zaupanje do uradnikov, oziroma do uprave, ki jih imenuje in j nastavlja. To velja o Kranjski ravno tako, kakor o j spodnji Štajerski in slovenski Koroški. »Svoji k svo- j jim" Imelo bi biti gaslo vsaj v velikih potezah pri ! upravi glede imenovanja uradnikov, ki hoče biti v \ resnici pravična vsem narodom; in to gaslo naj bi dojiuščevalo le toliko in takih izjem, da se potem obistini izrek: exceptio tirmat regulam. Naše slovenske pokrajino dosedaj še nemajo niti vsaka za-se, niti vse skupaj toliko množino inteligencije, da bi jo morali iznašati sem ali tja; a gledati se mora na to, da se nam elementi tuje inteligencije ne usi-ljujejo tam, kjer jili treba ni, tam, kjer jih lahko domačini nadomestujejo. Stvar sama bo s tem le dobiček imela, če opravlja domača inteligencija na domačem torišču svoj strokovnjaški posel. Priprosto ljudstvo dobi zaupanje do nje in njenega dela. Le pomislimo, koliko zaupanja in ljubezni uživa pri nas prečastita duhovščina! Ali uživajo tudi drugi deli domače inteligencije toliko zaupanja pri narodu, kakor duhovščina? Nikakor ne. In zakaj ne? Zato ne, ker je duhovščina vzrastla od prvega njenega : odličnjaka do najnovejšega kaplana iz prostega na- \ roda samega, ker se neso usiljevali „listi tujih gor", i Pri ilruzih strokah narodne inteligencije pa se izpodrivajo domačini iz svojega naravnega delokroga in pri gosp. vit. \Vaser-ji vzbujajo besede našega pesnika: Ta pravični korenino Je slovenski oratar jako slab odmev. Njemu je bolj po godu meščanstvo, ki se preširno razprostira v mestih in trgih na slovenskih tleh. Mi si ne skušamo pridobiti tega gospoda na našo stran; a on bi se moral kazati bolj naklonjenega našemu življu, kakor se v istini kaže. Će se ga loti nervozuost, kadar dospe v Gradec kaka slovenska uloga, naj blagovoljno pomisli, da Slovenci plačujejo svoj davek krvni in denarni; to je vender nekaj; bremena dajejo pravice in pravice nalagajo bremena. Kmetsko prebivalstvo nosi pri nas več bremen, kakor mestno; zakaj bi pa potem kmetski sinovi bili potisneni v kotiček? Mislili smo s tem končati; a ker že pišemo, naj omenimo še opazko, ki nam prihaja ravno na um. Očitalo se je našemu priprostomu ljudstvu velikokrat — žal, da ne vselej po krivici — daje robato, surovo, silovitosti podvrženo. Kriminalna statistika nas uči, da se največ hudodelstev javnega nasilstva in težke telesne poškodbe verši primeroma na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem; sovražne nam novine obešajo kaj rade to lastnost našega ljudstva na najveći zvon, da se le kakor naj dlje raznese. Preiskovati vse okolnosti in uzroke, ki to prouzročujejo bilo bi odveč za tesni okvir, ki nam je odmerjen: vendar jeden najglavnejih uzrokov tej prikazni je ta, da naš kmet ne najde po kanclijah in pisarnah tako priljudnega, prepričevalnega odgovora, ko n. pr. pri duhovščini; naravno; uradnik slovenščine le po sili vešč, je vesel, če stranko razume; da jej potem kratek odgovor, ki je ute-meljeu v postavi za dotični dejauski slučaj. Kmet počasi misli, slabo tolmači in ne najde pravega raz loga za to ali ono določbo. Potreboval bi človeka, ki bi mu razložil in razjasnil tako imenovano rrationem iegis". Uradnik tega ne moro storiti; ker to bi zahtevalo že več besedij, daljšega argu-mentovanja, katerega pa v našem jeziku ni zmožen. Uradnik ponovi na drugo uprašanje osorno svoj odgovor; stranka odide misleč: ta ji naredil kar je hotel, vse dela po svoji samovolji, sploh naše ljudstvo (neomikano) misli, da uradnik stori vse v njega zadevi po lastni samovolji; kolikokrat slišimo stranke govoriti, naredili so kakor so hoteli, kakor da za uradnika ne bilo druzega vodila nego ono: sic volo, sic jubeo; sit pro ratione voluntas. To krivo mnenje pa je regulator reakcije proti uradniškim ukrepom in določbam. Klin s kli-nam, misli si neomikanec; kakor ti meni, tako jaz tebi; in dejanje sile je svršeno. Kako koristno bi torej bilo, če bi imeli uradnike na Slovenskem povsod take, ki bi znali slovenščino, kakor jo zna naša duhovščina! Zakaj da jih nemarno, za to nam da lehko metoda gosp. vit. Waserja pri nameščenji uradnikov boleč in skeleč odgovor. Bog daj, da bi kmalo ta zvezda utrnila se na našem obnebji. S pir i t u s leviš. Politični razgled. Ubiranja dežele, V Ljubljani 27. februvarja. Nemški konservativci, zlasti oni, ki se ravnajo po dvornem sovetniku Lienbacherji, hudo nasprotujejo predlogi za regulovanje ga iških rek. Zategadelj ta predloga v tem zasedanji drža v neg« zbora ne pride več na vrsto Že dolgo se opazuje, da ti poslanci skušajo zavirati vsako zahieve Poljakov, zlasti pa delajo opozicijo finančnemu ministru. Nek poljski list sodi, da bi radi liuaučnega ministra, ki je Poljak, zamenili s kakim Nemcem. Ta list misli, da bi Poljaki morali pri prvej priložnosti dati nemškim konservativcem razumeti, da so neizogibno potrebni desnici državnega zbora, da ta brez njih nema večine. Mi smo že večkrat trdili, da so skoraj vsi nemški konservativci Slovanom ravno tako sovražni, kakor liberalci, da se pa nam kažejo prijazne samo za to, ker nas potrebujejo za svoje namene. Ta izjava poljskega lista in postopanje nemških konservativcev poslednje čase v državnem zboru nas v tem le utrjuje. Deputacija suplentov srednjih šol je te dni bila pri itaiičm»<»> mlnl^trii Conradu in prosila, da bi se lim povišale plače. Minister jim je obetal, da bode skušal zboljšati njih stanje, kar mu bode tudi mogoče, ker je budgetni odsek jednoglasno njim na korist sklenil neko resolucijo. Vlada i bode torej dobila sredstev, da bode lahko imenovala več starejših suplentov derinitivnimi učitelji. Kakor čujemo, posvetovala se bode skofoi • ska koiifVreiicn tudi o posvečevanji nedelj. Sklepi kouference se bodo v posebnej spomenici predložili cesarju. Skoro vsi škofje, ki so prišli h konferenci, so že bili vsprejeti pri naučnem ministru baronu Conradu. Hrvatski poslanci otsorskcga državnega zbora so se v posebnej konferenci posvetovali, kako postopati zastran reforme gospodske zbornice. Sklenili so tudi v podrobnej debati glasovati za vladno predlogo. Samo pri §. 6. bodo zahtevali, da se v tekstu omeni tudi Hrvatska in Slavonija, kar se do sedaj ni zgodilo. Tej konferenci je predsedoval poslanec Vuko inovie, prisoten je pa bil tudi minister za Hrvatsko Bedeković. Onih pomislekov proti kompetenci ogerskega državnega zbora v tej zadevi, katere je navajal „Pozor", poslanci neso imeli. Pa kaj je vladnim kimovcem mari, če se tudi ruši nagodba, da le sami ostanejo v milosti pri ministrih. Na Dunaji se je sešla a% sirij 7. /.jutraj «2 2. pop. •r t), zvečer iN Stanje barometra v mm. Temperatura 741 Iti ram. + <»'4" C + Kv C Srednja temperatura 15°, za 1 1" nad normalnim Vetrovi Nebo brezv. !ire/.\. brezv. megla jas. jas. Mokrio* v mm. 000 n ZDianajsl^a, "borza dne 27. februvarja t. 1. (Izvirno telegraficno porodilo.) Papirna renta.......... 83 gld. Srebrna renta .......... 83 „ Zlata renta........... 107 „ 5% marčna renta......... 99 „ Akcije narodne banke....... 807 „ Kreditne akcije......... 30") „ London............ 124 „ Napol .......... 9 , 0 kr cekini ........ f> „ Nemške murke .... .... 60 „ 4°/0 državno srečke iz I 1854 950 gld 128 „ Državne srečke iz 1 1861 100 gld 172 „ 4% avstr zlata renta, davka prostu. . 107 „ Ogrska zlata renta 6°/, ...... — n . 4«/,...... 98 „ 5 papirna renta 5u/0...... 94 „ 51/, Štajerske zemljifič odvez oblig . . 104 „ Dunava reg srečke 100 gld llfi „ Zemlj obč avstr 4,/,°/0 zlati zast listi . 123 , Prior oblig Eli/nbetine zapad železnice 112 „ Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 105 , Kreditne srečke .... 100 gld 178 „ Endolfove srećke .... 10 „ 19 „ Akcije anglo-:i'-8tr. banke . . 120 „ 108 , Tramroway-društ velj. 170 gld a. v. . . 215 „ 50 95 65 30 95 25 79V, 81 50 &> 60 35 50 16 75 80 75 25 75 kr. Št 3046. (104-2) ♦l r Pri mestnem magistratu Ljubljanskem oddati je na novo ustanovljeno službeno moto policijskega komisarja z letno plačo 1200 gld. in i pravico do dveh v pokojnino vštevnih 10' „ petletnic. Prosilcem za to službo je prošnjo z dokn/ili o starosti, o sposobnosti, katero treba za više upravno ali pa za sodniško službovanje, o dosedanjem poslovanji in pa o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika vložiti do 2*2. marca t. I. pri podpisanem magistratu in sicer onim, ki so v javni službi, potoni predstojeće gospodske. Mestni magistra! i Ljubljani, v 21. dan februvarja 1885. Župan: Grasselli. Učenec, star 18—16 lit, ki zna slovensko in reuiSko, vsprejmo so takoj v Špecerijsko prodajalnico. Več pri opravniStvu „Slov. Narodi." (93—3) Veliki prvorazredni pamiki te linije vozijo redno v Novi Jork in vaprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postieibo, V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Te-atonla.", odhod okolu 15. dno marca 1885. Kajuta za potnike 200 goNl. — Vmesni krov 60 icold. Potniki naj se obrnejo na (20—30) J- TEBKTJILE, generalnega pasa/.nega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlllniio «i* Ant. Poginjen, generalnega agenta v Ti slu. Umrli so: 23. febr.: Lenka JernnfiiC, postrežnica, (!0 let, Sv. Flori« ]ana ulice 8t. 5, za oslablji*-njtui modi. — Jera Tniuic, mestna uboga, 68 1 t, Karlov-ska cesta It 5, za vodenico. 25. febr.: Urša Uraneir, železnišl' ega voznredniku žena, 37 let, Cesta na južno železnico št. 1, za jetiko — Lila Bteklinger, hišnega posestnika hči, 7 mesecev. Rimska cesta št. 15, za vodenico v glavi, — Janez Jeras, gostač, 77 let, Kravja dolina št. 11, za sLa-res tj o. — Toni ž A'banar, delavec, 43 let, Poljanski nasip št. 60, za plunim edemom. 26. febr.: Janez Kriftnj, gostać, 50 let, Vegove nI co St. 9, za pliičnim edemom. V deželnej bolnici: 22. febr.: Blaž Itelič, go-BtaoV68 let, za jetiko. — Josip Zidan, gostiič, 80 let, za starostjo. 23. febr.: Ignacij Breznik, delavec, 46 let, za jetiko. #tiav> fino in dobro Burgundsko vino Oirerske (francoske trte, nasajene v • At obširnih vinogradih moiega svaka Josipa pl. Czek-e r> Kiseku na Oger-m skem je izvrstno desertno vino, katero priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milolie in izvrstnih ivojstev pri želodčevih boleznih, pomanjkanju krvi, oslabljenii, diarrhče in reconvalescenci z izrednim vspeluun. — Zdravilnica v Lindevviese (olezlja) uporabna tO vino že več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepćujoče pri rekomnlescenci. Vino so ne sme piti mrzlo, ampak se mora pred porabo pustiti, da dobi temperaturo sobe. (44-4) Jedino zalogo za Kranjsko ima LEKARNA TRITE:OOS"5r v Ljubljani« MeartnJ ti*«*-■i V.saka steklenica ima zaradi pristnosti varstveno marko in grli. BH Velika ateklenioa velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. Prazne steklenice se nazaj vzemo. — Po pošti ee pošlje najmanj 5 stoklenic. mi ml OOOOCOOOOOOO Zaloga laka na veliko vseh mogočih vrst in za vsako porabo. vsakovrstnih oljnatih barv, bikovih barv za tla, deset raznih sort za pleskarje v vseh barvah. Razne Indigrencije in voskove i.ilelke za tla mazati. Barve za akademične slikarje. Velika izber čopičev. Suhe barve in sploh vse materijalno blago za lićilce, potem za kolarje, barvarje, zidarje, mizarje, sobne slikarje, li- Trgovina s semenom 0 JURE POPPOVIC A v Zagrebu ne izdaje za leto 1885 novega cenika, nego oslanjajoč se na dober glas, prosi slavno občinstvo^ da ga počasti s polnim zaupanjem, kajti hoče tržiti kakor do sedaj z dobrim, svežim semenom, ker se ne boji nikake konkurencije, pa zato bode preskrboval kupovateljem dobro blago po nizkej ceni. Priporočam razun sočivnega in cvetlic- marje, izdelovalce pohištva, stru- R , v, i «i i t garje, barvarje in za domačo po- I nega semena se peske sadnih dreves in ■la^ sadna drevesca, posebno vsako- vrstna detelj ina semena, katera so vsa jako čista in zanesljivo kaljiva; posebno imam veliko zalogo štajerske detelje in lucerne z visokih krajev. Isto tako sem v stanu kupcem na debelo preskrbeti po ceni zanesljivo kaljive trave po nizkej ceni in to iz prve roke, kakor tudi imam kravje repe na debelo in sicer najboljše vrste. Velika izber analin-loaiv- Patrone za slikarje sob. Zlata in bronca i. t. d. i. t. d. ococooocoooo (10(5—1, oooooooooooo Velika izber krtač in čopičev (Tinsel) za vse obrte in tovarne, umetnike, domačo in pisarniško porabo. Velika izber vsakovrstnih glavnikov iz želvine lupine, slonove kosti, bivolskega roga, belega, rumenega in črnega roga, kavčevine in pušpnnovega lesa. Gospodarjem priporočam: dobrega petroleja Jg: olja za mašine in kolomaza. Čistilo za vino. prav izvrstne. Mmm Izvrstne kave. Domačo mast i. t. d. i. t. d. COO0OOOOC3O0 Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železu i k ar. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne-. 9309 8128727^18