PoSliilm pMm v Leto XILf štev. 89 LJubljana, sobota 18. aprila I95I Cena 1 Din Upravni&tvo: Ljubljana, Knafljeva „ ulica 5. — Telefoo št 3122, 3123, ' 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen* burgova uL 3. — Tel. 3492 in2492. ?odružnica Maribon Aleksandrova eesta št 13. — Telefon §t 2455. Podružnica Celje; Kocenova ulica št Z — Telefon št 190. Račun' pri pošt ček. zavodih: Ljub* Ijana 5t 11.842 Praha čislo 7S1W Wien §t 105 241 1 Naročnina nafta mesečno 25.— Oš, n inozemstvo 40.— Da. Uredništvo: LfoMjaaa: Knafljcva ulica S. Telefon št 3122 3123 3124 3125 ta 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te* lefon St 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova nI 8. Telet it 190. Rokopisi se ee vrača ja — Oglasi po tarifu. Obnova dela v rudnikih Prometno ministrstvo je izdalo večja naročila — Delo bo v vseh revirjih obnovljeno najbrž že v ponedeljek Beograd, 17. aprila, p. Po dolgotrajnih pogajanjih med prometnim ministrstvom in Trboveljsko premogokopno družbo, ki so se z gotove strani skušala celo tendenciozno izkoriščati, ie prišlo danes končno do sporazuma. Prometno ministrstvo je naročilo pri TPD večje količine premoga za državne železnice. Obenem ie bilo sklenjeno, da se bodo v bodoče izdajala naročila pravo- časno in tako, da rudarska podjetja zaradi pomanjkanja državnih naročil ne bodo prisiljena omejevati ali ustavljati obratovanja, kakor je bil to slučaj pri TPD, kjer so ta mesec delali rudarji samo par dni. Kakor izvemo z merodajne-ga mesta bo v vseh revirjih Trboveljske premogokopne družbe obnovljeno delo v polnem obsegu že v ponedeljek 20. t. m. Zloraba novega davka na poslovni promet Kako skušajo nekatera podjetja novo ureditev davka na poslovni promet zlorabiti za povečanje svojega dobička Beograd, 17. aprila. AA. Po uveljav- ] ljenju uredbe o skupnem davku na poslovni promet izrabljajo nekatera industrijska podjetja to tako, da skušajo zvaliti davek na konzumenta s tem, da neupravičeno povišujejo cene. Po novem zakonu je namreč dovoljeno osebam, ki so obvezane plačevati ta davek, da odkrito v fakturah zaračunajo davek na poslovni promet. Nekatera industrijska podjetja delajo to tako, da fakturni ceni proizvoda prištejejo po zakonu predvidene polne odstotke. To bi bilo pravilno in zoper to ne bi bilo pomislekov, ako bi podjetja fakturirane cene proizvodov po ceni z dne 1. aprila znižale za en odstotek, ker je v to ceno že vštet od prej odstotek davka na poslovni promet, potem pa prištele polno odmero skupnega davka. Tega pa ta podietia ne delajo, nego jemljejo v račun neizoremenjene cene, kakršne so bile 1. aprila in v katerih je že vštet davek na poslovni promet In tem cenam dodajajo še polno odmero skupnega davka, kakor je označena v uredbi. S tem neupravičeno dvigajo cene svojim proizvodom za 1 odstotek. Tako početje škoduje konsumenta v teh težkih razmerah, obenem pa nasprotuje zakonu o skupnem davku, ki dovoljuje odkrito prištevanje davka v fakturi in ki nima namena povzročiti podražitve tržnih cen niti ne povišati dobička producentov. V sami konstrukcij! skupnega davka je namen zakona jasen. Namesto, da bi se kakor dozdaj davek plačeval pri producentu in pri konsumentu, se skupni davek plačuje na enem kraju in sicer v večini primerov pri samih producentih. Samo ta davek mora konsument plačati producentu, ne sme pa se novi davek izražati tudi v povišanju cen. Tako početje bi utegnilo privesti do tega, da bi oblasti morale intervenirati v korist konsumentov. Izjalovljena koncentracija v Rumunij Pogajanja za koncentracijsko vlado so se razbila - Sestavljena bo ))vlada osebnosti« brez ozira na politične stranke Bukarešta, 17. aprila, d. Dasi se je vče-raj že smatralo, da je kriza vlade že defi-nitivno rešena, so se pojavile pri zaključ-m'h pogajanjih take tež koče, da so se po-.ca.ja.nja za sestavo koncentracijske vlado razbila. Male stranke, zlasti Liberalni disi-vlade osebnosti«. Danes bo razpuščeno Sobranje Ljapčeva vlada bo takoj nato odstopila - Novo vlado bo sestavil Malinov - Volitve bodo junija Sofija, 17. aprila, č. Sobranje bo imelo jutri svojo poslednjo svečano sejo, na kateri bo kralj Boris prečital dekret o zaključku zasedanja in razpustu Sobranja. Volitve se bodo vršile koncem maja ali v začetku junija. Za jutri pričakujejo tudi odstop Ljapčeva in njegove vlade, ki jo bo nadomestil koalicijski kabinet Demokratičeskega Zgovora in opo-zicionalnih strank. Kralij bo po kon-zultiranju številnih šefov dal mandat za sestavo vlade Malinovu. Na svojem poslednjem potovanju, ki ga je napravil kralj ineognito po državi, se je prepričal, da se razširja vedno bolj opozicijski duh pred vsem zaradi težkega gospodarskega položaja. Zaradi tega hoče postaviti kralj po novih volitvah svojo vlado na širšo podlago. Ljapčev sicer taji, da bi moral demisijonirati, toda tega mu ne verjamejo niti njegovi ministrski tovariši. Komunistično rovarjenje v Nemčiji? Pariz, 17. aprila, AA. Havas poroča iz Berlina, da je policija pri mnogih komunističnih organizacijah odkrila priprave za državni prevrat. Našla je dokaj bomb in peklenskih strojev. V Vra-tislavi so policijski organi odkrili tajno skladišče orožja. Mnogo osumljencev je aretiranih. Liberalci rešili Macdonalda London, 17. aprila. AA. Reuter poroča: Spodnja zbornica je s 305 glasovi proti 251 odklonila konzervativni predlog neza» upnice vladi. Za vlado so poleg poslancev delavske stranke deloma glasovali tudi li» beralci, ki so s tem rešili delavsko vlado pred padcem. Liberalna skupina Sira Stim» sona je oddala 10 glasov za konzervativ ce, dočim se je pet liberalcev vzdržalo glasovanja, 37 pa jih je oddalo glasove za vlado Sklicanje čsl. zbornice Praga, 17. aprila, h. Poslanska zbornica je sklicana za 23. senat pa za 22. april. Predsednik Masarvk je včeraj posetil pred« sednika poslanske zbornice Malypetra, predsednika senata dr. Soukupa in nato praškega primatorja Baxo, Nacijonalistl proti Hindenburgn Berlin. 17. aprila g. Med državnim predsednikom Iiindenburgom in organizacijo Stalhelm je izbruhnil konflikt, čeprav je Hindenburg častni član te organizacije. Do-znava se, da je Hindenburg odklonil intervencijo v korist organa Stahlhelma. ki je bil za tri mesece ustavljen. Monakovo, 17. aprila g. v cirkusu »Krone« se je vršilo veliko narodno-socijalistič-no zborovanje, na katerem je govoril tudi bivši turinški notranji minister dr. Frick, ki je med drueim izjavil, da je zadnji čas, da se Hindenburgu z vsem spoštovanjem toda odločno svetuje, naj odloži svoje mesto. ker nima več zaupanja svojih volilcev. Avstralija dosegla moratorij London, 17. aprila. AA. Angleška vlada je sporočila zvezini vladi Avstralije, da vpošteva položaj avstralskih financ in da ji zato dovoli dveletni moratorij za plači* lo vojnih dolgov. Avstralska vlada je spre* jela to ponudbo z zahvalo in pravi, da je ta ukrep velika olajšava za avstralske fi« nance. Angleška vlada je s tem odgodila 4 polletna plačila po 814.000 funtov šter« lingov. _ notranjespolitionih razlogov prišla na dan s svojim predlogom. Očividno hoče za opustitev tega načrta doseči koncesije v reparacijskem vprašanju, pred vsem pri* merno revizijo Youngovega načrta. V ostalem pa bi bil načrt carinske unije sprejemljiv za Madžarsko samo v tem pri* meru, če bi bil zajamčen odgovarjajoč uvoz agrarnih pridelkov. Briandov gospodarski načrt Pariz, 17. aprila 6. Quay d* Orsay je oficielno objavil v francoskem tisku osnovna načela načrta, ki ga je izdelal Briand za dosego večje gospodarske solidarnosti evropskih držav. Načrt je bil že pred dnevi sporočen vsem zainteresiranim državam in francoska vlada upa, da bo dalo posvetovanje evropske komisije, ki se sestane dne 15. maja, pozitivne rezultate. Berlin in Dunaj sta obveščena o poteku pogajanj. V Franciji polagajo veliko važnost na vprašanje razdelitve viškov žitaric v izvoznih državah. Načrt pa ne upošteva samo interesov evropskih agrarnih držav, temveč tudi interese prekomorskih držav, ki importirajo žito v Evropo. Istočasno je vzeto v poštev tudi vprašanje razdelitve industrijskih proizvodov na evropskem trgu. Upoštevane so tudi vse težkoče, ki so se dosedaj pojavljale na vseh mednarodnih konferencah o tem vprašanju. V Franciji ne prikrivajo, da je sestavljen načrt v svrho preprečenja nemško-avstrijske carinske unije. Zato sta bili i Nemčija i Avstrija prijateljsko obveščeni o sestavljanju tega načrta. Francoska vlada pričakuje, da bodo vse prizadete države pristale na ta načrt Pariški tisk poudarja, da načrt še ni definitivno sestavljen, temveč da je šele v stadiju ustvarjanja, ker se vrše še vedno pogajanja a prijateljskimi državami. Francija je pripravljena dati razne ugodnosti na svojih tržiščih onim državam, ki izvažajo žito. O tem načrtu sta obveščena tudi Rim in London ter sta ga odobrili tako Italija kakor Anglija. Ker gre za konstruktivno akcijo, so v vseh francoskih krogih prepričani, da bo podana s tem podlaga z& evropsko unijo. V Berlinu Briandove akcije niso veseli Berlin, 17. aprila AA. »Bertmer Tage-blatt« obširno komentira novo Briandov« akcijo v vprašanju avstriisko-nemškeg* carinskega sporazuma. Ust pravi »Treba je priznati, da je francoski zunanji minister Briand zelo agilen. Avstrijsko-nemški carinski sporazum je bil objavljen pred nekal tedni in že je francosko zunanje ministrstvo objavilo protjnačrt. ki pa še ni bil spo» ročen Nemčiji in Avstriji. Nemčija je pripravljena proučiti vsak načrt za stabilizacijo evropskega gospodarstva. Vendar šn ne bo pustila iztrgati iz rok inicijative«. Na koncu še pravi: »Priznavamo možnost po-grešk na obeh straneh. Vendar upamo, da bo francosko ljudstvo razumelo važnost evropskega mira Id preprečilo prestižu* politiko.« NOV BRIANDOV NAČRT ZA GOSPODARSKO SANACIJO EVROPE Načrt je objavljen le v glavnih obrisih — Mrzlična diplomatska aktivnost — O carinski uniji med Nemčijo in Avstrijo bosta meseca maja razpravljala svet DN in evropska komisija Parii, 17. aprila, d. Dogodki v Španiji so zadnje dni nekoliko _ odvrnili pozornost mednarodne javnosti od problema avstrijsko - nemške carinske unije, čeprav so v tem vprašanju nastopili važni novi momenti.. V vseh evropskih prestolnicah temeljito proučujejo gospodarsko in politično 6tran dunajskega pakta in se pripravljajo za razpravo, ki se bo vršila ob priliki majskega zasedanja sveta Društva narodov. Kot eden zelo važnih momentov se podčrtava v diplomatskih krogih dejstvo, da je Nemčija, ki se je prvotno upirala vsaki razpravi pred Društvom narodov, sedaj sama stavila predlog, naj se že na zasedanju evropske študijske komisije, ki se bo sestala v Ženevi še pred Društvom narodov, omogoči razprava o splošni carinski politiki v Evropi, da bi mogla Nemčija na ta način še pred razpravo v Društvu narodov pojasniti svoje stališče glede avstrijsko - nemškega carinskega pakta. M dvoma, da bo ta nemški predlog sprejet. Francoska vlada medtem skrbno proučuje politično ozadje carinske unije in njeno juridično stran. Nerešeno je še vprašanje, ali naj se proučavanjo pravne strani te pogodbe predloži haaškemu mednarodnemu sodišču ali pa naj se ustanovi posebna komisija juristov v okrilju Društva narodov. O tem se vrše razgovori med Parizom in Londonom. Kakor se zatrjuje, prevladuje v Londonu mnenje, da bi posebni gremij juristov mogel prou&ti to stvar ze med majskim zasedanjem sveta Društva narodov, dočim bi se * odkazom na Haag zadeva zelo zavlekla. _ Kakor v Pariza. pmuSuM» to« ▼ If0" donu pravni položaj dunajskega pakta. Angleški strokovnjaki informacijah londonskih listov nimajo vtisa, da h avstrijsko - nemški carinski pakt kršil mednarodne obveznosti, ki jih je prevzela Avstrija. Zainteresirane vlade srednje » nono vzhodne Evrope vztrajajo slej ko prej ali na odklonilnem ali pa na zelo rezerviranem stališču. Zlasti odlo^.- je Praga, ki odsvetuje vsako popuščanje napram Dunaju in Berlinu. Češkoslovaški stalni delegat v Ženevi je sporočil tajništvu Društva narodov, da bo praška vlada ob priliki majskega zasedanja Društva narodov dokazala izrazito politični značaj avstrijsko-nemške carinske unije in v zvezi s tem opozorila na nevarnosti, ki jih vsebuje ta pogodba za mir in oolitično ter gospodarsko ravnoves-ie v Evropi. Dunajski pakt predstavlja direktno sabotažo panevropskega pokreta in istočasno onemogoča kreditno pomoč za agrarne države. Stališče, ki ga. zavzema ▼ tel stvari rimska vlada, povzroča v Parizu precejšnje vznemirjenje. Francoski poslanik v Rimu je v tej zadevi že ponovno konferiral z italijanskim zunanjim miinistrom Grandijem. Zatrjuje se namreč, da bo Italija v Ženevi podpirala avstrijsko-nemško stališče, ker upa s tem dvigniti svoj izvoz v ti dve državi. , Vse. to le napotilo francoskega zunanjega ministra Brianda. da ie pripravil konkreten načrt, čegar uresničenje nai paralizira av-strijsko-nemška stremljenja po gospodarski nadvladi in politični ffcemoniji v Sred. nji Evropi Med Francijo. Anglijo. Poljsko in državami Male antante se vrše po pisavi francoskih listov živahni razgovori o konstruktivnem vseevropskem gospodarskem načrtu, ki ga bo predložil Briand na majskem zasedanju Sveta Društva narodov. da bi na ta način s pozitivnim programom nastopil proti avstrijsko-nemški carinski uniji. Briandov načrt sloni na načelu. da se države, ki krijejo svoje potrebe na poljedelskih proizvodih z uvozom, obvežejo kriti svoje potrebščine v prvj vrsti z nvoaom iz evropskih agrarnih držav. Odpora Kanade in Argentine se ni bati, ker produkcija evropskih agrarnih držav z daleka ne zadostuje za kritje vseh potreb in bo treba še nadalje uvažati žito tudi iz Amerike. Kakor se zatrjuje, potekajo razgovori o tem načrtu zelo ugodno. V Parizu sodijo zelo optimistično glede uresničenja tega načrta, naglašajo pa, da nikakor ni namen Brianda osnovati poseben blok proti avstrijsko-nemški carinski uniji, marveč da zasleduje ta načrt novo gospodarsko organizacijo Evrope. Težkoče španske republike Nesoglasja med vlado in Katalonci — Spopadi med republikanci in monarhisti — Komunisti rujejo tudi na kmetih — Objava kraljevega manifesta Avstrija pristaja na razsodbo Društva narodov Dunaj, 17. aprila. AA. Danes popoldne so objavili komunike, ki pravi, da bo ay« strijska vlada v spprazumu z Nemčijo in na željo angleškega zunanjega ministra Hendersona predložila avstrijskosnemški sporazum Svetu Društva narodov. Komu* nike nadaljuje, da Avstrija in Nemčija ne želita postaviti Svet pred dovršeno dejstvo in da bosta počakali na razpravo Društva narodov o tem vprašanju. Skeptična madžarska sodba Budimpešta, 17. aprila, d. Član madžar* ske delegacije za trgovinska pogajanja z Avstrijo je izjavil dopisniku dunajske »Borse«, da je načrt avstrijsko nemške ca« rinske unije izzval, na Madžarskem enako presenečenje, kakor v vseh drugih drža« vah. V madžarskih ofictjelnih krogih pre* vladuje mnenje, da gre za izrazito poti* tično akciijo, pri kateri stopa gospodarski moment popolnoma v ozadje. Pri sodobni politični grupaciji Evrope je malo upanja, da bi se dal ta načrt uresničiti. Nemčija se tega tudi gotovo zaveda, je pa samo is Pariz, 17. aprila. AA. Po poročilih iz Madrida so bili v mnogih španskih mestih neredi. Več oseb je bilo ubitih. Barcelona si prizadeva, da bi postala nova prestolnica Španije oziroma konfederacije španskih republik. V Tetuanu v španskem Maroku so se spopadli monarhisti in republikanci Poveljnik španske cone general Jordana ni hotel izobesiti republikanske zastave na svojem uradnem poslopju. Republikanci so premagali njegovo stražo in ga zaprli. Monarhistični polkovnik Capaz, ki je dal povelje, naj čete streljajo, je pobegnil. Pariz, 17. aprila. AA. Havas poroča iz Seville: Komunisti so skušali pregovoriti delavce, naj stopijo v splošno stavko. To se jim je posrečilo pri delavcih v tovarni za zamaške in pri zidarjih. Tako je 700 ljudi zapustilo delo. Kmetje iz okoliških vasi so prišli v Se-villo s komunističnimi znaki in vzklikali sovjetom. Čete pa so jim preprečile prihod v mesto. Notranji minister je pozval prebivalstvo, naj se vrne na delo m spoštuje privatno lastnino. Vlada je dovolila dvornim nameščencem, da ostanejo tolčko časa v palači, dokler ne najdejo drugega mesta. Oblasti so dovolile objavo kraljevega manifesta, ki je bil izdan r. inozemstvu. Kraljica se je nastanSa v Parizu v hotelu »Maurice«, ki je okrašen s španskimi monarhističnimi zastavami. Prejela je od znancev in prijateljev veliko cvetja. Tudi kralj Alfonz je prispel sinoči ob 23.10 v Pariz. Bo poročilih Iz Madrida so nastala nesoglasja med madridsko vlado ln avtonomno katalonsko vlado v Barceloni. Katalonska vlada je imenovala za generalnega kapetana v Barceloni generala Lopeza Ochojo, ki je bil nedavno tega črtan iz vojske. Čim je novi kapetan zasedel novo mesto, je odredil, naj se izpuste vojaški kaznenci in razpusti civilno redarstvo, imenovano »Somaten«, Obsodba treh slovenskih bratov Dunaj, 17. aprila, g. Lwfci poročajo b Trsta: Tukajšnje kazensko sodišče je ob* sodilo tri brate Josipa, Angela m Stanisla* va Gerlaca na večletno težko ječo, ker so na raznih krajih na Krasu razobesili jugo* slovenske zastave ter napravili vladi so* vražne napise. Rim, 17. aprila, č. Pred državnim sodii« sčem za zaščito države so bili obsojeni trije anarhisti na jeoo od 6 do 10 let, in sicer zaradi protridržavne propagande, ki so jo vršili o Franciji in Tunisu ter zara* di poskusa organiziranega pokreta proti Italija v Siriji. Inomoški župan ne sme v Italijo Dunaj, 17. aprila d. »Neue Frele Pres-se« poroča iz Innsbrucka, da fašistične oblasti niso pustile preko meje župana mesta Innsbrucka Fischerja, ki se je vozil z avtomobilom s svojo rodbino. Imel je redno vidiran potni list. Vrniti se je moral v Innsbruck. Letalska nesreča romanskega princa Bombay, 17. aprila, s. Princ Jurij Bibess en, ki je bil na poletu iz Le Bourgeta v Sai» gon, je med Gajo in Alhabadom ponesrečil. Letalo je padlo na tla. Bibescu in njegovi spremljevalci, rumunska letalca Burduliu in Bellair ter angleški mehanik Hunt, so bili težko ranjeni. Princ se dosedaj še ni zave« del. Incident na poljsko-nemški meji Berlin, 17. aprila AA. Poluradno poročajo, da se je zgodil danes na nemško' -poljski meji blizu Schneidemiihla obžalovanja vreden incident. Nemška policija je pomotoma prekoračila mejo, kar je povzročilo na Poljskem veliko razburjenje. Na intervencijo poljskih častnikov se je nemška policija takoj umaknila. ' t Mednarodna konferenca urada za delo Beograd, 17. aprila. AA. Minister za so* ciatoo poliitiko in narodno zdravje je ob« vestil zainteresirane organizacije, da bo imel mednarodni urad za delo 15. medna« rodno konferenco 28. t. m. Na dnevnem redu konference je med drugim: določi* tev starosti otrok pni delu v neindustrij« skih poklicih in vprašanje delovnega ča« sa v rudnikih. Razen tega bo konferenca razpravljala tudi o sprejetju konvencij na temelju mednarodne ureditve dela o re* >vizrijji konvencije o prepovedi nočnega de* la žensk in o ratifikaciji konvencije po čl. 408. versajske mirovne pogodbe. Na dnevnem redu je tiMi izvolitev novih Sla« nov urada za delo za dobo 1931 do 1934. Nov finančni škandal v Franciji Pari«, 17. aprila, s. SocijalistiSni poslat* nee Leon Blum odkriva v listu »Popa-!aire< enega največjih finančnih škandalov Francije. Lastnik francoske filmske družbe »Pathe Cinema je v enem letu deloma zapravil, deloma pa na tajinstven način skril 600 milijonov akcijskega kapitala. Mona-kovski komercijalni banki je izročil jamstva za 18 milijonov frankov, ki so se pa izkazala brez vrednosti. Blum obdolžuje lastnika tatvine, goljufije in poneverbe. Preiskovalni sodnik je ugotovil, da sta izgubljena akcijski kapital in rezerve in da so bile vse bilance falzificirane. Statut mednarodnega hipotekamega zavoda Ženeva, 17. aprila č. V ponedeljek 20. ti m. se sestane tukaj konferenca za sestavo statutov mednarodnega hipotekamega, instituta. Po načrtu tajništva Društva narodov bo ustanovljen ta institut ▼ Švici z glavnico 50 milijonov dolarjev ter bo dajal kredite hipotekarnim zavodom agrarnih držav. Statute, ki jih sestavijo v ponedeljek, bo potrdilo majsko zasedanj« sveta Društva narodom . Mariborski Matičarji v Nišu in Kruševcu I Nere8n*n?vest .°.08tavki Povsod so bili prisrčno sprejeti in so želi za svoj nastop navdušene aplavze Beograd, 17. aprila, p. Sličen triumf, ka« kor ga je doživela slovenska pesem ob pri* liki poseta pevskega zbora mariborske Glasbene Matice v Leskovcu, je doživela včeraj tudi v Nišu. Slovenski pevci so bili sprejeti res s pravo bratsko ljubeznijo. Na kolodvoru v Nišu so jih pozdravili poleg domačih pevskih zborov zastopniki obla« sti, mestne občine ter številno občinstvo. V povorki so jih spremili v hotel, zvečer pa je bila koncertna dvorana zasedena do zad« njega kotička. Za svoj nastop so želi Ma« riborčani navdušen aplavz. Pp koncertu jim je bil prirejen banket, na katerem je bilo izmenjanih več zdravic. Davi so Matičarji odpotovali v Kruševac, kjer jim je bil prav tako prirejen nadvse prisrčen sprejem. Na kolodvoru jih je pri« čakovala ogromna nmožica meščanstva, So« koli v kroju, vojaška godba in predstavniki vseh lokalnih oblasti. Pozdravil jih je mest« ni župan Stanisavljevič, za pozdrav pa se je zahvalil predsednik mariborske Glasbene Matice g. dr. Tominšek. V slavnostni po* vorki z godbo na čelu so spremili nato ma« riborski pevski zbor po mestnih ulicah do spomenika kosovskih junakov, kjer so Ma* tičarji skupno z domačimi pevci odpeli dr« žavno himno, množica pa je prirejala na* vdušene ovacije kralju in Jugoslaviji. Po* poldne so si gostje ogledali mesto in oko« lico, zvečer pa se je vršil koncert, ki je bil že par dni poprej popolnoma razprodan. Po koncertu je bil prirejen v hotelu »Pariz« banket, ki se je razvil v pravo manifestaci« jo jugoslovenskega bratstva. Turneja mari« borske Glasbene Matice je tako uspela nad vse pričakovanje ter je znova dokazala, da je lepa narodna pesem najboljše sredstvo za medsebojna spoznavanje in zbližanje. Povečanje sušaške 1 uke nujno potrebno Resolucija konference o u luškega sistema z Sušak, 17. aprila, n. Ob priliki velike konference na Sušaku, ki je razpravljala o ureditvi gornjejadranskega pristaniškega sistema, je bila sprejeta danes soglasno re* solucija, ki pravi med drugim: Konferenca zastopnikov ministrstev za promet, za finance, za trgovino in industri« jo, za socialno politiko in narodno zdravje, zbornic za TOI v Zagrebu in Ljubljani, mest Sušaka in Bakra ter gospodarskih usta« nov s Sušaka pozdravlja z zadovoljstvom skrb kraljevske vlade za izpopolnitev pri« staniškega sistema na severnem Jadranu. Konferenca ugotavlja, da je Sušak naša naj* močnejša tranzitna luka na Jadranu in da je že na kulminaciji svoje prometne kapaci« tete ter so keji in ostale tehnične prista* niške naprave tako preobremenjeni, da ne more več sprejemati sušaška luka vsega na« šega prometa in mednarodnega tranzita, ki bi prehajal sicer preko sušaške luke. S tem so oškodovani tako sušaškj pristaniški in* teresi, kakor tudi gospodarski, politični in splošni državni interesi Jugoslavije. Abso« lutno je potrebno, da se da temu prometu možnost nemotenega razvoja preko našega teritorija pod izključno našo kontrolo. Za« to se pojavlja potreba racionalne in postop« ne izgradnje gorn^iadranskega pristani« škega sistema, tem bolj, ker bo z novo zve« zo dravske banovine s Sušakom promet še »jačen. Treba ie takoj pristopiti k izgrad« nji carinskih skladišč na Sušaku ter hiške« ga sistema sestavnih pristanišč Sušaka, Mar« tinščice in Bakra. V četrtek popoldne se je na Sušaku pričela anketa o vprašanju ureditve in razširjenja sušaške luke ter ureditve gornje-jadran. luškega sistema. Anketo je sklicalo prometno ministrstvo, otvoril pa jo je Hitler in Stahlhelm Berlin, 14.- aprila. Razkol, ki ga je v vrstah narodnih 60ci« jalistov izzval stotnik Stennes, je nedvom« no prvi znak, da je Hitlerjeva stranka že prešla svoj višek in da nastopajo v njej notranji boji, ki jo bodo oslabili in prived« li polagoma do razkroja. Sicer je uporni« škemu stotniku delo zelo otežkočeno, ker nima na razpolago zadostnih denarnih sredstev, vendar je podoba, da mu bo uspelo ustanoviti vsaj tako frakcijo diši« dentov, ki bo stalno zaposlovala matično stranko ter trosila njene sile v brezplod« nih medsebojnih prepirih. Stennes izdaja svoje glasilo »Arbeiter, Bauern, Spldaten,« ki izhaja dvakrat na teden, ter zastopa le« vo krilo narodno«socijalisti6nega gibanja. V svojem prvem uvodniku je Stennes po« zval na obračun prvake stranke ter pod« vrgel uničujoči kritiki njihovo delovanje, češ da je le polov'čarsko in pomenja iz« dajstvo nad strankinim programom. Ta na primer zahteva, da kapital ne sme no« siti obresti, v državnem zboru pa je parla« mentarno vodstvo hitlerjevske frakcije predlagalo le znižanje obrestne mere na 5 odstotkov. Program stranke obeta prista« šem uničenje kapitalističnega gospodarske« ga reda, za kar bi bil prvi korak onemo« gočiti dohodke brezdelnim rentnikom in lastnikom vrednostnih papirjev. Razen tega čisto gospodarsko«revolucijo« narnega prijema zastopajo disidenti tudi v politični akciji daleko radikalnejše stali« šče. Zamerja.jp Hitlerju, da je ministru Fricku prepovedal vsak odpor, mesto da bi bil kratkomalo razgnal turinško »brb« Jjavnico« (Schwatzbude), kakor »naciji« z naslado imenujejo vsak parlament. Ne« varnejši bi znal biti Hitlerju očitek, da je s strankinim denarjem zidal v Monakovem ogromno palačo, udainike pa je puščal brez mezde, raztrgane in bose, da 60 bili podobni bratovščini beračev. Udarnikom bi morala priti v dobro vsa sredstva, ki bi ostala po razlastitvi rentnikov, kakor za« hteva program stranke, Hitler pa da je vpregel gibanje v kapitalistični voz in d il stranki nekakšen mcščansko«židovski zna« čaj. Dasi se je Stennesovemu pozivu na orga* nizacijo disidentskih udarnikov odzvalo v Berlinu le kakih 500 ljudi in večjih uspe« hov tudi ni dosegel pri nabiranju članov v Bremenu in Vratislavi, kjer je osnoval svoji prvi podružnici, vendar je videti, da Stennes ni čisto sam. Razkroj se širi po v6ej stranki in člani uvidevajo, da je Hit« ler opustil svoio prvotno izrazito revolu« cilonarno taktiko. Doseči hoče politično oblast, dasi bi moral pri tem zatajiti bist« vene točke programa narodno«socijalistične stranke. To sicer pametno taktiko mu za« merjajo mnogi člani, med njimi ravno naj« bojevite jši pristaši, ki tvorijo temeljni ka« der Hitlerjevih udarnikov. S tem razko* lom gotovo še ni prišel konec nemškega narodnega socijalizma, ali njegova zvezda je nedvomno na zatonu in sijaj stranke, lici je zavajala vso nemško mladino, občutno bledi in izgublja na svoji privlačnosti. V tem neprijetnem trenutku je Hitleriu dobrodošlo gibanje, ki ga je otvoTil Stabl* Ihelm za plebiscit o razpustu pruskega dr« žavnega zbora. Hitler se je sprva gibanju reditvi gornjejadranskega bazo na Sušaku pomočnik ministra inž. Senjanovič v prisotnosti 30 predstavnikov zainteresiranih ministrstev, gospodarskih institucij savske in dravske banovine ter sušaškega in ba-karskega župana. Na anketi so bili prisotni predstavniki finančnega in trgovinskega ministrstva ter ministrstva za socialno politiko. Inž. Senjanovič je uvodoma označil namen ankete in razložil vse, kar se je v pogledu razširjenja tega luškega sistema doslej storilo, nakar je otvoril debato o tem, kaj je treba storiti, da se luški sistem v gornjem Jadranu vzposobi za potrebe velikega domačega in tranzitnega prometa Sušaška luka sama je premajhna in brez potrebnih modernih ureditev, kar velja zlasti za lesno trgovino. V debati, ki se je nato vršila so sodelovali sušaški župan i Ružič, direktor Durbešič ln dr. Mitrovič za zagrebško Zbornico za TOI, tajnik g. Ivan Mohorič za ljubljansko Zbornico za TOI, dr. Kapi za trgovinsko ministrstvo, bakar-sk! župan prof. Canjuga in v imenu Gospodarskega sveta za primorje gg. Pavlovič in Cerič. Vsi govorniki so naglašali nujno potrebo, da se sušaška luka razbremeni z izgraditvijo luke Martinščice, kjer bi se lahko dobil primeren prostor za lesna skladišča in prostor za operativno obalo. Edino bakarski župan prof. Canjuga je zagovarjal izgraditev bakarske luke. Gosp. Mohorič je v svojih izvajanjih poudaril potrebo zgraditve zveze Slovenije z morjem in s tem potrebno razširjenje sušaške luke na Martinšoico. Sušaška luka sama po zgraditvi te železnice ne bo nikakor v stanju, da prevzame ves promet. Po končani debati so bi.li odrejeni g. dr. Mitrovič, Ivan Mohorič, dr. Krajač in Cerič, da izdelajo resolucijo in ugotovijo potrebe za razširjenje sušaške luke. Popoldne so se udeleženci kongresa na terenu ogledali luko Martin ščioo in bakarsko luko. upiral, ker načelno ne podpira akcije, za katero ni sam dal pobude. Šele, ko je opa* zrl, da plebiscit odvaja pozornost javno* sti od neljubih notranjih dogodkov v nje* govj stranki, je potlačil svojo nejevoljo in se pridružil akciji za razpust pruskega dr* žavnega zbora. Stahlhelm je sicer nastal kot udruženje bojevn;kov, kj priznavajo nemško republiko, kasneje pa je krenil po« polnoma na desno ter je postal dober za« veznik Hitlerja. Ko so se pri jesenskih volitvah glasovi »nacijev« podesetorili, so računali desni« carji, da je napoč'l moment, da vržejo koalicijo centruma in socijalne demokraci« je, ki že 10 let vlada v pruskem deželnem zboru. Na čelo akcije proti pruski in nje« ni koaliciji se je postavi! Stahlhelm. zve« sto pa mu pomaga nemška ljudska stran« ka. ki ima vedno po dve železi v ognju ter stalno naglasa, da je treba vzeti v vlado tudi kakega nacijonalista. Ta stranka zato silovito agitra za plebiscit in skuša dis* kreditirati vladne ukrepe nroti Stahlhcl« mu. Nje glasilo »Deutsche Allgemeine Zei« tung« naglasa, da vlada z zaplembami Stahlhelmovih listov in letakov med vo« lilstvom le pripravlja razpoloženje za plc« biscit proti državnemu zboru. Za dosego plebiscita je potrebno 5 milijonov glasov, vendar se je dozdaj vpisalo le še malo vo« lilcev, tako da opozicijske stranke nimajo dosti narle, da bi pri razpisanem plcbisci« tu snmem dosegle potrebnih 15 milijonov glasov. Vladne stranke v tem gibanju se« veda tudi ne drže križem rok. kajti tudi niim ie znan pregovor, da ima v oblasti državo, kdor ima v rokah P rušijo. Ostre mere proti Stahlhe'mu so koalicijskim vo« lilcem neprijetne, ali ti vendar uvidevaio, d.i proti nasprotniku, ki ne pozna nikakih oz i rov, milo nostonanie ni n-^ mestu, zlasti pn ne sedai. ko sc je Stahlhelmu ob stran postavil tudi Hitler z vso svojo demago« g i jo. Dva vajenca ukradla avto Zagreb, 17. aprila, n. Pred nekaj dnevi je bil ukraden iz garaže podravnatelja ne* ke tekstilne tovarne avtomobil znamke Chevrolet. Avto je vreden 50.000 Din. Po* licija je pred tremi dnevi ugotovila? da je avto prestopil mestno mejo pri maksi« mirski mitnici. Obveščene so bile takoj podeželske orožniške postaje. Danes je res javila orožniška postaja iz Središča ob Dravi, da je našla ukradeni avto in areti« rala tatica. Avto sta ukradla dva meha* ničarska vajenca doma iz Zagreba. Areti* ranča so že odpeljali v Zagreb, dočim je avto. ki je zelo poškodovan, ostal v Sre* dišču. Samomor ali nesreča Zagreb, 17. aprila n. Davi na vse zgodaj so našli na Savski cesti, kjer jo pri tvornici Bizjak križa železnica, raztelešeno človeško truplo. V žepu suknjiča mrtveca so našli dokumente, iz katerih ao ugotovili, da gre za upokojenega nadzornika železniške proge Viljema Kopfa. Mož je storil očividno samomor, zapustil pa ni nobenega sporočila. zunanjega ministra Beograd, 17. aprila. A A. Pooblaščeni smo z merodajnega mesta, da objavimo tole: Vest nekih inozemskih listov o ostavki ministra za zunanie zadeve g. dr. Voiislava Marinkoviča je popolnoma neosnovana. Albert Thomas poseti JugosI lavijo Beograd, 17. "aprila, p. V prihodnjih dneh bo posetil Jugoslavijo direktor mednarodnega urada za de-lo dr. Albert Thomas. V ponedeljek 27. t. m. pride v Ljubljano, nato pa bo posetil še Zagreb, Beograd in Sarajevo. Iz Jugoslavije odpotuje v Albanijo. Likvidacija agrarnih odnošajev Beograd, 17. aprila, č. Minister za poljedelstvo je poslal vsem interesiranim korporacijam načrt zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev v severnih krajih. Korporacije so imele do IS. t. m. rok, da podajo svoje pripombe k zakonskemu načrtu. Nenadna smrt beograjske primabalerine Beograd, 17. aprila, p. Včeraj je po tri« dnevnem bolehanju na pljučnici povsem nepričakovano preminula primabalerina beograjske opere, simpatična 231etna Po« Ijakinja Eleonora Dobjecka. Danes popol« din e se je vršil pogreb, ki so se ga poleg stanovskih tovarišev in tovarišic umrle umetnice udeležili člani poljske kolonije in številno beograjsko občinstvo. V Beo* gradu je Dobjecka nastopala šele par me* secev. Stražnicki odpotoval v Haag Zagreb, 17. aprila č. Včeraj je odpotoval na svoje novo službeno mesto v Haag naš bivši poslanik v Buenos Airesu prof. dr. Milan Stražnicki s svojo rodbino. Načrt obrtnega zakona sestavljen Beograd, 17. aprila č. V kabinetu ministrstva za trgovino in industrijo je izdelan zakonski načrt o obrtih. Zakon pride med prvimi pred Vrhovni zakonodajni svet. Poslovilna avdijenca poslanika Šumenkoviča Bern, 17. aprila AA. Naš izredni poslanik in opolnomočeni minister v Bernu dr. Ilija šumenkovič je bil sprejet danes v poslovilni avdijenci pri predsedniku švicarske konfederacije. Ob tej priliki mu je predal svoje odpoklicno pismo. Predsednik konfederacije Hemerlin je priredil na čast g. šumenkoviču svečano kosilo. Vojaška imenovanja Beograd, 17. aprila p. »Službeni vojni list« objavlja ukaz, s katerim sta med drugimi imenovana podporočnik Josip K ružič za komandanta stana štaba dravske divizije v Ljubljani ln podporočnik Fran Pečatnik za vodnika v 10. pešpolku. Napredovanje v državni shižbi Beograd, 17. aprila AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani za računskega kontrolorja v II/l Mihael Majcen, knjigovodja v H/3. Publikacija zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, 17. aprila AA. Danes je izšla nova številka Glasnika za pospeševanje zunanje trgovine. Posebno zanimiv je uvodni članek trgovinskega ministra g. Jurja Demetroviča po predavanju, ki ga je imel v Slovanskem institutu v Pragi pod naslovom »Gospodarske razmere v Jugoslaviji«. Uedmjenje agronomskih udruženj Dne 22. t. m. se bosta vršili v Zagrebu glavni skupščini Udruženja jugoslovenskih agronomov v Beogradu in Udruženja agronomov v Zagrebu, na katerih se bo izvedla likvidacija udruženj in ustanovitev novega skupnega Udruženja jugoslovenskih agronomov. Predlog za ustanovitev skupnega udruženja je na podlagi številnih konferenc dobro preštudiran in predstavlja izraz splošnega razpoloženja članstva. Naslednji dan, to je 23. t. m. se bo vršil kongres jugoslovanskih agronomov z naslednjim dnevnim redom: 1.) Pozdrav eostov in prisotnih (prof. Ivan Ritig). 2.) 'Proglasitev uedinjenja jugoslovenskih agronomov (nač. dr. Ljudevit Prohaska). 3.) Naši agronomi in kmetijske zbornice (prof. dr. Stje-pan Poštič). 4.) Sodelovanje agronomov pri izvedbi naših agrarnih problemov (inž. Dragan Tomič). 5.) Delo sreskega agronoma v narodu (inž. Fran Salaj). 6.) Zimski kmetijski tečaji na deželi (inž. Vasilije Tarasov). Po kongresu se bo vršil poseben tečaj za agronomne udeležence, kjer bodo naslednji referati: Nekateri pravci v razvoju našega zadružništva v najnovejši dobi (inž. Varga); 0 živinorejskem zadružništvu (inž. Uroševič); Projekt zakona o reorganizaciji nižjih in srednjih kmetijskih šol (direktor Slavko Kolar); Razdelitev pašnikov uživalcem in drugim interesentom (docent dr. Filipovič)-. Naše domače žrebčar-ne in njih vpliv na konjerejo (direktor Steinhaus); Organizacija dela na pospeševanju perutninarstva (inž. Grujič); Problem pšenice v Jueo6laviji (dr. Mirko Ko-rič); Uloga državnih in banovinskih nose-stev pri pospeševanju kmetijstva (dr. Niko-la Ritzof). V zvezi s kongresom bodo prirejene številne krajše in daljše ekskurzije in poset zagrebškega velesejma. Vsem udeležencem kongresa je prometno ministrstvo odobrilo ugodnost četrtln-ske vožnje za vse razrede. Uprava Savcza je razposlala vsem članom že legitimacije za to četrtinsko vožnjo. Člani, ki niso dobili legitimacije, naj se brzojavno javijo tajništvu Saveza (Zagreb. Aleksandrov tre 3). — Minister za kmetijstvo pa je odobril potreben dopust vsem članom obeh udruženj, ki bodo kot delegati sodelovali na kongresu in na slavni skupščini Dopust traja od 18. do 25. t m. Razvalina življenja... Zakonska tragedija pred mariborskim velikim senatom — Košar obsojen zaradi uboja žene na 5 let robije Maribor, 17. aprila. Danc6 je stal pred velikim 6enatom ma« riborskega okrožnega sodišča ključavničar drž. železnice Friderik Košar, star 28 let, doma iz Ljutomera, obtožen, da je 13. janu« arja t. 1. v Kamniškem jarku ustrelil svojo ženo Ano. Košar je bil poprej pri finančni kontroli, od decembra 1929 pa stalno v že« lezniških delavnicah kot ključavničar. Do« slej ni bil kaznovan. Pred svojo ženitbo je imel dvoje nezakonskih otrok. Njegova po« kojna žena Ana je bila eden izmed števil« nih nezakonskih otrok Ane Kovačeve na Šobru, rejenke in gospodinje pri posestniku Kolbergerju. Vsi otroci so imeli ponovno opravka s kazenskim sodiščem iti tudi mati sama. Sin Rudolf je bil zaradi umora kme. ta Kanclerja obsojen na 14 let, drugi sin Anton je bil te dni aretiran zaradi sokriv« de na umoru, mati sama pa je bila tudi te dni aretirana, ker je osumljena, da je sku« šala najeti morilca za umor neke priče, ki je slabo izpovedala za njenega sina Ru« dolfa. Hčerka Ana je do svoje poroke živela pri materi in pod vplivi tega okolja je tu« di zrastla. V začetku 1929 je bila v bolnici zaradi bolezni... Tam je bil istodobno za« radi enake bolezni tudi Košar Spoznala sta se in med njima je nastalo razmerje, ki ga je vzel zlasti Košar zelo resno in se ta« koj odločil, da si ustvari zanesljivo in trd« no eksistenco. Tudi Ana je silila v zakon, ko se je čutila z njim mater. Košar je do« bil službo ključavničarja v železniških de« lavnicah in najel je stanovanje na Pobrežju. Dne 13. maja 1930 sta se poročila in par mesecev po poroki se je že rodil otrok. Imela sta ga nekaj časa pri sebi. Ker pa je bila tudi Ana zaposlena kot delavka v Hut« terjevj tovarni, se ni utegnila pečati z otro« kom. Zato sta ga oddala v oskrbo družini viničarji Korparja v Kamniškem jarku. Dasi sta imela skupno stanovanje, sta bi« la zakonca zaradi službe vendar le malo skupaj. Njegovo nezaupanje nasproti ženi pa kljub temu. da jo je ljubil, ni izginilo, ker je bila ona lahkoživa in se je ponovno nasproti tretjim osebam izražala, da je še mlada in da bi še »rada živela«. On pa je v vsakem njenem koraku videl prevaro in na« stajali so ponovno prepiri. Tako je prišlo, da mu je ona sčasoma zamolčala tudi stva* ri, ki so bile brezpomembne. Celo, ko je šla k materi na obisk, si ni upala tega več možu povedati. Ti odnošaji so se še po« ostrili, ko je Košar proti koncu junija 1930. prišedši domov, našel v stanovanju tujega moškega. Takrat je Košar oba pretepel in v zakonu je nastai prelom, zakaj Košarjevo sumničenje je dobilo realno podlago in nje« gova ljubosumnost nove motive. Mož je pričel zasledovati ženo po vseh pravilih spretnega detektiva. Prepiri in dejanski sjv>padi so bili vedno češči. Ana se je več« krat izrazila znancem, da bi se rada ločila. Košar pa je skušal rešiti fatomorgano za« konske sreče, vzel je otroka od korparje« vih zopet domov in poklical k 6ebi svojo mater. Nasproti ženi pa je postal strog, ne« izprosen. Toda ne lepa. ne grda beseda — vse ni nič pomagalo. Žena je pričela uha« iati in mu očitno kazati, da ga ne mara. Njega jc to vedno bolj dražilo in njegovo takratno duševno razpoloženje se zrcali iz pisma, ki ga je pisal po dejanju svoji se* Zbor geografov Ljubljana, 17. aprila Nocoj je imelo Geografsko društvo svoj redni letni občni zbor v geografskem institutu na univerzi. Geografsko društvo se je osnovalo leta 1922. kot akademsko društvo, 1. 1926. pa se je preosnovalo v splošno znanstveno udruženje. Namen društva je gojiti geografsko vedo pri nas, jo širiti ter popularizirati. V to svrho izdaja društvo svoje glasilo »Geografski Vestnik«, ki je začel izhajati 1. 1925. kot četrtletna znanstvena revija. G. V. izhaja zadnja leta zaradi tehničnih prilik izdajanja lista enkrat letno, a v nezmanjšanem obsegu. V preteklem poslovnem letu je vestnik obsegal 14 tiskarskih pol ter je letna naročnina, ki je obenem članarina, 50 Din, zelo nizka, saj vestnik prinaša zanimive in znanstveno dragocene prispevke. Pred leti so se društvena pravila izpre-menila v toliko, da postane član društva vsak naročnik »Geografskega Vestnika«. Društvo šteje sedaj 250 članov ali naročnikov društvenega glasila. Člani so univerzitetni in srednj^olski profesorji, ki gojijo geografsko vedo, akademiki in dijaki. »Geografski Vestnik« zamenjujejo z mnogimi inozemskimi znanstvenimi revijami; društvo dobiva v zameno za svoje glasilo od okoli 90 inozemskih znanstvenih zavodov bogate znanstvene revije v raznih jezikih, francoske, nemške, ruske, angleške itd. in celo japonsko, zato pa ima društvo vedno bogatejšo knjižnico. Zdaj ima že 400 raznih znanstvenih knjig in 120 revij. Na občnem zboru se je predvsem razpravljalo o pripravah in izdanju letošnjega letnika društvenega glasila. Vestnik bo izšel letos oktobra. Društvene redne odbo-rove seje se vršijo po potrebi, v preteklem poslovnem letu jih je bilo 14. V odbor so bili izvoljeni gg.: predsednik dr. Anton Melik, docent; podpredsednik dr. Val. Bohinec, profesor; tajnik Sve-tozar Ilešič, filozof; blagajnik Fr. Pen-g o v, filozof; odborniki: dr. Iv. Rakove c, asistent; prof. Silvo Kranjec in Rudolf Badjura, referent; revizorja: notar Matej Hafner, prof. Jos. Brezni k in dr. Jože Rus. stri: »... moje srce pa je bilo napolnjeno od žalosti samo krvi m nisem mogel več prenašati svojih strašnih muk ...« Tako je poteklo celo leto 1930. Košar je iskal izhoda iz položaja. Odločil se je, da ženo prisili, da ga uboga, ah pa da jo ubije. Okrog novega leta 1931 si je nabavil repe« tirno pištolo z naboji. Dal je gotovo tudi ženi razumeti, kaj namerava, ker je bila zadnje čase pred smrtjo vsa zbegana. Dne 9. januarja je dobila žena v tkalnici teden, sko plačo. Ko je prišla domov, je zahteval Košar, naj mu pokaže, koliko je dobila, in naj prispeva za gospodarstvo. Dala je 200 dinarjev, obdržala si jih je 31. Odšla pa je užaljena od hiše. Ker se ni vrnila, jo je mož hotel zvabiti nazaj in je dal 11. janu« arja otroka zanesti h Korparjevim, ker je domneval, da je žena tam Nje pa ni bilo tam ne ta, ne drug'" dan. Dne 13. januarja, baš na obletnico poroke, je Košar zopet prišel v Kamnico. Ustavil se je pri Leš« nikovih, kjer je imel svojčas s hčerko nc» zakonskega otroka, in je tu čakal 2ena ie ta dan res okrog 10. prišla od svoje matere. Ko je šla mimo Korparjevih, 60 jo ti pokli« cali, da bi uredila zadevo glede otroka, ki ga je mož pustil pri njih. Ostala je tam skoro do poldneva, potem pa šla na delo v tkalnico v Maribor. Bila je zelo potrta. Otroka je pred odhodom trikrat prekrižala in rekla, da bo prišel v roke drugi materi. Ko je Košar skozi okno pri Lešnikovih vi« del, da prihaja njegova žena od Korparje. vih, je brez slovesa odšel, prekrižal ženi pot in padle so ostre besede. Kaj, se ni dalo čuti. Le Angela Lešnikova pravi, da je ču« la, kako je Košar ženo vprašal: »Greš ali ne?« — nakar je ona odgovorila: »Ne!« Nato so padli štirje streli. Ana je zavpila na pomoč. Košar pa je zbežal v bližnji gozd. Zadel je en sam strel, toda ta skozi pljuča in srce. Smrt je nastopila v nekaj 6ekun* dah. Ljudem, ki so se zbrali hipoma, po« kojnica ni mogla nič več povedati. Košar je medtem iz gozda skočil zopet na plan in z grožnjami razgnal ljudi. Nato se je pa sam poslovi! od mrtve žene. Še tistega dne je bil aretiran. Pri zaslišanjih je priznal dc« janje. trdil pa je, da ni imel namena jo ustreliti. »Revolver sem vzel s seboj...« pravi Košar — »ker sem se bal ljudi, ki so hodili za mojo ženo. Tudi takrat sem brl miren, iz ravnotežja pa me je spravila, ko mi je rekla, da otrok sploh ni moj...« * Senatu petorice je predsedoval svetnik Lenart. Prisedniki so bili dr. Lešnik, Zem* ljič, Kolšek in Aschman, Zagovarjal je ob« toženca dr. Irgolic, državno tožiteljstvo pa je zastopal Sever. Razprava ni dala nobenih novih momentov. Obtoženec je skušal osre* dotočiti vso svojo obrambo v to, da doka. že ženino krivdo zaradi tako tragičnega konca. Vse dopoldne je razpravi prisostvovala velika množica občinstva, kakor tega ne pomni sodna kronika že od razprave proti Va!eskiniju. Večina prič je ugodno izpo* vedala za obtoženca Senat je zaključit rar.t pravo ob 11. in je po govorih državnega to« žilca in zagovornika ob 12 bila razglašena sodba, ki uvažuje vse olajšilne okolnosti ter obdolženčev zagovor, da ni hotel ženo usmrtiti, ker jo je preveč ljubil, temveč je ravnal samo v afektu. Pet let robije... Utopljenec v Savi pri Medvodah Medvode. 17. aprila. Dane« proti večeru je naplavila Sava v bližini mosta moško truplo. V utopljencu so spoznali SOletnega tovarniškega delavca Joža Okeršlarja. ki je bil zaposlen v papirnici v Goričanah. Kakor se čuje, je dobil ponesrečenec pred nekaj dnevi kazen v tovarni v iznosu treh šihtov, ker je kadi! v skladišču. Zadnje dni je izostal od dela je danes sekal ob Savi grmovje, kjer fo pa še ljudje videli. Mogoče je, da mu spodrsnilo in je po nesreči utonil. Izključeno pa tudi ni, da je šel iz žalosti prostovoljno v smrt Hmeljski trg Žatee, 17. aprila, h. (Tedensko poročilo.) Na žateškem trgu je ne glede na to, da so pri hmeljarjih še velike množine neprodanega hmelja, tendenca mirna. Cene nespremenjene 250—400 Kč. Sindikat počasi nadaljuje s prodajo blaga pri nespremenjenih cenah. Javni markacijski urad v Zat-cu je do četrtka registriral 161.000 meter-skih stotov po 50 kg. V bmeljskib nasadih so že pričela spomladanska dela. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane*: Porast oblačnosti, lahno poslabšanje vremena, nekaj dežja, nato verjetno hladneje. — Situacija včerajšnjega dne: Večji del centralnega dela kontinenta prekriva prostrani anticiklon. Na jugu pa prehaja preko Sredozemskega morja depresija, ki je povzročila pri nas padec pritiska in porast temperature ter močne južne vetrove v južnem Primorju. Pritisk je v splošnem padel za 2 do 7 mm, temperature so se večinoma dvignile za 1 do 6 stopinj. Dunajska vremenska napoved sa soboto: Na zapadu in na jugu bo slabo vreme trajalo dalje_ Na severovzhodu vreme negotovo, najbrž močni južnozapadni vetrovi m dež. Obnovite srečke za V. razred! Miliionski razred fe ©red durmi Srečke je treba obnoviti do 19. t. m. Po tem roku se bo obnova dovoljeval le. če bo srečka še na razpolago, to je, če že ne bo prodana novemu igralcu. Obnovite pravočasno, da ne bo zamer in razburjanja. Zadružna hranilnica r« z« z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Naši krmit in ljudje Od kamna do kamna najvišja palača Začetek velikomestne stavbinske dobe v Ljubljani LJubljana, 17. aprila. Jutri, v soboto opoldne bo z veliko svečanostjo ob navzočnosti ministra za socialnn politiko in narodno zdravje g. Niknle Preka položen temeljni kamen nebotičnika Pokojninskega zavoda. 1 e-melini kamen bo blagosLvil knezoškoi g. dr. Anton B. Jeglič, ki je že prispel iz Gornjega grada. Nebotičnik je. kakor znano, drugi objekt velike palače, ki bo segala od Dunajske ceste do Beethovnove uhce po Ga je vi ulici in bo združena s pokrito pasažo skozi palačo gospe Kambičeve tudi z Aleksandrovo cesto. Ta velikanska stavba, ki bo izvršena po načrtih arhitekta inž. Vladimiria Šubica, pomeri za Ljubljano začetek velikomestne ijanice do vrha gradu 68 metrov. Nad zemljo bo imela visoka stavba 10 etaž, na 11. etaži bo na ravni strehi kavarna, 12. etažo pa bo tvoril steklen razgledni stolp. Velikansko poslopje bo najmo- Minister dr. Nikola Preka rtavbmske dobe. Dosedaj je dozidano samo srednje poslopje (objekt II), ki ■ima 30 metrov dolgo pročelje ter 5 nadstropij ali 6 etaž nad kletjo in zemljo. Nebotičnik pa bo visok 54 m, kar je zelo veliko, če pomislimo, da je od Ljub- dernejše opremljeno. Tako n. pr. bo skrbelo za nagli promet troje brzovoz-nih dvigal, ki bodo z lahkoto transper-tirala od tal do kavarne na vrhu v pičli pol minuti lepo število obiskovalcev. Te dni so bila razpisana tudi dela za tretji objekt, ki ga prično graditi ob že dograjeni stavbi v Gajevi in Beethovnovi ulici. Ta objekt bo v Gajevi ulici dolg 36, v Beethovnovi pa 30 metrov. Med sedaj dozidano palačo in med novim objektom bo iz Gaje ve ulice na Aleksandrovo cesto skozi palačo Pokojninskega zavoda in skozi palačo gospe Kambičeve pokrita velikomestna pasaža s trgovskimi lokali do Aleksandrove ceste, kar bo najboljša promenada tudi v dežju in mrazu. Sedaj pokriti objekt II. bo gotov letos 1. novembra, v vso stavbo, torej tudi v nebotičnik in v objekt III. pa se bodo stranke selile lahko že prihodnjo pomlad. do veljavni za vse in tudi za velike pod« jetnike. Zadnjič smo že omenjali, koliko bo osta« lo rudarjem od pičlega zaslužka v polovici tega meseca, danes pa naj sledi še detajlni račun. Rudankopač, to je človek, ki ima običajno že večjo družino, je zaslužil pd 1. do 15. t. m. od 140 do 160 Din. Od tega pa mora plačati za pokojninsko zavarovanje 25.50 Din, v bolniško blagajno 20 Din, za razsvetljavo 4 Din, za podporni fpnd 2.50, Din, prispevek Delavski zbornici 1.50 Din, drugi rudarski skupini 0.50 Din, v ppsmrt« ninski fond 2.25 Din, v fond za brezposel« ne 0.75 Din, davka pa 5 Din, kar znaša 62 Din, Velik del teh odtegljajev gre za in« stitucije, ki niso rudarjem samo neobhodno potrebne, temveč so tudi njihova last. Brez teh ustanov rudarji ne bi mogli eksi« stirati. Nasproti očitkom, zakaj se je fond za brezposelne ustanovil šele sedaj v hudi krizi in ne že p.oprej. ko je še ni bilo, je treba poudarjati, da se je Delavska zbor* niča potegovala zanj že več let. Danes 'se je razširila razveseljiva vest, da bodo prihodnji teden 4 šihti. Za pozne« je pa je še vse v megli. Banska uprava ie prispevala k fondu za brezposelne 50.000 dinarjev. V varni pristan... Beograd, 17. aprila. Pred vazmesensko cerkvijo v Beogradu in v cerkvi sami se bo v nedeljo že ob 7. zjutraj trlo ljudi. Boegrajčani res niso med najpobožnejšimi, toda simpatičen firbec pa znajo pokazati ob takih redkih prikupnih dogodkih. V nedeljo zjutraj namreč sto* pita pred oltar filmska zvezda, naša dra« ga rojakinja gdč. Ida Krav. i- Rudarji žrtve nesoglasja med produkcijo in potrošnjo premoga Še o vzrokih rudarske krize — Za prihodnji teden se napovedujejo 4 šihti — Prispevek banske uprave fondu za brezposelne Ljubljana, 17. aprila. Kriza našega rudarstva je že stara in pripravljala se je že v letih 1927, 28 in 29, ko je naše rudarstvo lepo napredovalo. Produkcija je bila zlasti v letu 1927 re* kordno visoka. To napredovanje se čudno sliši v zvezi s krizo, a je vendar z njo prav lesno zvezmp, kajti že v letih napredka ni bilo pravega razmerja med produkcijo in potrošnjo, kar je povzročilo na pTemo« kovnem trgu krizo in ostro medsebojno konkurenco. Kriza je sedaj tako velika, da p občutijo tudi oni sloji, ki pred leti niso imeli nobenega razumevanja za mezdne m ilrurte zahteve rudarjev, ki pri nas za zelo težko in nevarno delo še nikdar niso bi l primerno plačani. Rudarji so zastavljali vedno vse svoje moči za zvišanje produ^ cije v rudnikih in je, kakor smo že zadnjic omenili, pred vojno produciral rudar po* vprečno 536, sedaj pa prpducira ob zbolj* Sani tehniki in večjem naporu 1006 in se več kg premoga (da popravimo s tem tudi tiskovno napako, ki nam je v zadnjem po« ročilu spremenila to številko v 1600). Naročila pri naših rudnikih so že dolgo nestalna. Meseci visokih naročil in visoke konjunkture se menjavi ip naglo z meseci, ko naročila izostajajo .Enkrat morajo rud« niki iskati delavce in jih vabiti od daleč, naslednje mesece pa jih zopet odpuščajo. Danes ie treba graditi za nje stanovinia in jih nameščati v povsem nehigijeničnih in nezadostnih prostorih, jutri pa bodo morda predstavljala ta stanovanja mrtev kapital. Simp iz tega že sledi, da v nremogovni m« dustriji ni pravega reda in da podjetnikom ni dosti v mislih eksistenca delavcev. Res ie, da izhaja nesigurnost rudniških podje« ti j' tudi iz tega, ker sklepa ministrstvo pro? meta pogodbe za dobavo premoga na krat« ko dobo ter realizira naročila premoga brez zadostnega načrta in razporeda tako, da sp v nekaterih mesecih naročila večja, po* tem pa zopet manjša, kakor bi bilo po* trebno. Velikp bolje bi bilo za rudarska podjetja, posebno pa še za rudarje, če bi država sklepala z dobavitelji premoga po« godbe za daljšo dobo ter izvrševala svoja naročila pp določenem načrtu. Potrebno pa bi bilo tudi, da bi se razdelila trg in po* trošnja med posamezna premogovna pod« jetja in da ne bi medsebojna konkurenca stalno ogražala delavskih eksistenc in kon* tinuitete produkcije. To pa bi bilo seveda priporočljivo le v tem primeru, ako bi do« pustila rudarska podjetja tudi kontrolo nad cenami premoga, da se ne bi izrabljala dodelitev trga za izkoriščanje konzumen* tov. Važno pri presojanju sedanje krize je tudi to, kar prinaša marčeva številka »Ru« darskog i topioničkog vestnika« na 98. strani, kjer razpravlja P uvozu in izvozu rudarskih proizvodov v lanskem letu. Po« sebno zanimive so številke glede izvoza in uvoza premoga in koksa. Izvozilo se je 111.979 ton v vrednosti 21.444.309 Din. Isto* časno pa je bilp uvoženih 583.738 ton v vrednosti 198,061.254 Din. Te številke raz« odevajo, da uvažamo več ko petkratno množino premoga, za katerega izdamo več ko dvakratno vsoto v primeri z izvozom. Veliki potrošniki premoga, med katerimi je v prvi vrsti pri nas prpmetno ministr« stvo, poudarjajo vedno in povsod, da mo« rajo nabavi iati premog tam, kjer je boljši in cenejši. To razume tudi naš rudar in je popolnoma razumljivo, če zahteva, naj bi se postavno določevanje cen raztegnilo tudi na rudarsko podjetje. Zakoni naj bo« Gospodična Ida Kravanja biva v Beo« gradu že par tednov in stanuje pri sestri svojega zaročenca ge Pajevičevi v Malaj« nički ulici 10. kjer pa 90 jo kar kmalu iz* taknili naši beograjski novinarski tovariši, in ji celo tik pred poroko ne dajo miru. Obiskujejo jo in jo sprašujejo: Tako? — A, torej tako ... Ita Rina, ki je v teku treh let zaslove* k v svojih filmih po vsem svetu, pravi in prepričevalno zatrjuje, da jo je izmučilo večno potovanje in da raje zaplove v var* rai pdstan zakona iz ljubezni Da je spo* znala svojega bodočega soproga pred tre« mi leti na svetosavski proslavi v našem poslaništvu v Berlin«, vam je morda že znano. V aftedje se ne namerava več vrniti, ako je k temu ne prisili pogodba, s kate« ro se je vezala, da bo igrala glavno vlogo še v zvočnem filmu Charlesa Amberga: »Ljubezen je pri vseh narodih enaka.« »Če se bo le dalo, se izmuznem pogodbi. Toda .. Ampak, kaj bi vati drugo! Sedmi zakra« ment... To! Gospodična Ida Iz prijazne Rožne di>5» ne je nevesta. Srečna neveste.. Naj osta« ne tudi srečna ženica, vse drugo ji bo pri« dejano po sebd. Topilo čestitamo dragi nv jakinji k poroki, njenemu ženinu pa k nevesti. Pride! Pride! Pride! I n planin Lonis Trenker | v najnovejšem grandioznem velealp skem govorečem filmu I PRIDE! PRIDE! ELITNI KINO MATICA. Prevzem novomeške ženske bolnice po banovini Novo mesto, 17. aprila. V dnevih 14. in 15. t. m. je izročil okrož« ni zdravstveni zastop žensko javno bolni« co banovini. Predajo je izvedel načelnik upravnega odbora okrožnega zdravstvene« ga zastopa g. Franc Perko v roke banovin« ske prevzemne komisije, ki so jo tvorili kot predsednik g. dr. Franc Dolšak, kot člani pa uradniki banske uprave gg. Bo* žič, inž. Otahal, Dolžan in Hočevar. Prevzele so se z bolnico vse nepremič* nine v izmeri 2 hektarov 21 arov in 5 kva* dratnih metrov s celokupnim hišnim in go* spodarskim inventarjem kakor tudi stalno in pogodbeno osebje, ki ga tvorijo 1 zdrav* pik, 1 upravnik, 12 usmiljenih sester, 8 dekel in 1 hlapec. V pokojninski stalež je uprava prevzela vdovo po umrlemu dol« goletnemu upravniku go. Belo Kalčičevo. Razume se. da so bila z bolnico prevzeta tudi vsa aktiva in pasiva Pri pregledu je komisija ugotovila, da se bolnica nahaja v dobrem stanju. G. inž. Otahal je ob tej priliki ugotovil, da so te* melji in zidovi dovolj vzdržni, da prene* sejo dograditev bolnice v dvonadstropno. Zato bo stavljen predlog, da se bolnica poveča in dogradi še eno nadstropje. Upati je, da dobi bolnica na ta način moderno urejeno porodnišnico. Po zgrad« bi drugega nadstropja bi se namreč upo« rahljali pritlični prostori samo za porodni* ški oddelek. Ljudska drama o rožmarinu Ljubljana, 17. aprila. Vladko Pfeifer nam ni neznan. Deluje pri »Zborih« in tudi v oderskih komadih manjšega formata se je že poizkusil. Zdaj nam je napisal ljudsko dramo »Rožmarin«. Avtor je zajel snov iz resničnih dogod* kov v neki gorenjski vasi nad Kranjem med svetovno vojno. Spretno in brez ne« potrebnih okolišanj razvija zgodbo, i-zpu* šča nebistven os ti, podčrtava značaj go* reniske govorice. Tzbomo so opazovani in podani narodni gorenjski običaji. Ko sem prebiral stvar, sem se preveril, da jc »Rož* marin«, ki diha vso svežino in mladost, res rožmarin v šopku naših ljudskih iger. To nedeljo zvečer bo premiera te vse* skoz posrečene ljudske drame. Vprizoril jo bo Sokol Moste. Globoko sem uverjen, da si bo Pfeiferjev »Rožmarin« utrl pot na vse naše podeželske odre. Kakor se ču* je. vlada za stvar že povsod veliko zani* manie in so avtorja zaprosili razni odri za rokopis. Veseli nas iskreno, da je posvetil Vlad* ko Pfeifer svoj talent in ljubezen ravno .ljudski igri (izdamo lahko, da ima par no« tvih stvari v zamisli), kajti potrebno je^ ida posvetimo veliko skrb negovanj« ori* gimalne ljudske igre in na ta način pone* semo moč domače odrske besede v naj« širše plasti našega naroda. — j. t. Kako naj se borimo proti raku? Mobilizacija in potrebna podpora naše javnosti Ljubljana, 17. aprila. Kadarkoli ograža kakšna kužna bolezen ljudsko zdravje, stavlja zdravništvo svo« jo pomoč na razpolago ogroženemu kra« ju, vendar ne bi bila ta pomoč zadostna, da ugonobi bolezen, če ne bi bolniki in njih otroci dejansko podpirali zdravni* ških nasvetov. Nikdar ne bo zdravniško delo samo ustavilo epidemije, če ne naj* de zadostne zaslombe v bolniški okolici in vobče pri lajikih. Tako si nadejamo za« nesljivih uspehov v boju proti tub erkulo* zi, če zainteresiramo bolnika in njegovo okolico za posledice te izrazito kronične, počasne in zavratne bolezni m ako najde* mo zadostne podpore pri vseh vplivnih či« ni tel jih. Ako organiziramo te dni borbo proti drugi nevarni bolezni, borbo proti raku, je naša prva briga, da vzbujamo zanima« nje za nevarnost, ki nam preti s te strani in je glavna naša skrb opozarjati javnost s filmom, s poučno besedo in z vsemi mogočimi pripomočki na raka, na njegove začetne znake ki na težke posledice te bolezni. Aipel je tem bolj upravičen, ker prihajajo v velikem številu bolniki v zdravniško ordinacijo, ko jim ni več po* moči, če so svojo bolezen zanemarja?*, podcenjevali ali pa morda zdravili z do« mačimi sredstvi ali se celo zatekli k ma« začu. Pomen borbe proti raku je v tem, da bolnike mobiliziramo in privedemo pra« vočasno k zdravniku. Kadar je zdravniška pomoč še možna in uspešna, Uspešna pa bo, ako najde zdravniški nasvet odziva pri bolniku. A pomen borbe je tudi v ma« terijelnem oziru, da zbiramo denarna sredstva, ki nam omogočijo nakup zadosti* ne, to je tudi za najtežja obolenja uspeš* ne količine radija, ki se ga z velikim uspe« hom poslužujemo v mnogih primer: h raka. Iz teh razlogov nam obeta boj proti ra« ku uspehov, če se složno organiziramo zo» per močnega sovražnika, zoper neprijate* lja, ki sproti pobira vedno nove žrtve. Ne« potrebne so te žrtve, če pomislimo, da je bolezen ozdravljiva, ako se zateče bolnik pra\'Očasno k zdravniku. Podpirajmo to* rej moralno in materijalno jugoslovensko društvo za proučavanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana, čigar ustanovni obč« ni zbor bo jutrišnjo nedeljo ob pol 11. v posvetovalnici na .magistratu. Vstop je vsakomur prost. Prijavite svoje članstvo v, čim večjem številu! Strašen samomor obupanega rudarja Po vrezu z britvijo se Hrastnik, 17. aprila Včeraj popoldne okrog S. so opazili stanovalci ob Savi v Hrastniku, da plava sredi reke moško truplo. Ker je bilo truplo predaleč od brega, ga ni bilo mogoče potegniti iz vode. Danes zjutraj pa so našli na bregu Save pod Plaznikovim ali Klembasovim posestvom črn suknjič, čepico in palico. V suknjiču je bilo nekaj listin, naslovljenih na ime Krča iz Trbovelj. Pozneje so našli tam blizu še okrvavljeno britev in se da iz tega sklepati, da si je nesrečnež najprej z britvijo pre-rezal vrat ali pa žile in se nato vrgel v reko. Kmalu se je ugotovilo, da v Trbovljah pogrešajo upokojenega rudniškega paznika Krča. Mož je živel v težkih gmotnih razmerah, po vrhu pa se je še žalostil zaradi sina, ki ni hotel k vojakom. Po upornega rekruta so prišli že včeraj zjutraj je vrgel v Savo in izginil orožniki. Obupani oče se je menda takoj tedaj podal na pot v smrt. Krč je bilo po rodu Ceh ter je živel dolgo časa v Trbovljah. Njegovega trupla dosedaj še niso našli. Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da iz-pijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah« drogerijah in špecerijskih trgovinah. Žrtev materinstva Polšnik, 17. aprila. V ponedeljek so v Polšniku pokopali 401etno go. Terezijo Juvanovo, ženo upo-kojenega rudarja g. Josipa Juvana xz. lep. Pokojnica je postala žrtev podeželske na« vade, da strežejo porodnicam stare zeni« ce namestu izprašanih babic. Pri Juvano* vii je bila neka 701etna ženska, ki seveda ni prav nič kriva, če takega posla ne raz* ume bolje. Le drugega dne se porodnica ni dobro počutila. Ko je prišel v soboto zjutraj njen mož domov s sejma, mu je žena tožila, da ima hude bolečine m da bi bilo dobro, če bi poklicali zdravnika Moz je poiskal voznika, H ga je poslal po zdravnika v Litijo. Toda uboga zena je umrla že pred zdravnikovim prihodom. Ta udarec je za Juvanovo družino tem obcutnejši, ker je mati zapustila sedem nepreskrbljenih otrok možu ki je bil za* rada bolezni predčasno upokojen z malo pokojnino, in ker sedaj tudi ne bo več dohodkov pokojničdne branjarije. Ta tragičen primer je ponoven opomin, da bi b?lo nujno potrebno nastaviti v Polšniku izprašano babico. Ako sedaj ka* ka mati želi babico, mora iti ponj o v Li« tijo. Šmartno ali Zagorje, kamor je po« vsod po tri ure. Menda je že prišla pred leti v polšniško občino neka babica, pa so jo vsi bojkotirali, zaradi česaT je zopet odšla. Bilo bi pač le v korist mater, če bi oblastva uvedla predpise, da se mora k vsakemu porodu poklicati izprašana ba* bica. Koroške novice GlasMo deželnega kulturnega sveta »Landw. Mitteilungen« je prinašalo svoj* čas prav dobro slovensko prilogo, ki so jo naši kmetje s pridom čitali. Sedaj deželni kulturni svet ne smatra več za potrebnp, da bi se prirejala za slovenski del dežele slovenska priloga. »Landw. Mittei?ungen« ležijo neprečitane po mnogih slovenskih kmetskih hišah, ker jih gospodarji ne razu« mejo. Prirejajo se med Slovenci kmetijski tečaji, na katere pošilja deželni kulturni svet nemške inženierie. Ti gospodje govo« rijo samo nemškp. zbog česaT ostajajo te* čaji brezuspešni. Če zna Slpvenec malo nemščine za navaden razgovor, ne pomeni to še obvladanje jezika. Zato je nujno po« trebno, da začne zopet fohaiati slovenska priloga »L. M.« rn na kmetiiiska zborova« nja naj prihajajo predavatelji, ki znajo 6?p* venski! Iz koroške dežele se je izselilo lani v prekomorske krije 240 oseb. Heimatbund goni s svojo politiko domačine v tujino, na koroška tla pa kliče Nemce 6 severa. HAKOAH (Graz) : ILIRIJA mednarodna nogometna tekma ▼ nedeljo 19. t. m. ob 16. ob vsakem vremenu na športnem prostoru SK Ilirije. Predtekma rezerve SK Ilirije ob 14.30. Domače vesti • Lep jubilej. Občni zbor Kola jugoslo« renskih sester v Ljubljani se bo vršil v proslavo desetletnega društvenega obstoja 26. t. m. ob 11. dopoldne v kazinski dvora« ni v Ljubljani. Odbor vabi k obilni udelež* bi. Ministrstvo za promet je dovolilo četr« fcinsko vožnjo vsem delegatinjam. Popust velja od 21. t. m. do 2. maja za II. in III. razred železniških vlakov in za I. in II. razred državnih parnikov. ♦ Službeni list kr. uprave Dravske banovine prinaša v 26. številki zakon o izpre-membah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet, uredbo o skupnem davku na poslovni promet in uredbo na podstavi zakona o skupnem davku na poslovni promet L 1930. in zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet iz L 1931. ♦ Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu naznanja, da priredi društveni izletni odsek to nedeljo v primeru lepega vremena celodnevni pešizlet na Sleme. Zbirališče na Zvezdi. Odhod ob 7 * Zaključek nadaljevalne šole v St. IIju ▼ Slovenskih goricah. Minulo nedeljo so zaključili v št. Ilju kmečko nadaljevalno šolo, katero je že od njene ustanovitve 1. 1928. vodil učitelj A. Sardoč. Po pozdravu župnika g. V račka je voditelj šole podal poročilo o šoli, ki je pod vodstvom g. Sar-doča tn ob sodelovanju gg. učiteljev še-ška in Avguštinčiča dobro delovala. Zastopnik banske uprave referent g. Kro-šelj je nato izrekel nekaj bodrilnih. besed, v imenu tečajnikov pa se je neki kmečki fant zahvalil vodstvu šole ln učiteljstvu. gola je v teku leta priredila več izletov, med drugim v kmetijsko šolo v Št. Jurju ob južni železnici ♦ Trtni korenjaki Podružnica Kmetijske družbe v Novem mestu sporoča interesentom, ki potrebujejo okoreninjene trtne podlage, da ima še nekaj tisočev prvovrstnih korenjakov vrste riparia portalis po ceni 50 par za podlago na razpolago. Naročila. pri katerih nai se navedeta POŠta_ in železniška postaja, naslovite na podružnico Kmetijske družbe v Novem mestu. Blejske novice. Pišejo nam: Zaradi krasnih pomladanskih dni je Bled zadnji čas precej oživel. Oglašajo se že tujci in številni izletniki Tudi čolnarji že prevaža: o po jezerski gladini obiskovalce otoška cerkve in zvonček želj se je začel zopet oglašati — Pretekli torek je snežilo po Gorenjski kakor v pravi zimi. vendar pa snes v do-lini ni obstal. — Dosedanji tajnik Zdraviliške komisije na Bledu g. inž. Ulrich se je odpovedal službi. — Hote! na blejskem gradu, ki ga vodj gdč. Angela Ple-meljeva, ie zopet otvorjen. — G. Soklič, lastnfk vile Heane, je otvoril na Bledu nov oglasni reklamni zavod. • Opozorilo radiosamaterjem. V beograj« skem radiu bo pela danes ob 17. ga. Tonka Hinterlechnerieva slovenske ljudske pesmi in sicer v Štritofovi priredbi: Kaj to more biti? Polžek leze v ogradi. Micka bi rada Jurka dobila, ter pet deloma ljudskih, de« loma ponarodelih v Pregljevi priredbi: Al* me boš kaj rada 'mela? Prav lepo je v vi« gred. Jegerle, Kje so moje rožice? Pastirček. • O, da je roža moje srce! Besedilo Mir« ka Ktmčiča je za kvartet (ali moški zbor) z baritonskim šolam uglasbil Zprko Prelo« KINO IDEAL H Premiera! Prvič v Ljubljani! ff Predstav« ob 4, %8. in 9. uril 1 Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativno vlago v %, 5. smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. 17. aprila 1931. Ljubljana 7, 760.3, 6.8, 96, tiho, 10, dež, 4.6; Maribor 7, 760.4, 7.8, 95, SE 1, 10, dež, 0.0; Zagreb 7, 760.2, 8.0, 67, NE 1, 10,--; Beograd 7, 761.3, 6.0, 55, tiho, 0,--; Sarajevo 7, 759.2, 3.8, 76, tiho, 9,--; Skoplje 7, 761.5, 5.1, 82, tiho, 6, — —; Kum* bor 7, 7585, 11.6, 89, E 4, 9,--; Split 7, 756.6, 13.0, 68, SE 10, 9,--; Rab 7, 757Si, 10.8, 65, E 2, 10, dež, 0.3; Vis 7, 762.4, 7S, 90, SE 18, megla, — —; Most« 7, 7585, 9.2, 76, tiho, 6,--. Najvišja temperatura v Ljubfjani 7:8, Mariboru 12.8, Zagrebu 15.0, Beogradu IZ4, Sarajevu 14.2, Skoplju 14.9, Kumborju 17.6, Splitu 17.1, Rabu 15.7, Visu 16.2, Mostarju 18.6, najnižja v Ljubljani 6.8, Mariboru 1.2, Zagrebu 6.9, Beogradu 0.4, Sarajevu 2.7, Skoplju 1.2, Kumborju 9.8. Splitu 10.2. Ra* bu 9.8, Visu 6.9, Mostarju 8.6. Solnce vzhaja ob 5.7, zahaja ob 18.54, kma "vzhaja ob 5JL, zahaja ob 19.40, vec. Preprosto, v narodnem tonu, melodi« jozno napisano skladbo, ki jo krasno zapo« je Slovenski vokalni kvintet (njemu je tudi posvečena), izda založba skladb pevskega društva Ljubljanski zvon. Cena prvi kup* ljeni partituri 5 Din. Ce si nabavi potem društvo partiture za ves zbor, pa le l Din. Naročila sprejema založba skladb pevske* ga društva Ljubljanski zvon v Ljubljani. * Novi grobovi. Dne 17. t m. je zadeta od kapi pri svoji hčeri nenadoma umrla ga. Karolina Goljevškova, trgovka iz Sežane. Pokojnica je bila rojena 31. decembra 1859. v Naklu pri Divači iz znane kraške rodbine Mohorčičev. Njen sin dr. Josip Goljevšček je bil advokat v Murski Soboti in je februarja letos še mlad umrl. kar je mater zelo potrlo. Bil je njen ljubljenec, a tolikokrat preizkušeno materinsko srce ni moglo trajno prenesti težkega udarca. Naj bo vrli slovenski ženi žemljica lahka in Bog pravičen sodnik! Pogreb bo v nedeljo ob 16. — V Cerkveni ulici 3. v Ljubljani je včeraj umrla ga. Marija Tri-11 e r j e v a. gostilničarka in posestnica. Pogreb blage pokojnice bo jutri ob 14. — Včeraj popoldne je nenadoma preminila gospa Frančiška Florjanov a, velepo-sestnikova žena v Kaplji pri Vranski v 65. letu starosti. Bila je vzorna mati in gospo, dinja, spoštovana od vseh. Pogreb bo jutri ob 10. — V celjski bolnici sta umrli 17. t. m. 60 letna Frančiška Travnerjeva, vdova po jetniškem pazniku in 30 letna Katarina Šramlova, dninarjeva žena z Viteškega vrha pri Slovenjski Bistrici — V Mariboru sta umrla na Teznu hišnj posestnik Josip S t o j š e k. star 83 let, v bolnica pa soproga tkalskega mojstra Emilija V r b i c k a. stara 52 let. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Na splošno željo še danes ob 7. In 9. nri r©§ tajnica Najboljša filmska opereta v letošnji J sezoni! — Film, ki nadkriljuje pri« J ljubljeno opereto »Dvoje src v *U taktu V glavnih vlogah trio najboljših igralcev Renate Muller, Felix Bres« sart, Hermann Thimig Telefon 2124. Elitni kino Matica 1 * Starogrško mesto blizu Ohrida. Znani nemški arheolog baron Reiswitz, ki se žo dolgo bavi z arheološkimi raziskovanji v Jugoslaviji, je stavil ravnatelju beograjske* ga muzeja predlog, naj bi jugoslovenski i a nemški arheologi vzajemno raziskovali okolico Ohrida, ker so tam ostanki staro* grškega mesta. Že med vojno so v kraja Gradište Bolgari odkrili važne arheološl e znamenitosti, tako grobove iz VI. stoletja pred Kristusom, v katerih je bilo mnogo zlata in raznih umetnin. Te najdbe so grs skega izvora in so bili tam pokopani naj* brže grški vojaki. Arheolog Reiswitz je za« interesiral za ta arheološko tako važni te« ren tudi predsednika Nemškega arheolo* škega instituta dr. Bodenwaida in je insti* hrt že odposlal svoje člane v Gradište. Nemški arheologi so prepričani, da bodo odkrili v tem kraju ostanke večjega staro* grškega mesta. * Zanimiva rimska grobnica. V hiši trgovca Ahmeta Kaliča v Ljubiškem so odkrili zanimivo rimsko grobnico. Ravnatelj splitskega arheološkega muzeja dr. Abra-mič io ie natančno preiskal m ugotovil, da je iz dobe oesarja Avgusta. 4 Medved v Kamniških planinah. Y sredo popoldne okrog 3. ure so dvorni lovci v Zagradišu pod Mokrico v gozdovih naleteli na sledi in odpadke medveda. Našli so tudi ostanke raztrganih srn. Tak6 poročilo, ki ga je prejela Meščanska korporacija v Kamniku od lovcev. Pred leti je vzbudil lov in pogon na kosmatinca, ki je »trga!« ovce v Kamniških planinah, obilo veselo-sti, ker se je izkazalo, da tudi drvarji, med katerimi je bilo nekaj južnih bratov, radi jedo ovce. Nu. izključeno pa tudi ni, da si je prišel pravi kosmatinec ogledati znane »Medvedje jame«, bivališče svoiih prednikov. * Zopet nezgoda s kropom. V Spodnji Koreni v Slovenskih goricah je 11-letna rejenka Matilda Bezjakova po nesrečnem naključju padla v kad vrele vode. Opekla si je ves spodnji del telesa in so jo morali prepeljati v mariborsko bolnico. * Zagoneten strel v noči. fe Besni ce pri Trebeljevem so včeraj pripeljali v Ijubljan* sko bolnico 25«<1etnega Antona Levičnika. Anton se je mudil ponoči v sosedni v«6i, kjer je bfla njegova sestra zaposlena v ne« ki hiši z luščenjem, m jo ob 2. spremljal domov. Na poti pa sta nenadoma oba op a« žila, da jima sledi neznan moški. Ta se je na samem naenkrat ustavil in ustrelil. Kro* gla je zadela Levičnika v glavo, k sreči pa ga ni ranila prehudo. Napadlec je po zlo« činu pobegnil in ga neutrudno iščejo orož« nilci. Ker Levičnik, kakor pravi, ni imel nobenih sovražnikov, domnevajo, da gre za pomoto in je nameraval neznanec napa* sti koga drugega. * Obup kmečkega fanta. V občini Rn-men prt Sv. Lovrencu na Pohorju se Je 24-letni hlapec Friderik Žumer is Kum-na poskusil ustreliti. Nabasal je lovsko puško in jo sprožil proti svoji glavi. Pre-streffl si je desno stran vratu ter ohetre-fi! desno oko. Težko ranjenega so prepe- FAH-JHM TABLETE v pri prehladu in bolečinah ljali v splošno bolnico v Mariboru. Baje gre za nesrečno ljubezen. ♦ Zaključek strašne rodbinske tragedije. Sodišče v Novem Sadu je prisodilo tri mesece zapora 18 letnemu posestniškemu sinu Branku Maleševu. ki je z železnim loncem razbil lastnemu očetu glavo. V Male-ševi rodbini so vladale žalostne razmere, ker ie 56 letni gospodar Miloš, ki je bit vdovec, pijančeval ter zelo grdo ravnal s svojimi otroki. Vrhu tega se je hotel oženiti in so bili zato v hiši vedno prepiri. Ko je nekoč pijan in razjarjen navalil na sina. je ta zamahnil proti njemu z železnim loncem. ki mu je bil v silobranu najbližji pri roki, in nesreča je bila gotova. Oče pod rušo. sin v zapor... * Obleke in klobuke kemično Cisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane a— Iz gledališča. Drevi uprizori drama »Dom osamelih žena«. Nad 25.000 ljubiteljev naše drame je po gledališki statistiki videlo izza prevrata dalje Shakespeareje-vega »Hamleta« v slovenščini. Nobeno izmed Shakespearejevih del. ki so bila uprizorjena na našem odru, nima toliko privlačne sile pri občinstvu. Vedno je bila hiša če ne popolnoma razprodana pa vsai izvrstno zasedena. Prepričani smo, da bo precejšen del teh gledalcev želel videti »Hamleta« v izvirniku, v najčistejšem Sha-kespearejevem jeziku, kakor ga bodo dali v ponedeljek odlični angleški gostje, znani pod imenom The English Players. Gostovanje bo v opernem gledališču. Vstopnice se že dobe pri dnevni blagajni v operi. — V operi se drevj uprizori »Boris Godunov« S tem delom počasti opera 501etnico smrti velikega ruskega skladatelja Musorgskega. Naslovno partijo bo pel znani prvovrstni interpret Borisa, odlični pevec in igralec Zigmund Zalevski. Predstava bo prvovrstna ter obisk kar najtopleje priporočamo. Vstopnice se lahko rezervirajo pri dnevnt blagajni v operi, telefon 2231. u— Pričetek organizirane borbe prem dvema škodljivcema naroda. Jutri ob 9. b« v dvorani OUZD občni zbor Protituber« kulozne lige. ob pol 11. pa v mestni posvetovalnici ustanovni občni zbor Jugoslovenskega društva za proučevanje in zatiranje raka z dnevnim redom: poročilo predsednika pripravljalnega odbora, sprejem pravil, volitve, slučajnosti Toplo priporočamo udeležbo na obeh zborih in pristop k obema društvoma. Skrajni čas ie. da se tudi pri nas organizira vsa javnost za borbo proti jetikj in raku. saj je škoda vedno večja in je treba rešiti še tisočere probleme. u— Starešinski društvi »Jadran« in »Tri* glav« vabita svoje člane na sestanek Zveze naprednih jugoslovenskih akademskih sta* rešin v torek 21. t. m. ob 20. v restavraciji hotela štrukelj. Otvarja se ciklus referatov o naših srednjih in strokovnih šolah. Re« ferenti: direktor Reisner, prof. Jeran, Pav« lič in drugi. u— Nedvomno bo ena najboljših sred« nješolskih prireditev nocojšnja akademija SISU »Preporoda« v areni Narodnega do« ma. Skrbno izbrani program kakor tudi iz« vajalci sami nam jamčijo za izvrsten uspeh, saj imajo »Preporodove« akademije že star priznan sloves. Akademija se bo začela točno ob 20. uri, na kar cenjeno ob* oinstvo izrecno opozarjamo. Po programu bo ples. Za plesalce bo skrbel priznani jazsz Sonny«boy, za neplesalce pa dobro založe* ni buffet. Zabave bo torej dovolj za vse, ki hočejo preživeti nekaj veselih ur med našimi srednješolci. Čisti dobiček je name« njen fondu za »Preporodovo« kolonijo bo* lehnih dijakov na Jadranu. Zato danes zve« čer vsi v Areno! — Odbor. u— »Tekmeci nad oblaki« — »Pilot Ijn-bavi« — film ZKD. Samo še danes ob 14. in jutri ob 11. bo predvajala ZKD veliki letalski govoreči film »Pilot ljubavi<. Na to senzacionalno filmsko delo opozarjamo vsakogar s priporočilom, da al film ogleda. Cene prostorom znižane na 4 do 10 Din za sedež. u— Oblastna strelska družina Ljubljana priredi to nedeljo ob pol 9. na vojaškem strelišču ostro streljanje v svrlio preizkušnje pušk. Za člane udeležba obvezna, da dvignejo legitimacije in strelske knjižice. u— V druStvn »Soča« bo drevi ob po! 21. zelo zanimivo predavanje. G. prof. dr. Vin« ko Šarabon bo v svojem sprehodu po svetu opisal najnovejše dogodke zadnjega časa na podlagi zemljevida. K predavanju, ki bo pri Levu, so vabljeni Sočani, prijatelji in sploh vsi, ki se za to zanimajo. Vstop svo« boden. n— Zadnjič v sezoni uprizori šentjakobski oder veseloigro »ExtemporaIe« drevi. Veseloigra je bila dosedaj že sedemkrat upri- Bolni na gihtu in revmatiznra ne morejo zadosti prehvaHti edinstveno učinkovanje TOGAL-TABLET. Ako jih vzamete pravočasno, izginejo takoj pojavi bolezni. Neškodljive za želodec, srce in ostale organe. En poizkus napravite v lastnem interesu, toda zahtevajte samo TOGAL! Ni nič boljšega! V vseh lekarnah 4074 ZA BIRMO rt pred nakupom oglejte bogato zalogo ur, verižic, obeskov, nhano v pri najstarejši tvrdki LUD. ČERNE LJUBLJANA, WoIfova uBca Ste«. S. 5691 »orjena bi povsod z velikim uspehom. — Vstopnice se dobe pri g. Milošu Karnični-ku na Starem trgu. a— Šentjakobčani prideio na Vič. V nedeljo 19. t. m. bo gostoval po daljšem presledku Šentjakobski gledališki oder v So-kolskem domu na Viču. Gostje uprizorijo izvrstno burko »Extemporale«. ki ie doseg Ia na domačem odru lep uspeh. Posetite predstavo v čim večjem številu! o— Promenadni koncert v primeru lepega vremena Priredi danes ob 18. v Zvezdi godba Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga«. Pod vodstvom ka-pelnika g. Svetla bo izvajala godba nasled nji program: Uvodna koračnica; Mozart: Figarova svatba — uvertura: Fučik: Zim-ski viharji — valček: Smetana: Prodana nevesta — fantazija; Jessel: The Gibson Girl — ameriški intermezzo; Eisenmann: Ti si moja zvezda — tango; Stolz: Garde oficir — fox; Boilden: Bagdadski kalif — uvertura; Zaključna koračnica. u— Poziv Sokolske župe Ljubljana. Umrl je bivši večletni župni starosta br. dr. Alojzij Kokalj, ki je bil vedno zaveden Sokol in je žrtvoval mnogo dela sokolski ideji. Pozivamo članstvo vseh ljubljanskih in okoliških društev, da se udeleži pogreba blagopokojnega brata v krojih z društvenimi prapori. Zbirališče članstva ob pol 15 pred Narodnim domom. Pogreb bo danes ob 15. iz hiše žalosti. Marmontova 14. o— Zanimivo skioptično predavanje. So* kol I. priredi drevi ob 20. uri na Taboru predavanje br. dr. Minara o »pomenu telo« vadbe zopet deformacije trupa. Predava« nje, ki ga bodo spremljale skioptične slike, bo izredno zanimivo in poučno, zato pozi« va Sokol I. članstvo in ostalo občinstvo, da ga poseti v čim večjem številu. u— Sokol Moste priredi premijero ljudske igre s petjem v treh dejanjih »Rožmarin« (spisal br. Vladimir Pfeifer) v nedeljo 19. t. m. ob 8. zvečer v svojem domu. Po prireditvi sodeluje pevski zbor »Moste« Ker je igra posvečena spominu žrtev sve tovne vojne, pričakuje Sokol polne udelež be zlasti od bivših bojevnikov. a— Fantje se zbiralo da odidejo sera ta tja,, kamor jih kliče vojaška dolžnost. Ob priliki jesenskih naborov so pele harmonike vse bolj razposajeno Pa tudi vrisk fantov je bil vse bolj podjeten, kakor }e sedaj, ko gre za res. Vso zimo so modrovali fantje doma in po gostilnicah z onimi, kj so že odslužili kadrovski rok. poslušali zvesto njihove besede, se že nekaj naučili, mnogi med njimi veliko koristnega v sokolskih telovadnicah in tako pričakali dan slovesa od očeta, matere, od ljubice zaljubljene... Z vsemi vlaki prihajajo v belo Ljubljano. Po ulicah ie le malo uka-nja, fantje se vedejo dovoli dostojno. Da ni bilo prehudega dirndaja, je preprečila tudi vojaška oblast, kj je prestregla nove rekrute na vseh treh kolodvorih in skrbela za to. da so odmaširali večji del kar na ravnost v kasarne. Tam bodo počakali par dni. da jih porazdele in odpravijo v kadrovsko službo, pretežno na jug, kjer bodo naši fantje spoznali druge kraje in ljudi, ki nai jih vzljubijo z isto ljubeznijo, kakor so jim pri srcu naša polja in gorice. u— Gramofon in zastavni listek. Policija je aretirala 17 letnega brezposelnega Josipa C. iz Ljubljane. Pri njem so našli listek mestne zastavljalnice, kjer je v januarju zastavil gramofon s 15. ploščami. Gramofon je znamke »Mikado« rjavo pleskan. Jože se zagovarja, da je gramofon in plošče lani v decembru kupi! od neznanega moškega, kar pa menda ne bo držalo. Jože ie namreč znan tatič. Lastnik gramofona naj se zg!a-si na policijski upravi. a— Nesreča v Šiški. V četrtek popoldne se ie pripetila v Vodnikovi tovarni kisa na Celovški cesti občutna nesreča. 36 letnega Antona Mraka, ki ie v kisami zaposlen že 15 let, so našli v kisarni na tleh s oočene lobanjo, vendar pa pri zavesti. Ponesrečenec sam ne more pojasniti, kako se mu je nesreča primerila. Možno je. da je pader s tri metre visokega odra. kamor je dnevno šel večkrat zalivat, lahko pa tudi, da mu je spodaj na gladkih tleh spodrsnilo odnosno. da je padel v trenutni omotici. V kisarni ie bil sam. Nemudoma so ga prepeljali v bolnico. — Prvotne vesti, da ie padel s stavbnega odra. ker se mu ie zlo-mila deska, so brez podlage. o— Dolgj prsti. Ponoči je neki zlikovec vlomil v stojnioo branjevke Marije Skubi-čeve v Šolskem drevoredu. Tat je odnesel klobase in sladkarije. (Posestniku Ivanu Pancetu z Viča pa je nekdo odnesel z njegovega zemljišča ob cesti 9 desk iz topolo-vega lesa, vrednih 200 Din. o— Stenice ▼ stanovanjih, v stanovanjski opremi, v pohištvu, za slikami na stenah in v razpoklinah tal so se pričele z nastopom toplejših dni zopet pojavljati v veliko nadlego stanovalcev in povzročajo mučno delo gospodinjam, ki po najvestnej-šem snaženju le ne dosežejo zadostnega uspeha. Mrčes, ki je tudi za prenos nalezljivih bolezni nevaren, se rad drži tudi pohištva. zato se prenaša s preselitvijo tudi v novo stanovanje. V zadnjih letih se stenice uspešno zatirajo s cikionizacHo, z uporabo cianovodikovega plina, ki jih uniči in temeljito odpravi z zalego vred. Taka desinsekcija stanovanj m pohištva je uvedena tudi v Ljubljani po mestnem fizika-tu. To delo izvršuje z vso točnostjo in največjo pazljivostjo specijalno izvežbano osobje. Mestni fizikat vabi gospodinje in poziva sedaj ob pričakovanju večjega sezonskega tujskega prometa tudi uprave hotelov in prenočišč, da si za uničenje stenic in mrčesa preskrbe pomoč mestnega fizi- kata.__ a— «f*an» ovratnik le lepo snežno beL Iz Celja e— Promenadni koncert Je priredila v četrtek zvečer pred kolodvorom železničar« ska godba, ki ima v svojih vrstah tako do» ber godb en materija!, kakor le še nekatere največje godbe v banovini. Koncert, ki bd ga želeli imeti čim pogostejše, je privabil na prostrani Krekov trg številno občinstvo. e— Mestni kino. Drevi ob pol 21. zvočna opereta »Cikoška baronesa«. Predigra Fo* xov zvočni žurnal. e— Zadnji dan za obnov« srečk je da« nes. Ne odlašajte! Izjemoma bomo srečke za V. razred obnavljali Se do vključno če* trtka 23. t m. opoldne. 2efite n piti prvovrstno vino, obtičite Vinarno »ERNIN DOM" ZAGREB, Petrinfska 39 ifPreko ceete Upravi policije). Topla in mrzla knhinfr. e— Počitniške kolonije ob morja. Tudi letos bo priredilo celjsko Kolo JS pet po« čitniških kolonij v svojem domu v Bakar« cu na Jadranu. Kolonije bodo trajale po 3 tedne in se bodo vrstile: I. od 14. junija do 5. julija, II. od 5. do 26. julija, III. od 26. julija do 16. avgusta, IV. od 16. avgusta do 6. septembra in V. od 6. do 27. septem* bra. Vsa pojasnila daje in sprejema prija« ve gdč. Marija Kernova v dekliški meščan« ski šoli ob sobotah od pol 12. dalje. Orno« gočeno je tudi obročno odplačevanje. e— Pasji in mačji kontumac je mestno načelstvo s 15. t. m. proglasilo za območje mesta. Vsi psi. ki niso varno priklenjeni, morajo biti opremljeni z močnim nagobčni* kom ali pa jih mora krepka o6eba voditi na kovinski verižici. Prosto po mestu tn?« gajoče mačke se bodo uničile. V času kon« tumaca se ne smejo prestavljati psi v kra* je. kjer ni kontumaca. V tem času psi tudi nikakor ne smejo v javne lokale in kopali* šča. Vsako sumljivo obolenje se mora ne* mudoma prijaviti mestnemu načelstvu. Re* klamacije se ne bodo niti sprejemale, niti uvaževale. Pevski večer ge. Pavle Lovšetove drevi ob 20. v Ljudskem domu. 5756 e— Nesreča steklarskega brusača. V ste« klarni Sv. Križ pri Rogaški Slatini se je pred 14 dnevi pri brušenju stekla urezal s steklom v levo roko 25 letni steklarski po» močnik Slavko Karat, doma od Sv. Trojice pri Rogatcu. Rana se je inficirala in je nastopilo zastrupljenje krvi. Karat se je mo« ral podati v celjsko bolnico, kjer so našli v rani kos stekla in ga odstranili e— Tovariša je okradeL V četrtek sta po raznih celjskih gostilnah popivala 28*ktni brezposelni delavec Miha Š. iz Kaplje vasi in 28 letni Franc B. s Pobrežja. France je slednjič v neki gostilni za mizo zaspal, msd tem pa ga je Miha olajšal za listnico s sto« takom. Policija je Miho aretirala v dri-gi gostilni in našla pri njem samo še pni /no listnioo in 12 Din. Ostalo je Miha zapil. B* stine pa zavrgel. Izročili so ga sodišču. Iz Maribora a— Koncert komornega tria ge. F. Braillove, ki je pred kratkim absolviral ve5j<* koncertno turnejo po severni Italift ki striji ter so se vsi inozemski Tisti o njegovi umetniški kvaliteti izražali zelo laskavo, bo danes v gledališču. Spored obsega Beetlio*. na, Schuberta, Čajkovskega io Kolleri t s cha Vsekakor bo to izreden umetniški u2r.sk. Dramske cene. a— Predavanje »»Napredka*. V neck!**, 19. t. m. ob 10. dop. bo predaval v Narc»&. nem domu g. Branko Alujevič iz Ljubljana o naši ideologiji Vabljeni tudi člr.m starešinske organizacije. a— Otvoritev Trsten Jakove mnetniške razstave bo jutri 19. t m ob 11. v Kazinski dvorani. Umetnik bo sam posetnike uri otvoritvi vodil po razstavi ter razkazoval in tolmačil slike. a— Kino predstave. Grajski kino: S troo še nekaj dni 100% govoreči in zvočni v©, lefilm v nemškem jeziku »Afrika govoii*. Union kino do vključno ponedeljka: Anna Christie. — Apolo kino: danes ki v nedeljo! Douglas Fairbanks »Železna maska«. a— Pravilne številke ljudskega šteti a v Mariboru. Pri telefonski transmisiii so se včeraj objavljene številke glede ljudskega štetia v Mariboru popačile. Naštetih je bilo 33.117 prebivalcev, od teh 16.498 moških ln 16.619 ženskih. Nemški materinski jezik je od celokupnega števila prebivalcev pr:;ma»-lo 3641 oseb. K nemški narodnosti se je priznalo od vseh prebivalcev 1544. k jugoslovenski narodnosti 31.573 oseb. Od 1544 oseb. ki so priznale nemško narodnost Je 639 inozemcev. Od vseh prebivalcev, ki imajo jugoslovensko državljanstvo, sta se priznali k nemškemu materinskemu jeziku 2002 osebi, k nemški narodnosti od teh s>G5. Naši čitatelji naj s temi številkami korigirajo včerajšnji članek! a— Ljudsko štetje v Krčevini je naštete 2159 prebivalcev, od teh 1126 žensk in 1033 moških. Za Nemce se je prijavilo 160 oseb, to je 7 odst. vsega prebivalstva. Rezultat ljudskega štetja kaže, da je število prebivalstva naraslo za 100 oseb v primeri t letom 1921. a— Prememba posesti. Gostilno Lovski dom v Krčevini je kupil mariborski trgo« vec Urban Dpbljekar. a— Ogenj v Brezju. V četrtek Je v Mar. Brezju pogorela hiša mehanika Vrhovška iz Pobrežja. ki je bila krita s slamo in večinoma lesena. Domači gasilci so pokazali veliko požrtvovalnosti. Čeprav je bila hiša že popolnoma v plamenu, se jim je posrečilo rešiti iz nje vse stvari. Na kraj nesreče so takoj prihiteli tudi gasilci iz sosednih krajev. Domneva se, da so oseni zanetile iskre iz dimnika. a— Riziko dela. V Vrhdoln pri Pek rab' se je ponesrečil med delom 42 letni Franjo Skrbinšek iz Bistrice pri Limbušu. Dobil je na desni roki težko poškodbo in so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v mariborsko bolnico. a— Usodepoln zakonski prepir. V predmestni občini Krčevina se je odigrala zakonska komedija z žalostnim koncem. Vi-ničar Ivan R. je nekoliko kasneje ne?o običajno prišel domov. Žena ga je sprejela s kopico psovk, kar je moža tako razjezilo, da je jo je močno udaril s kolom po glavi. Zaradi hudih poškodb so morali ženo prepeljati v bolnico. a— Od mariborske mestne pobcije. Ker je g. nadsvetnik Kerševan razrešen z 20. t. m. kot upravnik mestne policije, je pri« čel včeraj prevzemati posle g. svetnik Pirš cot novi upravnik. Z včerajšnjim dnem je udi nastopil svojo službo pri tukajšnji po* iciji iz Zagreba semkaj premeščeni g. nad* comisar Ivo Zetkovič. a— Vlom v meroizkusni urad V noči od četrtka na petek je neznani storilec s po« narejenimi ključi vlomil v pisarno meroiz* cusnega urada v Frančiškanski ulici in istotako s ponarejenimi ključi odprl preda« e pisalnih miz. Toda možakar se je grdo opekel, ker v uradu reza časa svoječasnega vloma ne shranjujejo več denarja. Včeraj zjutraj so aretirali 4 sumljive postopače, da doženejo, če ni eden ali drugi morda kaj v zvezi s to nočno avanturo. a— Nepoboljšljiv tat je vsekakor 4P!etn1 Franc Breznik iz Sv Jakoba v Slov. goricah. Ze približno 30 krat ie našel gostoljubno streho na sodniti, 12 krat se ie moral pokoriti zaradi prevelike ljubezni do tuje lastnine. V četrtek so ga zopet zasačili, ko je v Spod. Radvanjn ukradel posestniku Rotn zimsko suknio. vredno 1000 Din in hotel ž njo pobegniti, kar pa se mu ni posrečilo. Orožniki so. ra izročili v zap jn ^ okrožnega sodišča ▼ Maribora. Z Jesenic s— »Vihar na Montblancu« predvaja ki« np »Radio« v soboto, 18. t. m. ob 20. in v nedeljo, 19. t. m. ob 15., 17. m 20. 6— Obrtno društvo priredi nekega veče* ra prihodnjih dni predavanje p davku, predvsem o noveli davka na poslovni pro« met za udeležence knjigovodskega tečaja in vse ostalo obrtništvo, katero bomo še posebej vabili. Predava strokovnjak. — Načelstvo. s— Podružnica Rdečega križa za Jeseni« ee in okolico bo imela v sredo 22. t. m. ob 19. v pisarni mestnega magistrata redni občni zbor. Člani, pridite. s— Otvoritev nogometne sezone, V ne« deljo ob 15. bo na igrišču v Kurji vasi no« gometna tekma med SK »Bratstvom« z Je« senic in rezervo SK »Primorja« iz Ljublja« ne. Obeta se zelo zanimiva borba. Pridite! Iz Trbovelj t— Srečke razredne loterije naj se čim« prej zamenjajo v podružnici »Jutra«. Žre« banje se prične 24. t. m. t— Kino Sokol bo predvajal drevi ob 20. nemški film »Hrepenenje vsake žene«. Po« leg »Grom in pekel«. Iz Novega mesta n— Razširjenje tovarniškega obrata. Ke« ramika, družba z o. z., bo svoj ročni obrat povečala in pričela izdelovati tudi umetne keramične izdelke. n— K naši notici o cerkvenem koncertu, ki ee je vršil 15. t. m., pripominjamo, da je pri koncertu sodeloval tudi sokolski or« kester z devetimi godbeniki v polno zado« voljstvo dirigenta g. Sattnerja, ki je orke* stru dirigiral sam, dočim je g. dr. Cerin dal le deset svojih godbenikov orkestru na razpolago in osebno prisostvpval koncertu. n_ Ragov log za občinstvo zaprt. Lan« sko leto so lastniki tega gozdnega kom« pleksa, ki se nahaja tik mesta na desni strani Krke, zaprli občinstvu v log dohod. Olepševalno društvo, ki je posredovalo v orilog občinstva, je naprosilo sresko načel« t, ki ni nikjer označena kot javna. „ Šahovski klub je priredil v ponede* ljek v kavarni Splihal, kjer ima klub svoje prostore, zanimivo igro, ki se je odigrala med člani kluba in dijaštvom. Rezultat je bil 3:3. Iz življenja na deželi HRASTNIK. Kino Narodni dom bo predvajal danes in jutri Metro-film »Z one strani življenja«. KONJICE. Gostovanje mariborskega gledališča bo pri nas drevi ob 20. v telovadnici deške osnovne šole. Uprizorila se bo velezanimiva vojna drama »Karel in Ana«. Predprodaja vstopnic je pri g. trgovcu Zo-retu. Pridite tudi iz okolice! — Majski pešizlet sokolskih društev in čet Dravinjskega sokolskega okrožja bo v nedeljo 3. maja k najagilnejsi sokolski četi v Špitalič. Prihod vseh edinic v Špitalič je določen na 14- Takoj po prihodu se prično tekme v metanju krogle, ob 16. pa uprizorijo špital-čani igro »Domen«. — Javna tombola Sokola v Konjicah bo 2. avgusta. Domača in okoliiška narodna društva na na ta dan ne določajo svojih prireditev. — »Snegulči-co«, igro v 6 slikah, uprizori sokolsko lutkovno gledališče v Konjicah v nedeljo 26. t. m. ob 15.30. — Posestvo Ivana Polha na Prevratu pri Konjicah je kupil te dni ekonom Gošnik Jože. ROGAŠKA SLATINA. Tukajšnje Pevsko in prosvetno društvo »Sloga« je imelo redni občni zbor ob pičlem številu članstva, kar pokazuje. da vlada vse premalo zanimanja za društvo med člani. Društveni odbor se je izpopolnil z agilnima članoma postajnim načelnikom sosp. Bradnerjem in zdraviliškim blagajnikom g. Juvancem, tako da ima sedaj društveni odbor vse poao-je, da bo društvo v tekočem letu lepo delovalo. — Za nedeljo 12. t- m. je priredilo društvo v dvorani hotela »Pošte« predavanje o razvoju letalstva, ki pa se je moralo opustiti, ker so prišle k predavanju samo tri osebe. Predavanja naj bi se vršila po končam zdraviliški sezoni ali pa v zimskem času, ker na pomlad ob lepem vremenu vse pohiti v naravo. — Društvo pripravlja igro »Poslednji mož«, katere režija se nahaja v rokah agilnega prosvetnega delavca g. Bradnerja, ki je obenem predsednik dramskega odseka. Igra bo 19. t. m. v hotelu »Pošta« s pričetkom ob 20. GOSPODARSTVO Nove težkoče se obetajo nagemu lesnemu producentu Od Društva gozdnih posestnikov smo prejefi daljši dopis, iz katerega posnema- IDpred enim letom, 16. aprila 1930 je kr. banska uprava dravske banovine uvedla 2% takso na sečnje gozdov ter s tem zelo obremenila našo lesno produkcijo. Uvedba te takse je zb-idila splošno nevoljo med gozdnimi posestniki, ki že itak trpe zaradi velike lesne krize. Na splošno zahtevo gozdnih posestnikov so letos predpise o tej taksi nekoliko omilili s tem, da se je zvišala količina lesa, ki ni podvržena tej taksi, sicer pa je breme ostalo nespremenjeno. Novi zakon o šumab od 21. decembra 1929 pravi v svojem § 79-: »Praviloma ni dovoljeno jemati lesa iz gozda, če se ni prej žigosal s šumskim žigom. Od tega se lahko izvzame jo mali privatni gozdovi, za katere more ban predpisati, upoštevajoč krajevne razmere, posebno postopanje. Za izvoz lesa, kakor tudi za izvoz drugih gozdnih produktov 9e bodo po potrebi izdajala pismena dovoljenja. Predpise za žigosanje, odnosno dajanje dovoljenj izdaja ban.« V naši banovini dosedaj še ni bala izdana zadevna naredba. Pač pa jo je izdala banska uprava savske banovine v Zagrebu. Zanimivo je, da si nekoliko ogledamo to naredbo, ki se obeta tudi nam. Iz nared-be posnemamo naslednje: Praviloma ni dovoljeno jemati lesa iz gozda, dokler ni žigosan s šumskim žigom, t j. s kladvičkom (zapriseženega gozdarskega organa). Od tega predpisa so izvzeti gozdovi malega privatnega posestnika, ko jih površina ne presega 10 hektarjev m če se posekani les iz takih gozdov rabi za lastno porabo. Izvoznice dajejo šumarski referenti pristojnih sreskih načelstev. Glede izdajanja izvoznic malim gozdnim posestnikom ali onim, ki prodajajo les v manjših množinah, se predpisuje naslednje: 1.) Vsaka izvoznica se sme glasiti: a) na največ osem voz ali šestnajst kub. metrov drv sa kurjavo; b) na največ toliko komadov gradbenega lesa, kolikor se ga more dvakrat izpeljati; c) na največ toliko komadov debel koljev ali panjev, kolikor se jih more dvakrat izpeljati (pri stavbnem lesu, deblih, koljih se mora navesti število komadov); d) na največ dva voza drugega lesa kakor n. pr. palic, obročev za sode itd. Ce hočejo mali gozdni posestniki izvažati iz svojih gozdov večje količine lesa, morajo prositi za dovoljenje od pristojnega sreskega načelstva. _ 2) Večji gozdni posestniki ah izkoriščevalci njihovih gozdov, ki sekajo gozd po odobrenih gospodarskih načrtih ali programih in žele izvoziti les na zeleznisko aai parobrodno postajo ali v kako javno skladišče, lahko dobijo eno izvoznico za vso množino lesa. , , . . Postopek pri izdajanju teh izvoznic je dolg, zamuden, pa tudi drag. Gozdni posestnik mora predvsem dobiti od zapriseženega organa (logarja), ki mu je les žigosat potrdilo, da je nasekal v lastnem gozdu (natančno označenem) tohko in toliko lesa. Na podlagi tega potrdila mu izda županstvo izvoznico, da sme lastni les izvoziti iz svojega gozda. Ce je pa les Kupljen, mora lastnik gozda izdati kupcu potrdilo, koliko in kak les je od njega kupil. šele na podlagi tega potrdila more županstvo izdati izvoznico, v kateri se mora natančno označiti, koliko in kakšen les se izvaža in kam se vozi, n. pr. v Zagreb^ na žago, na trg itd. Končno dovoljenje pa izda šele sreski šumski referent. Vse te izvoznice nimajo prav za prav drugega namena nego kontrolirati množine posekanega lesa v svrho odmere i/o banovinskega davka na sečnjo, ki ga je savska banska uprava tudi uvedla, m pa preprečiti, da se ne krade les. Kontrola teh izvoznic je zelo stroga. Vsi gozdnonad-zorni organi in vsi organi javne straže (logarji, redarji, financarji, orožniki itd.) morajo od vsakogar, ki vozi les, zahtevati, da se legitimira z izvoznico. Ce pa voznik nima izvoznice, se sme les zapleniti. Iz vseh določil razvidimo, da bo taka naredba, ee jo bodo uvedli tudi za našo dravsko ba'vovino, hud udarec našemu gozdarstvu, naši lesni produkciji, naši lesna industriji in trgovini. Ves postopek je tako zelo kompliciran, da bo na vsak način otežkočil produkcijo. Gozdni posestnik, ki bo hotel v svojem gozdu sekati, bo moral najprvo naznaniti sečno ter plačati 2% banovinsko takso- Ko bo posekal, bo moral zopet poklicati gozdarskega organa, ki mu bo žigosal posekani les. In potem se bo pričel križev pot od župana do sreskega gozdarskega referenta, če bo hotel izvoziti par voz svojega lesa iz lastnega gozda. Vsa ta procedura je združena z velikimi stroški, kar bo povzročilo podražitev lesa in s tem občutno zmanjšanje konkurenčne zmožnosti na svetovnih tržiščih. Ce je sosedna savska banovina uvodla to novotarijo, potem še nikakor ne sledi, da so izvoznice tudi pri nas umestne in potrebne. Gozdovi savske banovine večinoma niso last posameznih oseb, marveč last ta-kczvanih imovnih občin, last veleposestev itd. Vsi ti gozdni kompleksi stoje pod nadzorstvom in upravo gozdarskega osobja. ki je vsak čas na razpolago, tako da žigosanje debel in preskrba izvoznic ni ravno iieidogf ča In vendar se tem izvoznicam upira hrvaško seljaštvo. V naši banovini, kjer je gozd last individualnega posestnika, kjer je gozdarsko osobje tako redko, da svoje službe v gozdu sploh opravljati ne more, marvoS se mora omejiti samo na pisarniško delo, bo ts>k sistem naravnost neizvedljiv. Kdor ne veruje, naj si samo predoči, kakšen križec pot bo moral naš kmetovalec prehoditi, preden to spravil eno deblo na žago aV eno desko na kolodvor. Kako pa naj tndi sreski gozdar vsa debla svojega sreza žigosa in kdaj naj se izstavijo predpisane izvoznice? Vsi merodajni čini tel ji se dobro zavedajo, da je naša lesna produkcija v kar največji krizi. Sklicujejo se ankete, konference, piše in debatira se na dolgo in široko, kako naj se pomaga naši lesni industriji in trgovini — istočasno pa se zaradi davčne obremenitve uvajajo kontrolni predpisi, ki bodo zavrli in otežkočili normalni razvoj lesne produkcije. Ce je merodajnim činiteljem na srcu položaj naše lesne produkcije, tedaj naj odstranijo ovire in obremenitve, s katerimi se uničuje lesna produkcija- Zato pa kličemo: Pomagajte naši lesni produkciji! In če že ne morete pomagati, je nikar no ovirajte in obremenjujte! _ = Tarifa o skupnem davka na poslovni promet z uredbo in zakonsko novelo je objavljena v 26- številki »Službenega lista« dravske banovine od 17. t m., na kar opozarjamo interesente. = Denarni zavodi, M še niso imeli v razprodaji legitimacij za obisk ljubljanskega velesejma, pa jih žele prevzeti v prodajo za XI. ljubljanski velesejem (od 30. maja do 8. junija), naj to sporoče uradu velesejma v Ljubljani. = Pobiranje skupnega davka na poslovni promet na avtomobile. Na podlagi 51. 4. točke 4. zakona o skupnem davku na poslovni promet je finančni minister izdal odlok po katerem se obdavčenje avtomobilov s tem davkom izvrši pri uvozu, in sicer na podlagi uradno ugotovljenih povprečnih cen. Ta odredba je objavljena v »Službenih Novinah«« od 16. aprila in ji je dodan seznam povprečnih cen avtomobilov posameznih znamk in modelov. Ta način plačevanja skupnega davka se bo pričel izvajati 20. t. m. = Likvidacija okrožnega urada za za* varovanje delavcev v Varaždinu. Kakor smo že poročali je po naredbi ministra za socialno politiko stopil v likvidacijo Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Bjelova.ru. Sedaj poročajo iz Zagreba, da je zaradi prilagoditve okrožnih uradov no* vi administrativni razdeli vi države ukinjen tudi okrožni urad v Varaždinu, ki je prav tako pričel likvidirati. Področje va« raždiinskega okrožnega urada, bjer je zapo* slenih okrog 14.500 delavcev, bo priklju* čeno zagrebškemu okrožnemu uradu. = Koiikurz je razglašen o imovini Fran četa Spergeria, trgovca v Hrastniku (upravnik mase odv. dr. Roš v Laškem: prvi zbor upnikov pri okr sodišča v Laškem 28. t. m. ob 9.. oglasitveni rok do 10. maja, ugotovitveni narok 19. maja.) Od. pravi jen pa ie konkurz o imovini Antona Horvata, trgovca z železnino v Mariboru, ker je bila sklenjena prisilna poravnava. = Poravnalno postopanie ie uvedeno o imovini Rozalije Košar, trgovke na Lavi 27 pri Celju (poravn. upravnik odv. dr. Mil. Orožen v Celju: narok za sklepanje poravnave bo pri okr. sodišču v Celju 18. maja ob 8.30. rok za oglasitev do 10. maja); nadalje ie uvedeno poravnalno postopanje o imovini Ivana Hafnerja, čevlj. mojstra v Škofji Loki (poravn. upravnik notar Stevo Šink; narok za sklepanje poravnave Dri sodišču v Škof j i Loki 18. maja ob 10. rok za oglasitev do 13. maja) in o imovini Fr. Kumpa. trgovca v Novem mestu (poravn. upravitelj odv. dr. Anton Furlan; narok za sklepanje poravnave pri sod. v Novem mestu 13. maja ob 11. rok za oglasitev terjatev do 6. maja). = Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 30. t m. ponudbe glede dobave 85 komadov papirja »Presspan« in 1000 m traku (Koperband), glede dobave delov za klosete ter glede dobave raznega usnjenega materijala. (Predmetni oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.) — BORZE « 17. aprila. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zopet prav velik, zlasti v devizah Newyork, Praga in Berlin. Tečaji deviz so v splošnem nekoliko popustili. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes trgovala za aranžma in kaso po 423.75—424. Od dolarskih papirjev so imeli promet 8 odstotno Blairovo posojilo po 93. 7 'odstotno po 82.50—82.75 in 7 odst. Seligmanovo posojilo Drž. hip. ban. ke po 83.50—83.75. Zaključek ie bil zabeležen tudi v 6 odstotnih begluških obveznicah po 67.50. Med bančnimi vrednotami so imele promet. Narodna po 7.975. Union-banka po 174. in Poljedelska banka no 53. Na tržišču industrijskih delnic ni bilo ni-kakega zaključka. Dubrovačka se je neko liko okrepila. Trboveljska pa notira v glav. nem neizpremenjeno. Devize. Ljubljana. Amsterd. 22.825. Berlin 13.53 —13.56 (13545), Bruselj 7.908, Budimpešta 9.9206, Curih 1095.6, Dunaj 798.28—SOI .28 (799.78)., London 295.91—276.71 (276.31), Newyork 56.665-56.865 (56.765), Pariz 221.41—223.41 (222.41), Praga 168—168.80 168(40), Trst 297.64. Zagreb. Amsterdam 22.825, Dunaj 798.28 do 801.28, Berlin 13.53 — 13.56, Bruselj 788.8 — 792.8, Budimpešta 990.56—993-56, London 275.91 — 276.71, Milan 296.7—298.7, Newyork ček 56.665 — 56.865, Pariz 221.41 do 223.41, Praga 168 — 168.8, Curih 1094.1 do 1097.1. Curih. Zagreb 9.128, Pariz 20.3025, London 25.22, Newyork 519.125. Bruselj 72-16, Milan 27.1825, Madrid 51.8, Amsterdam 208.325, Berlin 123.62, Dunaj 72.99, Sofija 3.76, Praca 15.3725. Varšava 58.15, Budimpešta 90.56, Bukarešta 3.0875. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 94 M., 7% Blair 83.25 bL, Celjska 150 den., Ljubljan. kreditna 120 dem, Praštediona 920 den., Kreditni zavod 160 — 170. Vevče 128 den., Ruše 220 den., šešir 75 bL Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma in kasa 4235 — 424, za maj 423 do 424. investicijsko 88 den., agrarne 51.25 den., 8% Blair 93 — 94, 7% Blair 82.75 do 83, 7% Drž. hipotek, banka 83.75 — 84, 6% begluške 67.25 — 68; bančne vrednote: Praštediona 921 — 922.5, Union 174 do 176, Jugo 74 — 76, Poljo 52 — 53, Ljubljanska kreditna 120 den.. Narodna 7950 do 8000, Srpska 186 — 187, Zemaljska 140 den.; industrijske vrednote: Narodna šum-ska 25 den., Gutmarm 130 — 135. Slaveks 200 den., Drava 235 — 237, Šečerana 295 do 298, Brod vagon 64 den., Union mlin 70 den., Vevče 129 den., Isis 44 — 50. Dubrovačka 305 — 425, Jadranska 540—550, Oceanija 200 — 205, Trbovlie 306 — 307. Beograd. Vojna škoda 423 — 423 5, investicijsko 88 — 89, agrarne 51 — 52, 7% Blair 82.5 — 83. 7% Dtž. hipotek, banka 83.5 zaklj. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (17. t m-) Tendenca za les nespremenjeno slaba. Zaključen je bil 1 vagon javorjevih plohov in 1 vagon teeanega lesa. Povpraševanje je za 160 komadov hrastovih, na živ rob žaganih tramov (dolž. 4 m, 15 X 20 cm), za suho ore-bovino (temne barve, raznih dimenzij), za mecesnove deske (I., deb. 60, 50, 40 m 30 mm, suhe, fine rasti) in za 150 kub. m desk (III. in IV-, 17 mm deb., 22 em šir., dolž. 42 em ali mnogokratniki). Večjih povpraševanj, ki se običajno pojavljajo v pomladni sezoni, še ni. Iščejo se 9icer trami po naročilu; zaradi težkih pogojev pa pride redko do kupčij. Taka naročila morejo prevzeti le večji producenti. Sicer pa so tudi cene mnogim producentom prenizke. V mehkem lesu je nekaj zanimanja za deske III. vrste za stavbne svrhe. Proda 9e tudi kak vagon I. in II., kupci pa zahtevajo izključno le prvovrstno blago iz gorenjske smreke. Stagnacija v bukovini traja dalje. Zaradi neustaljenih gospodarskih in političnih razmer v Španiji je malo izgledov za skorajšnje izboljšanje izvoza prvovrstne parjene bukovine. SITO + Ljubljanska borza (17. t m-) Tendenca za žito stalna. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. (Nudi se (fco. slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska, 80/81 kg po 217.50 — 220, baška, srbobranska in gornjebaška, 79/80 kg po 215 — 217.5, okolica Sombor, 79 kg po 205—207.50, baranjska, 79/80 kg po 212.50 — 215; koruza: baška, času prim. suha, pri nav. tar. po 140—142.5, činkvantin, pri navadni tarifi po 187.5 do 192.5; oves: baranjski po 192.5 — 195; moka: banaška >0« po 335 _ 34o. + Novosadska blagovna borza (17. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 8 vagonov pšenice, 36 v. koruze, 6 v. moke in 4 v. otrobov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 150 — 157-5; okolica Sombor, 79/80 kg 147.5 - 160; gornjebaška, 79/80 kg 157.5 — 162.5; srednjebaška, 79/80 kg 155. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 157.5 — 160; sremska, 78 kg 147.5 — 150; okolica Indjija, 78 kg 152.5 — 155; slavonska 78 kg 147.5 — 150. Oves: baški 150 do 155. Ječmen: baški in srem ski, 63/64 kg 120 — 125. Kom«a: baška in sremska 90 do 95; za maj 97.5 — 102.5; ladja Dunav 94—96. Moka: baška »0g« in »0gg< 240 do 260, >2« 210 - 220, >5« 185 - 195, >6t 175 — 185, »7« 140 - 145, »8* 127.50 do 132.50. Otrobi: baški 130 — 132.50; ban. slav. 125 — 130 Tudi VIM morali enkrat poskusiti! Celo do 8-kratne uporabe še popolnoma sposobna za britje. Dobijo se povsod Preprodajalci naj se obrnejo na Gustav Husser & Sohn, Wien VII., Richtergasse 10. + Somborska blagovna borza (17. t m.) Tendenca nespremenjena; promet 266 vagonov. Pšenica: baška potiska, šlep, 80 kg 1 — 60165; okolica Sombor, 78/79 kg 145 do 150; gornjebaška 157.5 — 162.5. Koruza: baška 90—95, za maj 95 — 100. Moka; baška »Og« in »Oge« 245 — 255; »2« 215 do 225; »5« 185 _ 195; »6« 175—185; »7« 160 do 165. + Budimpeštanska terminska borza (17. t m.) Tendenca za pšenico stalna, sicer čvrsta; promet srednji. Pšenica: za maj 15.81 — 15.82, za junij 15.91 — 1592; rž: za maj 14.33 — 14.35; koruza: za maj 13.40 do 13.42, za julij 13.73 — 13.74. Šport Hakoah (Gradec) : Ilirija Jutri ob 16. namesto gostovanja Grad lanskega Ker je ZN podsavez v zadnjem trenut« ku prepovedal Gradjanskemu jutrišnje go* stopanje v Ljubljani ter mu diktiral tek* mo z Željezničarji za podsavezno blagaj* no, je moral Gradjanski tekmo z Ilirijo odpovedati. V zadnjem hipu se je včeraj Iliriji posrečilo dobiti za nadomestilo, si« cer ne tako glasovitega, toda zelo inte« resantnega gosta — graški SK Hakoah. Hakoah je po imenu za sedaj še ama« terski, po sestavi svojega sedanjega mo* štva pa že profesijonalni team z nacio* nalnim židovskim obeležjem. V teamu je večina mest zasedena s tujimi, deloma re« prezentančnimi igralci rz svoj čas slavne dunajske Hakoah in iz Budimpešte. V Ljubljani nastopi kompletno moštvo: Kohn (prej 3. okraj Bdpst) * Weisz (FTC, Bdpst) Furst«Burstin I, Weitzen (Hale. Dunaj). Quastler * Knapp (Hak. Dunaj), Fogil (Hun garia), Bursrtin H, Kraus (Vivo Bdpst), Schvrarz (Vienna). S tem moštvom je postal SK Hakoah naj resnejši tekmec za prvenstvo Gradca, edino letošnjo prvenstveno tekmo, ki jo je odigral proti prvaku GAKju, je igral 1:1. Isti rezultat je ponovil proti GAKju v velikonočnem turnirju, dočim je Šport* klub porazil s 3 : 1. S FC Fiuine je dosegel na Reki rezultat 1 : 0, z dunajskim FAC je igral 3 : 0, s Hertho 3 : 3. Na turneji po Grčiji je v jeseni med drugim igral z reprezentanco Sokma 1:2. Prvenstvene tefcme v Ljubljani V nedeJjo, »e o tvori prvenstvena pomk« danska sezona v Ljubljani. Med tem ko je potrebnih za odigra vanje prvenstva v I. razredu troje terminov, se bo tekmo« vanje IL razreda bolj zavleklo. Jutri nastopi prvi par prvorazredni mo* štev Hermes proti Grafiki. Tekma se bo odigrala na igrišču Ilirije kot predtekma Hakoah (Graz) : liri j a Boj bo zanima v je razumljivo. Lansko jesen je Hermes od» nesel neodločen rezultat proti Grafiki. Najbolj interesantna pa bo gotovo bor* ba med Jadranom in Slovanom. To je der* by v II. razredu. Oba kluba sta tako re« koč aspiranta za I. razred. Razumljivo, da bosta kot doslej tudi ob tej priliki napela vse moči, da si izvojujeta zmago. Tudd ta tekma se odigra predpoldne ob 9. na igrišču Ilirije. Prepričani smo, da bo pri« reditev posetilo mnogo prijateljev šport* nikov, ki bodo deležni zanimive in napete borbe. Na moštvi apeliramo, da se bore v mejah dopustnosti, občinstvo pa naj ne moti poteka igre. Na igrišču ASK Primorje se bo odigrala dopoldne ob 8.45 prvenstvena tekma med Reko in Natakarjem. Moštvi naj nastopi« ta pravočasno! Službene objave LNP (Seja u. o. 15. t. m.) Prisotni: inž. Debelak, Kuret, Kralj, So« tina, Novak, Dorčec, BuiLjevič, Logar, Vo« spernik, Masi, Kovač, Friedl in Bostič. Prošnji SiK Ilirije z dne 15. t m. da bi se dovolil izjemoma nastop igr. Varcku dne 19. t m. in predčasen nastop igr. Ur* šiču tudi 19. t m. ni mogoče ugoditi, ker bi se to proti vilo 6L 11. kaz. prav. JNS, odnosno Ž. 10. spi prav. JNS. — Dopis ASK Primorje z dne 15. t m. se bo dosta* vil s priloženim načrtom JNS. — Dopis SK Grafike št 22=31 z dne 13. t m. se bo v smislu 6L 11. spL prav. JNS dostavil JNS. Kaznuje se SK Raka z globo 25 Din po čl. 46 kaz. prav. JNS, ker ni oddala na predpisani tiskovini postave moštva ob priliki prij. tekme s SK Elanom dne 6. L m. v Novem mestiu. — Mo LNP Celje prejme na dopis št 12*31 od 13. t m. pis« men odgovor. — SK Disk se sporoča na njegov dopis št. 12*31 od 4. t m., da je LNP že odgovoril in ukrenil potrebno v zadevi igrišča SK Elan. — SK Trbovlje se sporoča na dopis št 11*31 z dne 30. mar* ca. da je bil sklep redne glavne skupšči* ne JNS 14. XIL 1930, da se ima deliti in« kaso prv. tekem med kluboma, ki tekmo odigrata. V tej zadevi bo prejel tudi Mo pismen dopis. Na znanje se vzame poročilo podsavez« nega delegata, ki se je udeležil proslave desetletnice BLP v Beogradu dne 12. in 13. t m. — Predajo se kaz. odboru igralci Pogačnik, Košak in Strehovec. — Na zna« nje se vzame zapisnik 17. seje Mo Mari« bor in 11. seje Mo Trbovlje. — Na dopis od 12. t. m. bo prejel SK Retje poseben dopis. Poziva se gospod, lei je poslal na LNP »Apel«, da javi svoj točen naslov, ker v nasprotnem primeru LNP ne more ustreči prošnji. — Opozarjata se ASK Primorje in SK Ilirija, da je izšel v »Sportisti« št 672 z dne 11. aprila na strani 9 pod rubri« ko službene vesti JNS pra\. nik" za od« igra vanje tekem v državnem prvenstvu. —-Tajnik I. i (Nadaljevanje iz seje p. o. 15. t. m.) Na osnovi sodniškega poročila se pre« dajo kaz. odboru igr. Pirmaušek Fr., Ka« ligaro in Šarner (vsi SK Šoštanj) ter igr. Klučer (SK. Olimp). Prve tri mora zašli« šati klub ter zapisnik, ki ga imajo navede« ni trije igralci lastnoročno podpisati, po* slati preko Mo Celje LNP. Mo Celje naj zasliši igr. Klučerja. Zapisnika poslati v teku 10 (desetih) dni LNP. Vzame se na znanje dopis ASK Primor« je z dne 14. IV. 1931., v katerem prijavlja tekmi dne 18. in 19. t. m. v Sofiji. Tekmi se odobrita. — Zapisnik seje Mo Maribor in Trbovlje se odstopi u. o. — Tajnik IL Službeno iz Sekcije ZNS. Delegirajo se k tekmam dne 19. t. m. na igr., Ilirije: ob 14.30 predtekma rezervnega moštva — g. Palek (rez. g. Skalar), ob 9. dopok dne Jadran : Slovan — g. Kramaršič; ob 8.45 dop. Reka : Natakar — g. Dolinar, igr. Primorja, ob 14.30 Grafika rez. : Her» mes rez. — g. Vidic, ob 16.15: Grafika 1 Hermes — g. Cimperman, igrišče IKrije: v Mariboru: Rapid : Železničar — g. Der* žaj. — Podsavezni sodniški izpit so po to« žiiH gg. Vidic, Zupan in Skalar. Pozivajo se, da dvignejo sodniške legitimacije pri tajniku. — Tajnik. SK Celje. Načelnik nogometne sekc*« je in načelnica h az en ske družine pozivata vse aktivne Slane in članice, da se brezs* pogojno polnoštevilno udeležijo sestanka na Glaziji v nedeljo 19. t. m. ob 9. do« poldne. Člane, ki še niso izročili klubov« opreme, se poziva, da jo oddajo ob tej priliki kkrbovemu gospodarju. Korespon* denca nogometne sekcije naj se naslavlja odslej na načelnika g. V. Hobacherja, Ce» lje, Kolodvorska restavracija. SK Reka. Jutri igramo prvenstveno tefamo s SK Natakar. Ob 8.30 naj bodo na igrišču Primorja: Klemene, Spreitzer, Venturini, Thuma, Granič, Janjetovič, Er* žen, Pike, Ane, Štrukelj, Prijatelj, Batte* lino IU, Teran in Ferl. Opremo, razen čevijev — dobite na igrišču. ASK Primorje (nogam, sekcija). Dre« vi ob 18. obvezen sestanek v tajništvu za nasiednge: Raum I in E, Bizjak, Šinkovec, Sinkule, Pišek L Petrič, Klopčič, Ca le ari, Mlinar, Golob, Peterlin, Kadunc, Ladiha, Stmad, Končan. SK Ilirija (table.-tenis). Sekcijo vod* »tvo opozarja vse svoje olane, da i.-.^oiniio svoje članske obveznosti do najkasneje 20. t m. Redni treningi se vršijo vsak dan razen nedelj in praznikov v paviljonu M. in sicer od 14 do 17. ure. Člani, lri to se» zono niso trenirali v klubskih prostorih, naj se istotam javijo tehničnemu referei*« tu v soboto 18. t. m. do 19. ure. SK Jadran. V nedeljo ob 8.30 na igri* šdu IKrije naj bodo: Logar I, Steinetr, B*» car, Kos, Kosmač, Kotar, Benedetnč, Zadel, Kern, Zaje, Januš I. Stranski sodnik: Goli; reditelji: Čemažar, Logar, Rožkar, Lipov« šek Ob 13.30 na Glavnem kolodvoru pa Pele, Zor, Šaus, Lipovšek, Oven IL Logar H, Vidmar, Zevnik, Ban, Zaletelj, Jesen« ko, Kalčič. Vodi Logar I. Vsi in točno. Iz plavalne sekcije SK Ilirije. Redni treningi pod vodstvom g. Ulage so se zo* pet pričeli. Dame trenirajo ob ponedelj« kih, sredah in petkih, gospodje pa ob tor* kih, četrtkih in sobotah. Ker se bliža let* na sezona, pozivamo vse aktivno članstvo, da poseča treninge polnoštevilno. Lahkoatletom SK Ilirije sporočamo, da bo danes ob 15.30 prvi trening na igri« šču pod vodstvom g. trenerja Redni tre« ningi bodo od danes naprej ob torkih, če« trikih in sobotah ob 15JO na ilirijanskem igrišču. Novi člani dobrodošli! SK Natakar sklicuje za danes ob 19. sestanek v palači v Delavski zbornici, Mi« klošičeva c. Pridejo naj: šušteršič, Otič, Novak L IL HI, Sternad, Jelnikar, Miha* lek, Klančar, Zupan. Podobnik, Wohlfart Ravniker, Kahne, Vrhovec, Repotočmik. Točnost — Dalje se pozivi jejo na igrišče Primorja za nedeljo ob 8.30: šušteršič, Otič, Novak I, IL UL Sternad, Jelnikar, Mihalek, Klančar, Zupan, Podobnik, Vi* hovec. Wohlfart. Kahne, Repotočnik. 1—t mri-iii n—P1BWT V temni grozi naše nesreče povodom nenadne smrti ljubljenega nam soproga, brata, svaka in strička, gospoda VEKOSLAVA Č1M)ER nas Je tolažilo iskreno sočutje vseh, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno pa se še zahvaljujemo gg. dr. Benedlčiču tn dr. škofu iz Rajhenburga ter primariju dr. Murglu iz Krškega za takojšnjo ln požrtvovalno pomoč. Ganile so nas globoke besede govornikov ob odprti gomili gg. mestnega župnika Filipiča, ravnatelja Vutkoviča in odvetnika dr. Dobo viška Nadalje se zahvaljujemo Sokolu iz Krškega in Rajbenburga, blagi rodbini Pfeiferjevi, g. Simončiču, ge. škodovi, č. 00. kapucinom, godbi Prostovoljnega gasilnega društva Krško, številnim prijateljem iz Hrastnika to Deda ter zvestim njegovim pevcem in pevkam iz Krškega. Vidma to Leskovca, ob kojih presunljivih žalo-stinkah je splaval njegov duh v neskončno večnost. Tisočera hvala darovalcem krasnih vencev ter sploh vsem, ki so nam skušali lajšati težko bol. Krško—Hrastnik, dne 16. aprila 1931. Skrniena soproga FinI, brat Davorin ter ostali sorodniki. KULTURAH PREGLED Jugoslovenska umetnost v Britaniji V Londonu, 13. aprila. Po otvoritvi jugoslovanske razstave v Londonu ni naJa javnost ničesar več zvede« la o nje nadaljnji usodi. Tudi sam sem do« bil obširnejša in zanesljiva poročila o tur* neji naših umetnin po britanskih mestih šele tukaj; ker sem bil predsednik ljubljan* skega pripravljalnega odbora za britansko razstavo, imam nemara dolžnost, da spo= ročim slovenskim umetnikom in umetnost« nim zainteresirancem kratko zgodovino na« še razstave izza nje otvoritve dne 10. aprila 1930 v Londonu. »Jugoslovansko društvo Velike Britani* je«, ki je prireditev začelo in jo bo vodilo do konca, je z uspehom v Londonu popol« noma zadovoljno. Mesto, ki ima dan za dnem toliko umetnostnih razstav in med njimi vsako leto tudi nekaj takih, ki po svojem pomenu daleč presegajo običajne prireditve (taka je sedaj perzijska razsta« va v Britanskem muczeju), je poslalo na na« šo razstavo nad 50.000 obiskovalcev, in raz« stavljalci so smatrali za potrebno, da jo za deset dni podaljšajo preko določenega ro« ka. To dejstvo je večjega pomena nego so poročila časnikov, ki mnogokrat pričajo o veliki nevednosti, zmedenosti sodbe ali idejni praznoti kritiških avtorjev, ki so pa bila, v glavnem, vendarle nepričakovano ugodna, zlasti o kiparstvu. Nekatera poro« čila so trdila, da je skulptura Jugoslovan« ske razstave med najznamenitejšimi umet« nosfcnimi pojavi, kar jih je London v zadnjih letih videl. Iz londonske razstave je nato poseben umetniški odbor Jugoslov. društva Velike Britanije, sestoječ iz zgolj britanskih iz« oenedncev, odbral tiste umetnine, ki naj gredo na razstavno turnejo v druga britan* ska mesta. Po katalogu razstave v Leedsu, prve po Londonu, so na teh pokrajinskih razstavah zastopani naslednji umetniki: Kiparstvo: Meštrovič, Rosandič, Turka l j,, Lukič, Cota, Palavicini, Kršiinič, Kerdič, Stojanovič, Roksandič, Augustinoič. Slikan stvo: Kljakovič, Pomorišac, Kaslaj, Becič, Glišič, Postružnik, Mujdžič, Stanojevič, Pe* trovič, Nande Vidmar, Tartalja, Todorovič, Miše, Tabakovič, Trepše, Pregelj, Josič, Su« lentič, Bijelič, Vaslaj, Zupanec, Nastasije« vič, TU j ak, Stevanovič, Šestič, Popovič, Babic, Job, Marinkovič, Ostovič, Plančič, Kovačič, Jakopič, Aralica, Grdan, Ružička, Radovič, Šumanovič. Grafika: Šenoa, Ru« žička, Nastasijevič, Mujadžič, Tabakovič, Postružnik, Udovič, Pomorišac, Hegedušič Krizman, Jakac, Stiplovšek, Glumac, Ivano« vič, črnčič. Sestava te umetninske garnitu* re je izraz britanskega presojanja, pri če« mur je pa pripomniti, da sta naša slikarja Sternen in Vesel takoj po londonski raz* stavi svoja dela odtegnila. Razstave so se nato — po 10. juniju 1930 — vršile v teh mestih: Leeds, Bradford, Swansea (konc. 1930). Belfast in Birming« ham, kjer je sedaj odprta do 18. t. m. Od 2. maja do 1. junija bo razstava v Manche« stru in bo tamkaj pomnožena z nekaterimi deli, katera so sedaj zaradi dragega tran« športa shranjena v Tate«Galeriji. Nato bo« do naše umetnine še razstavljene v \Vhite* chapel Art Gallerv do 18. avgusta in se po« tem vrnejo domov. V Londonu so se pro« dala dela Dolinarja. Kršiniča, Šantla, Me« štroviča, v provinci pa Udoviča, Krizman a, Hegedušiča, Babica. Rosandiča in Čotora. Za nekatere druge nakupe se Jugoslovan« sko društvo še pogaja. Časniki vseh mest, v katerih so se raz« stave vršile, so o njej obširno poročali in mnogi so tudi objavili reprodukcije posa« meznih del. Če naj sodimo po teh kritikah, je bilanca prireditve tudi v britanski pro« vinci aktivna; spodbujajo pa te ocene tudi k razmišljanju o stanju naše umetnosti in o nje razmerju do ostalega sveta. Razmiš* ljanja, ki so mikavna in si se jim bom morda v drugem popisu vdal. Izidor Cankar. Gostovanje angleških igralcev v Ljubljani »Hamlet« prvič v angleščini na našem odru V ponedeljek bodo obiskali Ljubljano izredni gostje: naše gledališče poseti znana skupina angleških igralcev »The English Players«. Angležev doslej še nismo videli na slovenskem odru, in pričakovanje je tem večje, ker bodo nastopili s »Hamletom«, ki morda predstavlja vrhunec ne samo Shakespearjeve, marveč sploh angleške dramatike. »The English Players« so bili lani prvič v Jugoslaviji. Igrali so z lepim uspehom v Beogradu in Zagrebu, v Ljubljano pa žal niso prišli. V letošnjo turnejo so vključili tudi naše mesto in bi samo želeli, da nam ne bi dali samo enega večera, marveč naj bi pokazali naslednjega dne še kak moderen komad, nemara Sheriffov > Konec poti«, ki si je pridobil pri nas zelo dobro ime. O skupini The English PIayers smo zaprosili ugledno posredovalko angleško-slovenskih stikov Fanny Copelandovo, informacij in podatkov, ki jih v naslednjem po njeni ljubeznivosti prinašamo: — Everyman Theatre v Lcmdonn je bilo enih prvih gledališč v Angliji, ki so skušala in naposled tudi uspešno nudila občinstvu resno dramo in celoten repertoar namestil sto in stokrat ponavljanih »šlager-jev«, kateri so kaj kmalu utonili v zasluženo temo pozabljenja. Zaradi tega so bili skoraj vsi naši najboljši igralci vsaj nekaj časa zaposleni v tem slovečem gledališču. Tam sta delovala tudi Frank Reynolds in Edvvard Stirling; iz njunega tekratnega skupnega dela je vzniklo sedanje velevažno podjetje, ki se imenuje »The English Pla-yers«. Leta 1924. sta se navedena umetnika prvič odločila, da gostujeta s svojo izbrano skupino angleških igralcev v Parizu; dve leti pozneje (1926) sta se stalno preselila v Pariz. Posihmal je postalo njuno angleško gledališče stalna institucija na kontinentu. — Prvotno so angleški igralci v Parizu igrali samo za ondotno angleško občinstvo. Ne pozabimo,da je angleško - ameriška kolonija v Parizu zelo močna; tako n. pr. ima štiri protestantske cerkvene občine, veliko pa je tudi število angleških in ameriških katolikov, ki redno obiskujejo francoske cerkve. Nu, počasi so jeli The English Players nastopati tudi izven Pariza. Tako je skupina priredila že v letih 1926. an 1927. gala-predstave v ženevi in Bru-selju, sedaj pa prireja redne turneje po vseh evropskih velemestih. Raztresenim bratskim naselbinam prinaša kos domovine — domačo kulturo v najintimnejšem in najglobočjem smislu. A ne samo Angležem •— tudi vsem onim, ki poznajo angleški je- zik ali se zanimajo za angleško kulturo, nudijo English Players priliko, da se z ene strani seznanijo z najboljšim, kar premore angleška dramatska literatura, z druge strani pa z najbolj uspešnimi dramami sedanjega trenutka. G. Stirling, direktor English PIayers, ki kreira Hamleta. — Njih repertoar je prav eklektičen. »Yourney's End« (Konec poti) so igrali skoro 300 krat; potem dajejo družinske veseloigre kot n. pr. »The Forst Mrs Fraser«, pa senzacionalne detektivske igre kot je n. pr. Edgara Wallacea »On the Spot« (več kot 100 krat v Parizu), V »White Cargo« dajejo sliko angleškega kolonijalnega življenja, prinašajo pa nam tudi Shakespea-reja in Shawa. — Zlasti za tujce, ki se bavi jo z angleškim jezikom in književnostjo, je važno, da skupina English Players predstavlja najboljšo tradicijo v izgovorjavi angleškega jezika. V Angliji namreč lepa izgovorjava ni monopol nekega kraja, marveč nujno spada k splošni kulturi. Tako nam torej ta skupina igralcev, ki so « izšolali v najboljših dramatskih ansamblih, kar jih je angleško gledališče imelo v zadnjih 30. letih, nudi pravi in resnični estetski užitek — v dikciji nič manj kot v igri. — Pripomniti je Se, da imajo za »Hamleta« posebno krasne in originalne dekora cije. Hamleta kreira g. Stirling, Ofelijo Miss Doreen Bali, Polonija g. Frank Rey nolds itd. Ljubljana, — je končala ga Copelando-va, — ki je imela v g. Rogozu močnega, nepozabnega Hamleta, bo gotovo radovedna, kako kreira to vlogo Anglež in kako se ta visoki dramatski umotvor glasi v svojem izvirnem tekstu. Angleški umetniki dopotujejo v Ljublja no v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 11.55 preko Trsta. Noši umetniki v tujini Dva naša brata « umetnika, gg. Adrijan in Ado Darian zaznamujeta nove, lepe uspehe. G. Adrijan, ki se je lani v dccem« bru v »Trubadurju« poslovil od ljubljan« skega gledališkega občinstva, da nastopi z nemško reprezentančno opero turnejo po Ameriki, se je pravkar vrnil iz dolarske dežele z novimi lovorikami. Njegov pevski sloves je' od leta do leta večji. Njegov brat g. Ado Darian se medtem odlično uveljavlja v Konigsbergu Minule dni je dosegel izreden pevski uspeh v Le« ha rje vi opereti »Carjevič«. »Konigsber« ger Tageblatt« je objavil Darianovo sliko in kritik je napisal o njegovem nastopu, da je s svojimi mehkimi, toplimi soli sijajno rešil svojo nalogo in odloči) uspeh celot« nega večera. Podoben uspeh jc imel prej v »Toski«. Za prihodnjo sezono je g. Ado Darian sprejel angažman kot prvi lirski tenor v operi v Kasselu, ki jo upravlja berlinska državna opera in je po pogodbi dolžan nastopati tudi v državni operi v Berlinu; ro pomeni z umetniškega vidika velik uspeh in odpira našemu rojaku možnosti novega, še sijajnejšega razvoja. Za polet« ne mesece so mu že ponudili 20 gostovanj v Bad Kissingenu, že več mesecev pa je v razgovorih z Alfa«TonfiImom v Berlinu zaradi sodelovanja pri govorečem filmu. Tako ga bomo nemara že kmalu slišali tu« di v naših kinematografskih dvoranah. Obema umetnikoma-rojakoma želimo še mnogo nadaljnjih uspehov! Zagrebško pismo Številna gostovanja — skoraj že hiperpro-dukcija. Bilanca umetniških dogodkov kaže v tem tednu zelo pisano sliko. Imeli smo dva večera gostovanj v operi, pet večerov gostovanj v drami in tri gostovanja na koncertnem podiju- Vse to v enem tednu. Najprej je gostovala Ljubica Oblak-Strozzi, domača pevka, ki je začela svojo kariero pri nas in jo nadaljevala prav uspešno v Nemčiji. V tem času je izredno napredovala in dosegla glasovno in muzikalno nenavadno močne rezultate. Kdor jo je prej poznal, jo bo zdaj komaj spoznal, tako veliko in prijetno je presenečenje, kl ga doživljamo ob njenem napredku. Ljubica Oblak-Strozzijeva je gostovala v »Aidi« in »Tosoi«. Pri prvem gostovanju smo imeli tudi simpatičnega gosta iz Ljubljane, ugledno pevko Vilmo Thierry-Kavčnikovo, ki je imela pri nas kot Amneris že ponovno lep uspeh. Ansambl beograjske drame je gostoval dva večera in je izvajal dve drami: »Jova-na Vladislava« in »Preko mrtvih«. Beograjsko gostovanje je pokazalo visok nivo pre-stolniškega gledališča, odlično dikcijo igralcev in njihove izredne sposobnosti. Beograjski igralci 90 bili pri nas sprejeti zelo prisrčno. Hans Moser, pač eden najslavnejših nemških komikov, je tri večere gostoval v Nar. gledališču. On sam je brez dvoma mojster, toda njegova skupina se komaj dviga nad povprečnost. Izmed treh gostovanj sem mogei prisostvovati samo tretjemu. Dajali so komedijo »Der Igel« (Jež), za nas neskončno prazen in dolgočasen komad, ki bi človeka spravil v obup in pri katerem ne bi vztrajal do konca, če ne bi bil Hans Moser na odru. Samo njegova osebnost rešuje večer; on sam je bil prav simpatično sprejet. Obisk je bil vzlic visokim cenam še precej lep. V komediji Bruna Franka »Vihar v kozarcu vode« je Bogumila Vilharjeva proslavila 25. letnico svojega umetniškega delovanja. Ob tej priliki se je mogla preveriti, kako jo naše občinstvo spoštuje ln lovorjevi venci, pozdravi itd. eo bili viden znak tega spoštovanja. Polno gledališče je ves večer prirejalo slavljenki najtopleje ovacije- V koncertni dvorani sta nastopila dva vesela mladeniča in v humorističnem tonu odpela nekoliko jazz-kompozicij. Umetnostnih pretenzij ta večer kajpak ni imel, čeprav se je vršil v naši najbolj reprezentativni koncertni dvorani. Dva madžarska veseljaka Mocsinyi in Lako« sta pela nemški, angleški in madžarski; prva dva jezika čisto po madžarsko. A tudi to je bržčas spadalo v humor tega večera. Naši mladi muziki so organizirali »Večere mladih muzikov« in so to pot priredili »Večer starih mojstrov«. Kakor je videti, je že v naslovu kontrast; stari mojstri so namreč stavili mladim muzikom pretežke zahteve, ki jih niso mogli ne stilsko niti tehnično brezhibno rešiti. Na koncertu je nastopil kot solist Ljerko Spiller, eden naših najbolj nadarjenih mladih umetnikov-violinistov. To pot je igral z majhno indi-sipozicijo. Program je obsegal Vivaldija, Bacha, Boccherinija, Vitalija. Spillerja je spremljal majhen komorni orkester pod talentiranim vodstvom Miroslava Spillerja. Iz Skoplja je prispelo pevsko društvo »Mokranjac«, ki nas je po kvaliteti presenetilo. To je mnogo kulturnejše kot n. pr. cetinsko pevsko društvo »Njegoš?, ki je nedavno nastopilo v Zagrebu. jMokranjac« frazira logično, ne pretirava ne v tonu nl-li v dinamiki ter se odlikuje tudi po lepem glasovnem materialu. Dirigent je Stevan Šijački. Zbor je imel z Zagrebu popoln uspeh. Če potemtakem seštejemo vse prireditve minulega tedna, dobimo impozantno številko deset. Za Zasrreb in za en sam teden brez dvoma preveč. Zaradi tega je bilo treba odpovedati koncert Erike Morini, ker ni bilo prodanih več kot deset vstopnic. Žiga Hirschler- Komedija »Leseni konji« v Mariboru. Mariborsko gledališče je vprizorilo komedijo A. R. Antonina in M. Levija: »Leseni konji«. V prijetnem razpletu francoske komedije. ki rastejo kakor gobe obilno, uživaš izbrane oblizke esprija v umerjeni razneženosti med šaljivim posmehom in sproščujočo solzo ganotja. — G. režiser Jože Kovič je to komedijo vseskozi pre-vdarno naštudiral. Radi ugotavljamo prožno pripravljenost glavnih akterjev te komedije: gdč. Kraljeve kot žene Jeanninne in g. Kovica kot moža Jacquesa. da iščeta vedno vidnejša pota jasnega izraza in glo-bočjega promatrania svojih vlog. Odrska govorica gdč. Kraljeve zadene Dravo, g. I. Kovič pa bo gotovo posvetil še prav veliko svoje vneme skrbni negi govornega izraza. G. Pavle Kovič ie obdal očeta Du-teila z vso ljubeznijo preizkušenega svetovljana. Znameniti original udanega sluge v lepem pomenu te besede je bil g. Furi-jan. pogodena služabnica ga. Zakrajškova. Trpko žaljeno ženkost očarljive vdove Aubelove je lepo izrazila gdč. Starčeva Vsa nežno - ljubka ie bila naša mala gospa Savinova. ki je presrčno oznanievala rahlo simboliko lepega življenja v miru in spravi. Okusno podobo sceničnega okolja je kvarila preobilno natrpana šara in zoprno cvetje iz papirja. — Prijetna večerna zabava je bila občinstvu prav všeč. \_e, »Hrvatska Revija« o našem kulturnem življenju. V aprilski številki »Hrvatske Revije« je izšlo daljše poročilo o delova« nju ljubljanskega gledališča. Pisec, prof. L. Zimbrek, sodi, da je naše gledališče po delu, po programu, po izvedbi dram in oper ter po kvaliteti igralcev v isti vrsti z zagrebškim. Karakterizira upravo, ki jo uspešno vodi O. Zupančič in omenja na« še najmarkantnejše igralce. O letošnji se* zoni pravi, da jo označuje intenzivno delo. Po piščevi sodbi obe domači noviteti (Leskovec, Šnuderl) nista uspeli; trdi, da Slovenija po Cankarju še vedno nima dra* matika, ki bi mu bil enak. Več pričakuje od Grumovega »Dogodka v mestu Gogi«, ker jc »autor dobar pisac«. Nato podrob* neje opisuje uprizoritev Balzacovega »Mer« cadeta« in Krleževih »Gospode Glembaje« vih« v režiji dr. Gavelle, ki je »danes naš najbolji kazališni stručnjak i režiser«. — Dr. Branimir Ivakič v isti številki »Hr« vatske Revije« kritično poroča o zagreb« škem koncertnem življenju in beleži kon« cert Glasbene Matice z Berliozovim »Fau« stovim pogubljenjem« (žal da sploh ne omenja pevskih kvalitet zbora in solistov, česar revialni kritik ne bi smel prezreti). V poročilu o koncertu ljubljanskega uči« teljskega pevskega zbora očita Lajovicu, da je kot skladatelj anahronističen, o Ada« miču pa pravi, da je naprednejši; zlasti obdelava treh starih cerkvenih pesmi je zanj zanimiva. Osterc posnema nemške ra* dikalne skladatelje; zbori so mu polni di* sonanc. Kogojevi »Vrabci in strašilo« so srečna muzikalna stilizacija šaljivega tek* sta, Škerjanc in Ravnik sta impresionista. »Poglejmo r Beneško Slovenijo.« »Slomškova družba« v Ljubljani je izdala tretji zvezek svoje »Mladinske knjižnice« z naslovom: »Poglejmo v Beneško Slovenijo«. Rudolf Wagner je zbral mladini primerne postavke, pesmi, potopisne in narodopisne črtice, ki jih je založnica opremila s številnimi slikami. Mladi čitatelj se bo iz knjiiie poučil o lepotah, jeziku, običajih in posebnostih te svojevrstne dežele, v kateri izumira naš rod, ki je tu celo tisočletje gojil slovensko besedo. Knjiga stane 2o Din in se dobiva tudi pri Tiskovni zadrugi. Dobrovsky in slovenski preporod Srečna misel je vodila Znanstveno društvo za humanistične vede, ko se je odločilo, da izda vsako razpravo posebej in ne več v skupnih zbornikih. Na ta način postajajo publikacije občinstvu dostopnejše, saj bo lahko vsakdo izbiral iz tistih področij znanstvenega izsledovanja, ki so blizu njegovemu zanimanju. Hkrati bomo večkrat kot doslej imeli priliko, da se seznanimo z deloii. društva, in tj tembolj, ker vso izpričuje o stopnjevani delavnosti. Najnovejšo objavo društva, delo prof dr. Fr. Kidriča: Dobrovskj? in slovenski preporod njegove dobe, (ki jo je »Jutro« že naznanilo), je treba uvrstiti med najnovejše znanstvene publikacije zadnjih let. Knjiga zasluži odziv ne ie pri strokovnjaku, ksteremu je v prvi vrsti namenjena, ampak pri vsakem slovenskem izobražencu, ki zaveda pomena naše slovstvene preteklosti- Priporoča jo že zunanja oprema, tako papir in tisk po svoji kakovosti kakor zlasti naslovne strani in kazah po načrtu prof. J. Plečnika. Razpravo dr. Kidriča o Dobrovskem in slovenskem preporodu si je treba pebliže ogledati. S terminom »slovenski preporod« označuje avtor pokret za regeneracijo slovenskega književnega jezika na novih osnovah in pritegnitev novih, predvsem posvetnih panog v slovensko slovstvo. Slovenski preporod ter življenje in delo Dobrovskega (roj. 1753, f 1829) sta se časovno vzporedno razvijala, vendar je slovenski preporod-ni proces nastal, preden je začel očak sla-vistike delovati. Ne gfe torej za vpliv na vznik slovenske preporodne akcije, ampak za ugotovitev, kako je življenjsko delo Do- brovskega to akcijo pospeševalo in usmerjalo, in v tem tiči problem. (Razprava je bila prvotno namenjena za jubilejni zboi-nik o Dobrovskem). Ker pa vprašanje o stanju slovenskega preporoda v dobi Dobrovskega ?ploh tudi ni še nikjer obravnavano z znanstveno dokumentacijo, je avtor v prvem poglavju »Razvojna črta slovenskega preporoda v dobi Dobrovskega«, s katerim nadaljuje lani v Razpravah V.— VI. objavljeni spis podobnega naslova, obdelal to vprašanje obsežneje, kakor bi osrednji problem sicer zahteval. Tako je avtor podal vse momente, ki so v zvezi z vznikom in rastjo preporodne miselnosti in delavnosti, katere prva javna manifestacija je Pohlinova slovnica 1. 1768. (Pohlinov problem je v naši slovstveni zgodovini zanimiv zgled delnega prevrednotenja). Dobo od Pohlinove slovnice do Cojzove in Vodnikove smrti 1- 1819 deli avtor po desetletjih v pet razdobij. Od 1. 1819 do smrti Dobrovskega in rojstva »Kranjske č belice« je 9pet deset let. To je spretna tehnična uredba, a se tudi ujema z dinamiko razvoja. Naslednja tri poglavja zadevajo ožji problem ter govore o stikih Dobrovskega s slovenistiko in Slovenci, o razširjenosti njegovih del med Slovenci in o občudovanju slovenskih preporoditeljev do njeea. Z upoštevanjem teh momentov avtor izmeri pomen Dobrovskega za slovenski preporod, pronikne v posamezne probleme na pr. o mestu Slovencev med Slovani, etnografski terminologiji, odnosu do kulturnih vprašanj itd. ter potegne črto z ugotovitvijo: »Po intenziteti in širini je slovenski preporod ob smrti patriarha slavistike še sicer daleč zaostajal za češkim, vendar Je bil močnejši, nego je utegnil hladen opa- zovalec pričakovati ob pričetku slavistične publicistike Dobrovskega«. Razprava je zaključena simbolično z omejitvijo prvega viška slovenske literature, v katerega se stekajo in dopolnjujejo težnje slovenskega preporoda: »Letnica smrti Dobrovskega je obenem rojstno leto »Kranjske Čbelice«, s katero je mlada generacija naglasila, da se zaveda vrzeli v slovenskem preporodnem procesu. V drugi knjigi »Čbelice«, dve leti po smrti Dobrovskega, se ni spomnil protektorja Slovencev le Jakob Zupan, ki je že dvajset let prej čital njegove spise: tudi Prešeren, ki za fi-lologijo ni imel mnogo smisla in morda ni prečital niti enega spisa Dobrovskega, ga je imenoval v »Novi pisariji«, in to v zvezi, ki opozarja, da je imel -slovenski pesnik v svoji slutnji o edinstvenem mestu češkega patriarha slavistike v krogu sodobnih slavistikov točno predstavo«. • Že iz površnega pregleda vsebine je razvidno, da nudi knjiga mnogo več, kot bi človek, sodeč po naslovu, pričakoval prvi hip. Slovensko slovstvo te dobe ni še nihče proučil, ki bi bil poznal snov do tolikih potankosti. Kljub temu avtor ni niti za hip izgubil celote pred očmi. Na ta način je prepodil marsikako napačno in razjasnil marsikako motno pojmovanje ter odpravil občutne vrzeli, ki so jih pustili dosedanji raziskovalci. Slika, ki jo dobimo o obravnavani dobi slovenskega slovstva, je tako ko popolna, da se da v isti smeri komaj še kaj povedati. Obogatitev naših predstav je odslej mogoča le še z uvedbo novih nazorov in vidikov, kakor ie tudi avtor sam želel ze v Ljubljanskem Zvonu 1927 (str. 464). Osnovni problem se je, kakor smo videli in kakor opozarja avtor v uvodu, razcepil v dve smeri. Tembolj torej zasluži delo priznanje tudi v metodološkem oziru: razen tega, da je avtor podal predmet z vso si-stematiko in doganljivostjo, ki jo poznamo iz drugih njegovih objav, je rešil še posebno nalogo, obstoječo v tem, da se spričo razcepitve problema, ki mu jo je nalagal značaj predmeta in pomanjkljivost dosedanjih poskusov za rešitev, izvede enotna linija in vendar ne prikrajša razprava v meritornem pogledu. Knjiga je na ta način po izvedbi naravnost vzorna. V zgradbo celote se urejajo važne Opombe, v katerih je avtor z dokumentacijo vred podal izčrpen razbor virov in literature za posamezne osebe, probleme itd- ter s tem predložil dragoceno gradivo, ki se mu je nabralo v dobi četrtstoletne študije. Ako še upoštevamo. da je edina ambicija avtorjevega besednega izraza v terminološki stabilnosti in enosmiselnosti, vidimo, da je v delu s skrajno doslednostjo uveljavljen le strogo znanstveni princip. — Uporabnost knjige povečuje imensko kazalo, ki ga je sestavil Stanko Dum. Ob knjigah te vrste bi se morali vse bolj zavedati, kolike važnosti lahko postane in mora postati v vsakem narodu znanstveno raziskavanje njegove življenjske, umetniške m slovstvene preteklosti, iz katere je zra-stel in ki je oblikovala njegovo notranjo in zunanjo podobo, pa naj gre pri tem ra-ziskavanju za tenkovestno zbiranje in razbiranje gradiva ali za velike sinteze in najvišja duhovna tolmačenja. Pred nami vstaja nova vizija slovenske davnine. Velika zasluga pričujočega Kidričevega sintetičnega znanstvenega dela je, da bodo obrisi te vizije trdnejši in določnejši. P. Pajk. Balaban V »Maribor. Večerniku«• je izšla 16. i. m. beležka, ki jarko osvetljuje našo če* dalje večjo kulturno brezbrižnost. Slavni ruski baritonist Balaban bi mo* r al na povabilo Ljudske univerze peti v Mariboru. Balaban je bil že prišel v naš jugoslovenski Meran. Takole v razgovo* ru pa mu predsednik Ljudske univerze, ki sam pripoveduje gluhim ušesom javno« sti svojo balabanovsko izkušnjo, sramež* Ijivo prizna, da je prodanih le 20 do 25 vstopnic. V Mariboru ni več ljudi, ki bi hoteli slišati ruskega pevca, katerega ime drugod polni koncertne dvorane . . . In slovanski pevec, ki se je že veselil, da bo lahko pel Slovencem, je moral od* vrniti: — Pred prazno dvorano ne pojem. Žal mi je, a takega omalovaževanja ne pre* nesem! In s prvim vlakom se je odpeljal v Gradec, kjer je imel zagotovljeno polno dvorano navdušenega občinstva. V Ljubljani nismo — sorazmerno — nič manjši grešniki; že ponovno smo se biti v polemikah zlasali zaradi slabega ob* iska kulturnih prireditev. Naj si tudi v Mariboru skušajo na tak način olajšati vest. Oj, kako dobro to de! Vemo pa tu in tam: za omizji je še vedno dovolj rujne kapljice, da lahko na* pijemo veliki slovanski bodočnosti. Eks! — Za konec še to: Tudi mi mislimo, da ni moči prav vsega, n. pr. kulturne apa* ti je, razložiti z enokomskimi vzroki, ker vidimo, da slabše situirani sorazmerno še največ žrtvujejo. Pozor pred »ekonomsko krizo«: so parasiti, ki iščejo svojo špan* sko steno! g. Nikola Zec v Beogradu. Prvak dunajske opere Nikola Zec je prispel v Beograd, kjer bo nastopil v operah »Hugenoti«, »Čarobna piščalka« in »Zidovka«. Razstava nemške umetnosti v Beograda je ena največjih umetnostnih razstav, kar jih je videl Beograd po osvobojen ju. Nobe* na pa ni dala tako plastičnega in sintetičnega vpogleda v celotno umetnost svojega naroda, kakor ga daje nemška razstava, ki zavzema vse prostore paviljona »Cvijete Zuzorič«. Zastopane so vse stru je od efan-presionizma do danes, razstavljene vse mogoče tehnike, poleg tega pa še knjise ln mape, porcelanski predmeti ter arhitektonski osnutki in posnetki. Več kot 500 d*»l šteje ta razstava, ki pa obsega samo dela še živečih ali šele v zadnjem času umrlih umetnikov; potemtakem je prirediteljem razstave šlo za to, da pokažejo res sodobno nemško umetnost. Tu vidiš izbrana dela Maxa Liebermanna, Larisa Corintba, Karla Casparja in Max Slevogta (impresionisti); E. Noldeja, E. Haeckela, A- Mackeja, Fr. Marca (ekspresionista); kolorista O. Kokoschka in mnogih drugih. Kiparje predstavljajo med drugimi H. Lederer, E. Barlach, Rudolf Belling, W. Lehmbruck, E. Roeder in drugi. Skupaj je razstavilo okrog 100 umetnikov. Razstava je dobro obiskana in beograjski listi se ž njo mnogo bs-vijo. Te dni je predaval književnik Veljko Petrovič o nemški in naši novejši umetnosti. V bližnjih dneh se bo razstava prenesla ▼ Zagreb, kjer bo takisto slovesno otvorjena; kakor znano, ni že izjiočetka bilo v načrtu, da bi se ta izbor nemške umetnosti razstavil tudi v Ljubljani. D. »Nova Evropa« o Dostojerskem. Kakor lani Tolstemu, je zagrebška revija »Nova Evropa« letos posvetila obsežen zvezek Po-stojevskemu in je tako tudi s tem pokazala visoko pojmovanje nalog sodobne publicistične revije. Na več kot 110 straneh teca zvezka, ki je opremljen s portretom Dostojevskega, je objavljenih 13 člankov o velikem ruskem pisatelju, med njimi pretežno izvirni prispevki. Omenjamo samo nekatere: Dostojevski i zapadnoevropska filozofija (D. Čiževski); Dostojevski i Slovenstvo (A. Florovski); Dostojevski — prorok A. Jelačič); Bedni Job ruske književnosti (P. Askočenski); Doživljaj u pisanju Do-stojevskog (R. Pletnjovj; Karakteristične oznake književno - umetničkih oblika Do-stojevskog (J. Mati); Dostojevski (odlomek daljše študije Branka Laza revi ča); Dostojevski u jugoslovenskoj književnosti (J. Ba-dalic). Slednji članek nam daje — prav kakor analogni članek v številki L. N. Tolstega — daljši pregled jugoslovenskega zanimanja za avtorja »Bratov Karamazovih^ vendar je zlasti glede slovenske literature nepopoln. Brez dvoma pa je ta zvezek »Nove Evrope« poleg Dostojevskemu posvečene številke »Srpskega književnega glasnika« najlepša jugoslovenska počastitev petdesetletnice smrti F. M. Dostojevskega In prikupen dokaz tesnih vezi med jugoslovensko kulturo in rusko miselnostjo. — Za maj obeta »Nova Evropa« poseben zvezek o splošni gospodarski krizi in o problema brezposelnosti. Voltaire in sodobniki. Ren6 Lalou ugotavlja v najnovejši številki pariških »Les Nouvelles Litteraires«, da se je v zadnjih letih med širokim občinstvom obnovilo zanimanje za 18. stoletje — stoletje, ki je o njem dejal Kayserling, da je najvišji vzpon v naši zapadni civilizaciji. Te nove pozornosti je v posebni meri deležen Voltaire in sicer po pravici. Lalou nato navaja nove izdaje Voltaireja, ki so izšle v zadnjih letih. Prav minuie dni se je pojavila na književnem trgu nova izdaja njegovega »Dicti-onnaire Philosophique« (Editions de Clunv). Pripomnimo naj, da so tudi Čehi lani dobili Voltairejevo delo v Lacihtrovi »Filozofski knjižnici«. Bolj kot filozofska in zgodovinska dela pa so še sveži njegovi romani »Candide«, »Zadig« i. dr. »Kandid«, ki nam ga je izdala Tiskovna zadruga v vzornem prevodu 0. Zupančiča in z obširno študijo drja St- Lebna, se je tedaj pojavil v času obnovljenega zanimanja za Voltireja. Politične osebe na odra. V zadnjem času so prišle v modo biografije političnih osebnosti, ki jih široko občinstvo na veliko kupuje in čita. Priljubljena pa so postala tudi dramatska dela, v katerih nastopajo politične osebe. Tako v Parizu v raznih on-dotnih gledališčih pravkar igrajo več del tega značaja- V drami »Lepi rdeči Dunav« (B. Zimmer) nastopa nekdanji madžar. boljšev. diktator Bela Kuhn, v drami »Poslednji car< (Maurice Rostand) nastopata car in Lenin. V komadu Francoisa Porcheja »Poslednja Rasputinova noč« imata vodilni vlogi Ras-putin in veliki knez Dimitrij. Tudi Drey-fusova afera, ki še vedno razburja Francoze, je zastopana v tekočem repertoarju pariških gledališč. Pregled pa ne bi bil popoln, če bi izpustili komad o Lindbersrhu, ki sicer ni politična oseba, a je precej blizu možem, ki so značilni za zgodovino našo dobe. Vse v »Kulturnem pregleda« navedene knjige in časopisi se naročajo pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani. ŠAH Urejuje dr. MIlan Vidmar Spielmann je že v Jugoslaviji in prve simultanke je že odigral. Prišel bo tudi v Ljubljano, kjer bo igral simultanko, razen tega pa še eno partijo svojega dvoboja z našim mladim mojstrom Vasjo Pircem. Zopet se je mariborskemu klubu posrečilo aranžirati nekaj posebnega. Spielmann in Pire bosta igrala deset partij, v Mariboru, v Rogaški Slatini in v Ljubljani. Intere-santna prireditev! Mladi, nadebudni novinec in zreli, izkušeni velemojster! * Izmed vseh šahovskih figur je večini ša-histov najneprijetnejši skakač. Čudna so njegova pota. Silno je spreten, zahrbten in nevaren. Kako neverjetno nevaren pa more biti, je pokazal Reti v naslednji svoji gran-dijozni študiji. a b c d e f g h Beli: Kgl, Tbl, Se3, e7 (4 figure), črni: Ka5, Te6, Lhl, g2 (4 figure). Beli na potezi dobi. Materialna tehtnica pozicije stoji v ravnovesju. Trdnjava in trdnjava, lahka figura in lahka figura, prost kmet na sedmi vrsti proti prostemu kmetu na sedmi vrsti. Beli kmet pa je nevarnejši, črnega straži beli kralj sam. jasno je, da je brez kmeta beli ne more zmagati. Zato ga bo moral v prvi potezi kriti. S skakačem seveda. Reti pa je že v prvo potezo položil uganko. Kam naj gre skakač, na d5 ali na f5? Vsak šahist bi šel na d5, da približa figuro črnemu kralju. Pravilno pa je: 1. Se3-—f5! črni lovec in kmet sta mrtva, črna trdnjava ne sme zapustiti e-linije. Črni kralj ima dve potezi. Oglejmo si jih! 2..........Ka5—a6 2. Sf5—d6!! .... Grozi e7—e8 in jemlje črnemu kralju polji b5 in b7. Seveda mora črni vzeti kmeta: 2..........Te6Xe7 3. Tbl—al+ Ka6—b6 Sd6—c8+ in dobi. Druga kraljeva poteza daje slično igro: 1. Se3—f5! Ka5—a4 2. Sf5—d4!! Te5Xe7 3. Tbl—al + Ka4—b4 4. Sd4—c6-f- in dobi. Toda črni ni primoran vzeti kmeta, če v prvi potezi umakne kralja na a4. Ne sme pa umakniti napadene trdnjave ne na e5 ne na e3, seveda tudi ne na e2, pač pa jo lahko postavi na e4. Poglejmo! 1. Se3—f5! Ka5—a4 2. Sfo—d4 Te6—e5 3. Tbl—al-f Ka4—b4 4. Sd4—c6+ in dobi. Ali pa: 1. Se3—f5! Ka5—a4 2. Sf5—d4 Te6—e3 3. Tbl—al + Ka4—b4 4. Sd4—c2+ in dobi. Vražji skakač. Toda to še dolgo ni vse. Pregledati moramo še pred vsem glavno varijanto: 1. Se3—f5! Ka5—a4 2. Sf5—d4 Te6—e4! Belemu je sedaj težko. Nerad bo potegnil. S svojo trdnjavo ne sme zapustiti prve vrste, ker bi takoj izgubil vse (Te4—el+). Hotel pa bo obdržati blokado črnega kralja. Konec koncev mu je kmet na e7 napaden in, kakor smo videli, indirektno krit le v trenutni ugodni poziciji. Trd oreh! Težko je najti rešitev. Izredno fina je! Redko kedaj se v študijah pojavljajo take grandijozne stvari kakor v tej poziciji. Do zmage vodi samo manever: 3. Tbl—al+!! Ka4—b4 4. Tal—cl!! .... Črna trdnjava sedaj nima poteze. Reti je naenkrat izpremenil blokado črnega kralja v blokado črne trdnjave. Kakšna ideja! Samo tri poteze ima črni. S svojim kraljem namreč. Na ao, a4 in na a3. Na 4.....Kb4—a5 sledi 5. Tel—c5 + , Kao—b6, 6. Tc5—c6-f-, K poljubno, 7. Tc6—e6 in dobi. Na 4.....Kb4—a4, kamor gre črni kralj lahko tudi v 5. potezi prve varijante, sledi 5. Tel—c4 + , K poljubno, 6. S da šah in črna trdnjava pade. Na 4.....Kb4—a3 pa pride 5. Tel—c3 + , Ka3—b2, 6. Tc3—c2, K poljubno, 7. Tc2—e2 in dobi. Vrnimo se k začetni poziciji. Videli smo, da po prvi potezi: 1. Se3—f5! .... črni kralj ne more ne na a6 ne na a4. V obeh primerih je igra za črnega izgubljena. Črni pa lahko manevrira s svojo trdnjavo. Tri poteze ima, na eo, e4 in na e2. Vse tri je treba pogledati. Začnimo s 1..........Te 6—e5 Beli ima zopet zanimiv pohod skakača: 2. Sf5—d4!! .... Kmet na e7 je še vedno indirektno krit. Skakač pa ogroža trdnjavo (Sc6+). Ce se sedaj črni kralj umakne na a4, dobimo pozicijo, ki jo že poznamo. Natančno smo jo analizirali zgoraj. Na: 2..........Ka5—a6 pa sledi izredno presenečenje: 3. Sd4—c2!!! .... Beli grozi Tbl—el in izsili s tem odgovor: 3..........Te5Xe7 Črna trdnjava je izgubljena! Na vs?k način: 4. Sc2—b4-f-' K poljubno 5. Sb4—c6-j- (ali pa do-j-) in dobi. Ce gre črna trdnjava v prvi potezi na e4: 1. Se3—f5! Te6—e4 sledi zopet Sf5—d4! .... Po odgovoru 2..... Ka5—a4 nastane znana pozicija (3. Tbl—al + , Ka5—b4, 4. Tbl—cl). Na 2.....Ka5—a6 odloči zopet 3. Sd4—c2!! Torej ostane samo še poteza: 2..........Te4—e3 Sedaj pa ima beli novo presenečenje v rezervi: 3. Tbl—al+!I Ka5—b6 4. Sd4—f5! T poljubno 5. Sf5—d6! TXe7 6. Sd6—c7-f in dobi. Skakač je strašen! Zadnja možnost je: 1. Se3—f5! Te6—e2 2. Sfo—d4 .... Ce gre trdnjava na e3, dobimo zadnjo varijanto. Na e5 ne sme. Torej: 2..........Te2—e4 še eno strahoto skriva skakač: 3. Sd4—b3+ K poljubno 4. Sb3—c5-j- (ali pa d2+) in dobi trdnjavo. Zdi se mi, da boljše študije še nisem videl. Reti sam menda boljše ni komponiral. Našim šahistom bo gotovo prinesla obilo užitka in globok vpogled v bajne možnosti končnic. Badio Izvleček iz programov Sobota. 18. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.15: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Po dalmatinskih otokih. — ly.30: Plošče. — 19: Predavanje o Krasu. — 19.30: Angleščina. — 20: O okrasnih vzpenjalkah. — 20: Samospevi ce. Štefanije Vuk s spreinljcvanjeni violončela in klavirja. — 21.30: Dvoboj na harmoniki. — 22: Napoved časa in poročila. — 2215: Koncert radio - orkestra. Nedelja. 19. aprila. LJUBLJANA 9: Pravno predavanje za kmeta. — 9.30: Prenos cerkvene izlasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Nauk o serviranju. — 11: Koncert radio-orke?tra. — 12: Dnevne vesti in plošče. — 1 o.3<>: Plošče. — lG: Kvartet trobil. — 17: Ljudska igra »V Ljubljano jo dajmo . — 20: Operne arije z orkestrom (a preselilo amer. poslaništvo Priče omedlevajo Uspel poskus z novo raketo Kajior smo na kratko že poročali, je nameraval inženjer Tiling ta teden v Os-nabriicku na Nemškem preizkusiti raketo novega tipa, ki združuje lastnosti topov-sks krogle in Drezmotomegu letala. Ta poskus jc sedaj izvršil. Ko je bil sprožil nekoliko modelov, je spustil v zrak pravo raketo Dvignila se je 2000 m visoko in je pristala nepoškodovana v bUžini vzletišča, nakar jo je Tiling takoj uporabil za drugi start. Poskus je torej uspel — samo Tiling je bil upal, da bo dosegla njegova raketa še nekoliko tisoč metrov višine in da bo pristala 6 ali 7 km od vzletišča. Vladarjev zobni zdravnik Kralja Alfonza XIII. je spremil na njegovem odhodu iz Španije poleg dvornega maršala tudi njegov zobni zdravnik in prijatelj dr. Časa Aguilar. V ostalem pa ni to edini primer v zgodovini, da igra zobni zdravnik monarhu vlogo prijatelja v nesreči. Tudi Napoleon III. in njegov zobni zdravnik, Američan Thomas W. Evans, sta si bila velika prijatelja. Marsikdaj je cesar Američanu izdal kakšno važno borzno konjunkturo in Evans si je na ta način pridobil ogromno imetje. Zato pa je izkazoval zadnjemu francoskemu cesarju ob vsaki priliki svojo hvaležnost. Ko so Nemci Napoleona III. po bitki pri Sedanu ujeli, je pomagal Evans cesarici Evgeniji in prestolonasledniku, da sta ušla na Angleško. V svojem vozu ju je ponoči popeljal skozi meglo in republikanske straže do Roka,rskega preliva, kjer sta se vkrcala. V muzeju Evansove zobno zdravniške šole v Filadelfiji je še danes videti ta voz, istotako številna odlikovanja, ki si jih je pridobil s spretno rabo svojih klešč in dlet. Dovolj spomenikov V Parizu se je osnoval odbor z namenom, da bi postavil spomenik 1,200.000 konjem, ki jih je usmrtila svetovna vojna. Bivši državni podtajnik^Lotier pa je javno nastopil proti tej nameri, ki more po njegovem mnenju interesirati samo prizadetega kiparja. Sploh bi bil že čas, pravi Lotier, da bi nehali z man i jo spomenikov. Za časa svojega kratkega službovanja kot državni podtajnik je moral sprejeti na znanje neštevilno osnutkov za nove spomenike. Ce pojde tako naprej, zakaj bi ne postavili spomenika tudi »neznanemu konju« in volom, ki so jih ljudje snedli med vojno, pa teletom, ki so morali dati človeku svojo kožo za škornje? »Sicer pa bi si vol in tele prav gotovo zaslužila spomenik,« zaključuje Lotier svoj protest, »saj nosi prvi prav tako roge kakor nekateri ljudje, tele pa jim je po neumnosti prilično podobno.« Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. palače v Berlinu Mož za milijon dolarjev Da ae mož prodaja za okroglo vsoto milijon dolarjev, ni nekaj vsakdanjega. Ameriški kinematografski »zvezdnik« Francis X. Busham je s to ponudbo v časnikih alarmiral celo armado starih devic in bogatih vdov v Chicagu. Busham, ki nastopa s svojo družbo v Chicagu, nima več miru ne podnevi ne ponoči. Moža željne ženske ga vznemirjajo povsod, kjer se pojavi. Ko so se mu nedavno postavile pred vrata, si je v zadregi pomagal z naslednjim nagovorom: »Moje dame, ustmene ponudbe se ne sprejemajo. Prosim vas, da mi blagovolite svoje želje sporočiti pismeno. Potrebni so mi natančni podatki o vsem, kar mora vedeti zakonski kandidat o svoji bodoči pozo vi cL Ponudnice naj priložijo tudi svoje slike«. Kmalu se je 33 žensk izjavilo pripravljenih, zamenjati svoje premoženje za moža v podobi filmskega zvezdnika Bushama. Kandidat pa, ki pravijo o njem, da zelo previdno izbira, se je spustil v pogajanja s tremi ponudnicami. Med dogovarjanjem pa je spoznal, da ga pot, ki jo je ubral, ne bo pripeljala k uspehu. Lepe in ljubke ženske so namreč med štirimi očmi izjavile, da ne razpolagajo z zahtevano vsoto milijon dolarjev. Busham je nekoliko revidiral svoje zahteve. Rekel je: »če bi našel dražestno nevesto, kakršno si želim, bi od milijonske vsote nekoliko popustil«. Zakaj to? Ker je bila edina ljubka ženska, ki se mu je ponudila za družico, brez denarja. " Revolucija na Portugalskem Uzabonski guverner (X) nadzoruje v pristaniščih čete, ki so jih vkrcali za Madeiro, da udušijo ta mošnji upor. Nov svetovni rekord z motornim čolnom Anglež Kaye Don je potolkel hitrostni rekord za motorne čolne, ki si ga je nedavno priboril v Floridi Gar Wood. Kaye Don je dosegel brzino 166.513. Slika kaže »Miss Anglijo n« in rekordista Kaya Dona. Ženske priče v diisseldorfskem procesu omedlevajo pri pogledu na vampirja — Kttrten pravi, da Je komaj začel svojo veliko kariero — Kako so prijeli morilca in kdo dobi nagrado denheim četrti dan procesa se je nadaljevalo z zasliševanjem prič. Neki kriminalni uradnik je izpovedal, da mu je KUrten po aretaciji izdal, da jc s svojimi žrtvami vselej slabo ravnal, preden jih je umoril. Dalje je izjavil KUrten. da so ga prezgodaj aretirali, ker je bil baš na tcm; da umori po dva človeka dnevno. V zvezi s tem je bilo prečitano psihiatrično mnenje prof. dr. Siolija. Kiirten mu je izjavil, da je nameraval moriti kar na debelo. Bavil se je z mislijo, kako bi se dali raz-streljevati prometni mostovi, kako bi se iztirili vlaki in kako bi eksplozije raz-našaJe velike trgovske hiše. V zvezi z zasliševanjem prič glede umora Marije Hahn so prinesli v dvorano vsa corpora delieti in jih položili na mizo. Med njimi je bila tudi lopata, s katero je Kiirten zakopal golo truplo svoje žrtve. Kiirten: »Kaj pa ta lopata T Prosinl odnesite jo! Ne morem je gledati.« Predsednik je ustregel obtoženčevi želji in dal odstraniti lopato iz dvorane. Povedala je na kratko svojo zgodbo ter ostala osem dni v postelji. Iz Gertrudenbeima je pisala pismo svoji prijateljici in ji sporočila, kaj se ji je zgodilo. Pismo pa je prišlo v druge roke in po tej poti ga je dobila policija. Mariji Butlikovi so pridelili dva"krimi-nalna organa in jih poverili z nalogom, naj poiščejo napadalca. Butlikova je tavala sem in tja in izprva ni mogla najti hiše, kjer je stanoval Kiirten. Zato sta jo detektiva poslala domov in ji naročila, naj se popoldne vrne. da bo iskala dalje. Butlikova pa je iskala dalje na lastno pest in je končno našla napadalčevo stanovanje. Tam je spoznala neko Wimmer, ki ji je povedala, kaj se ji je zgodilo. Wimmer-jeva je šla z njo po stopnicah do man-sarde. Kiirten je bil pravkar stopil na hodnik, kamor je prišel po vodo. Na prvi pogled je Butlikova izjavila, da ta mož ni tisti, ki jo je bil napadel. Kljub temu pa jo je Wimmerjeva nemudoma poslala na policijo in ji izročila listek z napisom »Peter Riirten«. Ko je prišla policija naslednji dan h Kurtenu, ni bilo nikogar doma. Poslali so po Ktirtenovo ženo, ki pa ni vedela nič o stvari. Zvečer je povedala možu, da ga išče policija. Na vprašanje, kaj ima z dekletom, je odvrnil Kiirten svoji ženi: »Da, jaz sem to storil.« — žena je vprašala dalje: »Kaj si storil?« Kiirten je rekel: »Vse, ampak zdaj moram z doma. Pridi pozneje v Dvorni vrt, tam boš izvedela vse.« KUrtenova žena je nato šla za svojim možem in je videla, kako je najel podstrešno sobo v Adlerstrasse. Ob 12. uri sta se mož in žena sestala v Dvornem vrtu, kjer sta se sprehajala. Med potoma je KUrten ženi odkril svoje zločine. Naslednji dan je prišla h KUrtenovi žem zopet kriminalna policija. Povedala je, da ima dogovorjen sestanek z možem pri por-talu neke cerkve. Policija je obkrožila opisani prostor. Detektivi so se poskrili po pritličnih stanovanjih in čim se je KUrten približal, so zločinca prijeli. Kiirten se je nekoč izrazil, da je ženi povedal svoje zločine zato, da bo imela pravico do nagrade, ki je razpisana na njegovo glavo. Metuzalem v Evropi V sredo 15. L m. je dospel z »Bremenom« v Bremerhaven 156-letni Turek Žaro aga, ki velja za najstarejšega Evropca. Zaro aga je po rodu Kurd. Novinarjem je turški Metuzalem povedal, da je doživel v Ameriki, posebno v New Yorku blažene trenutke, življenje je bilo tako pestro in privlačno, da je hodil z ene soareje na drugo. Silno mu je všeč jazz-band. Da se je Zaro aga počutil v Ameriki tako imenitno, je tudi zasluga njegove ab-stinentske narave. Kajti Zaro aga ni nikoli pokusil alkohola ne tobaka in tudi ne mesa. Pravi, da ne čuti peze svojih let, ampak se mu zdi, kakor bi bil sto let mlajši kakor je v resnici. Zaro aga je bil v svojem življenju enajstkrat oženjen in je imel 36 potomcev. Preživel je večino svojih žena in otrok. Zdaj si bo starec ogledal najvažnejša srednjeevropska mesta, potem pa se odpelje v Carigrad, kjer želi preživeti večer svojega življenja. Na Češkoslovaškem bodo kopali zlato V Krem niči na Slovaškem so še pred napoleonskimi vojnami kopali zlato, a tako imenovani Anin rov, iz katerega so ga pridobivali, je. takrat preplavila voda. V zadnjih letih so to vodo izčrpali in pred kratkim so pričeli s poskusnim kopanjem, ki je imelo dober uspeh. Zdaj so začeli montirati najmodernejše stroje, tako da bodo lahko še v teku tega leta pridobivali dragoceno kovino. Pač pa so se ušteli v štiavnici, kjer so menili spraviti v obrat stare rudnike srebra in svinca. Vložili so v zadevo ogromno denarja, zgradili veliko strojno napravo in postavili topilnice. Ker je pa v zadnjem času vrednost svinca in srebra nazadovala, se podjetje, ki je obremenjeno s tako velikimi investicijami, ne rentira več in ga bodo morali bržkone ustaviti. Višji državni pravdnik dr. Eich in njegov tajnik Jansen na poti k razpravi. Služkinja Kazlovska, ki je opisovala umorjeno prijateljico Marijo Hahn, je povedala, da je bila žrtev morilca ljubko ln čedno dekle. Njena edina napaka je bila, da se je rada družila z moškimi. Usodnega dne je imela sestanek z več moškimi. KUrten je bil tretji moški, s katerim se je sešla. 18-letna Hilda Petrowsky, ld Je bila. zaslišana tudi kot prijateljica umorjene Hahnove, je začela, ko je stopila pred sodnike, hlipati in ječati. Ker se ni mogla pomiriti, jo Je predsednik vprašal, čemu toliko joče. Izjavila je, da se ne more obvladati ob pogledu na morilca. Tudi dragih žensk se je polastilo silno razburjenje in nekatere ženske niso niti mogle ponavljati prisege. Omedlevale so kar po vrsti ln so Jih morali odnašati iz dvorane. Ana Dager je stanovala v Isti hiši 1»-Kor KUrten. KUrtenova žena se je večkrat pritoževala nad možem. Tožila je, da leta za dekleti in je rekla, da ni mogoče več živeti z njim. Z 38-letno Marijo KUrtinger se Je MI KUrten seznanil v Dvornem vrtu. Napravil je nanjo zelo dober vtis. Predstavil se £ je pod imenom Becker. Začel je z njo govoriti o umorjeni Hahnovi in je obžaloval z blagimi besedami njen strašni konec. Ktirtingerjeva se Je 8® večkrat sešla z zločincem. Nekoč ji je rekel, da je bil pet let zaročen in da mu je nevesta pred kratkim umrla. Očividno je hotel v njej zbuditi sočutje. Jadikoval je, da je sam na svetu in jo je tudi povabil v svoje stanovanje. Prišla je k njemu nekajkrat in z njo so bili tudi njeni otroci. Na vprašanje državnega pravdnika pove KUrten, da je imel namen umoriti tudi njo in vso njeno družino. KUrtingerje-va se je zaradi tega silno razburila. Doslej namreč ni vedela, kaj jo je čakalo. Prof. Berg je podal izjavo, da Je bila Hahnova zabodena trikrat to« v aeoos. Vbodljaji pa niso bili globoki te pričajo, da jih je morilec storil samo zato, da je lahko iz ran sesal kri. V procesu se Je na novo obravnavalo tudi vprašanje, komu pritiče nagrada za izsleditev morilca. 19-letna služkinja Marija Butlik, ki Je privedla policijo na sled zločinca, reklamira nagrado zase. Policija ji je izplačala okoli 7000 Din, ona pa zahteva celo vsoto. Pooblastila je svojega odvetnika, naj vloži v njenem imenu tožbo proti državi, ki jih mora izplačati premijo v celoti 15.000 mark. Po drugi strani pa si lasti nagrado KUrtenova žena, ki je izvabila moža v past policijskih organov. Butlikova je tedaj, ko se je seznanila s KUrtenom, teomaj prišla v Diisseldorf. Vprašala je nekega moškega, kje je kakšen dom za dekleta. KUrten — on je namreč bil tisti, ki ga je bila nagovorila — se je ponudil, da ji preskrbi sobo. Od vedel jo je k sebi domov. Kmalu sta oba odšla iz hiše. Peljala sta se z električno železnico v Grafenberg in nadaljevala pot v tako zvano »volčjo jamo«. KUrten Ji Je dejal, da stoji dekliški dom takoj za gozdom. Ko pa sta prišla v goščavo, ji J« dejal: »Tukaj lahko kriči«, kolikor hočeš.« S temi besedami se je vrgel nanjo in Jo pričel daviti, dokler nI menil, da je že mrtva. Butlikova pa se je osvestila, se odpeljala a$zaj v mesto te odšla v Gertru- Novi župan nemške prestolnice KUrten se zdi zaradi milega postopanja, ki mu ga Je dovolilo sodišče v prvih dneh procesa, zelo razvajen. V celico so mu morali prinesti dobro posteljo z vzmetnico. Hrano si je velel prinesti iz nekega odličnega hotela. Vsak dan zahteva brivca, v prostem času pa zahteva iz jetnišnične knjižnice najboljše moderne knjige. Vse to mu dovoljuje ravnateljstvo zapora, ker se boji, da bi sicer začel z gladovno stavko in s sabotažo pr«~ cesa, ki bi se s tem zavlekel. Predstojnik deželnega sodišča Rose, ki predseduje procesu. Požar zgodovinske Vsak dan 500 prometnih nesreč Po neki statistiki angleškega notranjega. ministrstva so zahtevale prometne nesreče lansko leto na Angleškem vsak dan povprečno 20 mrtvih in 487 ranjencev. V celoti je bilo ubitih 7305 oseb in 177.895 ranjenih. Leta 1929. je bilo 6696 oseb ubitih in 170.817 ranjenih. Vsak dan ena Dr. Henrik Sahm bivši predsednik gdanskega senata je bil s 110 proti 98 glasovom izvoljen za berlinskega župana. Zopet strupena megla v Belgiji V dolini reke Moze pri Ougree-Tillieur-ju na ozemlju, kjer so bili ljudje že enkrat prizadeti od smrtonosne megle, se je strupena megla na novo pojavila. Neki 8-letni otrok je že umrl. Več prebivalcev se je izselilo iz tega kraja, ker so se bali, da se zadušijo. Poginilo je tudi več glav živine in drobnice. Preiskava je ugotovila, da so tudi teh smrtnih primerov krivi strupeni plini. Med ljudstvom vlada velika potrtost in vznemirjenje. >Papa, zmenjaj mi 50 pare »Kako?« »V «n tinarc. Sette malim oglasom* Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasu vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati Se pristojbino 2,— Din. Pr u stoibine ie vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic' v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 Za ecfgere** 2 Din V » m G ah iVas/cre matih oglasov dobite takoj po izidu lista o podružnicah ,Jutra* v »Mariboru, v Cs/fu, v frCovem mestu, v JSrbotrljah in na &esetiicah, ki sprejemajo tudi naročila na mate oglase in inserate. J L*:>J, u Učenko e» ^trojno pletenje »prejme Aaa Zavec, Trebnje. 15650-1 Sobarico pnrfektao in pošteno, z dobrimi letnimi spričevali ii. Ljubljane, iščem za takoj. * Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šif m »P. 400«. 15784-1 Za dam. krojaštvo er>rejme.m takoj dobro iz-r^žbamo pomočnico. Naši rrv pore oglasni oddelek ►Jutrac. 15847-1 Tajnika I*?? Okra-jna hranilnica v Rogatcu. Prosilci, ki so snicžni samostojnega koncepta. sestave bilance in zmorejo tudi primerno varščino, naj vlože do konca aprlia 1931 lastnoročno pi: eane prošnje, kateri naj rrilože potek dosedanjega iivljecja. 15835-1 Krojač aH šivilja »a izdelovanje otroških ebiek do-bi takoj »talno celo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 15882-1 Praktikantinjo »s f-arinsko-žpedicij. obrat U • m. Obširne ponudbe na »g'as. oddelek »Jutra« pod »Začetnic* 111«. 15874-1 Učenca g.-drrnga račutvarja. s pri-irfjrno Sol. izobrazbo sprejmem v trgovino mešanega Kaga v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek ►Jutra« rod »Nadarjen«. 15836-1 Prodajalko t dobrimi spričevali, kvalificirano mlajšo mož, de-o oskrbo v hiši sprej-tni takoj Matevž Zadravec ▼ Celju, Gosposka nI. 3. 15818-1 Trg. pomočnika mešane stroke, sprejmem za vodstvo manjše podružnice na deželi pri Mariboru. Potrebna kavcija ali jamstvo. Naslov v oglas, izdelku »Jutra« 15805-1 Trg. pomočnika Ipecerijsk« stroke, mlajše pa in stilnega sprejmem takoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Specerist 1931«. 13191-1 Frizerko dobro ondulerko za takoj in frizersko vajenko sprejme Gabrijel Vajt, brivec v Kranju. 15517-1 Samskega kuharja mladega in sposobnega — veščega nemške kuhinje. Išče botel-res-tavrant Balkan Knin, Dalmacija. V ponudbi je navesti natančno vse zahteve. 15502-1 Učenke sprejme modni atelje Se-ljak, Gradišče 10. 15309-1 Frizerko (ja) sajnostojno, perfektno moč iščem za takojšen nastop. Plača po dogovoru. Ofeple na naslov: Salon Flieger, Sarajevo, Kralja Petra 28. 15799-1 Pek. vajenca v starosti nad 16 let — prednost z že enoletno učno dobo, sprejme takoj pekarna Žužek, Ljubljana, Florijanska ulica štev. 8. 15889-1 Učenko za damsko krojaštvo sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Krojaštvo«. 15901-1 Več pletilj in preši-vaik volne spretne sprejmem takoj. Naslov r oglasnem oldelkn »Jutra«. 15904-1 Izurjeno šiviljo dobro in spretno sprejmem Predstaviti se je v trgovini na Sv. Petra cest-i 52, Ljubljana. 15902-1 Služkinjo ki bi tudi kuhala za manjšo družino, iščem za takoj. Predpogoj je čistost in poštenost. Ponndbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Služkinja«. 15910-1 Dekle staro 16—18 let. pridno in pošteno, išče za pomoč v gospodinjstvu, manjša družina na deželi. Ponudbe pod šifro »Snaga« na ogl. oddelek »Jutra«. 15619-1 Gospodično Inteligentno in pošteno, ve-Ičo nemškega jezika, ki ima veselje do otrok (2 dečka 7 in 8 let) sprejmem proti mesečni plači 500 Din, hrani in stanovanju (zasebna soba). Pospravljati bo »orala stanovanje 4 sob. prati perilo otrok in zakoncev ter voditi otroke ra irprehnd. Nastop 1. maja. Ponudbe na naslov: Hote! »Central«, privat, Zemun 15780-1 Uradnika Vsestransko verziranega v lesni stroki, takoj sprejmemo. Ponudbe na oglas, oddelek »Ju'ra« pod značko ►Zaupno 1931«. 15766-1 Kuharico »prejmem za vsa dela v gro*podini!tvu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15749-1 Pisarniška moč »rrsten strokovnjak želez-gfciske stroke, perfekten v • r In nemški korespondenci in knjigovodstvu, doki službo. Oferte na oglas. Mdelek »Jntra« pod šifro »Zvest in pošten«. 15733-1 Snažilca pribora fBesteckputz«r) pridne- §a fanta sprejme hotel trnkelj. 15728-1 2 preglledovalca jajc priretna in urna sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni Mdelek »Jutra« pod šifro ►Zanesljiva dobra moč«. 1.5612-1 Pridnega natakarja oziroma natakarico sprejme- takoj kavarna Prešeren v Ljubljani. 15936-1 Potnika povsem zanesljivega v galanterijski, modni in' ple-tilni stroki, sprejme pod ugodnimi pogoji domača tvornica perila. Ponudbe na oglas, oddelek »Ju^a« pod »Stalna služba 156« 15616-5 Shranitev kožuho-vine in preprog preko poletja sprejme naj- kulantneje A. K a s s i g v Ljubljani. Židovska ul. 7. 15739-3 Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo Auto) telefon 2236. Prva obiast. koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pi site "ponjI 251 Gospodične inteligentne in resne, ki se hočejo priučiti igranja na tamburice, sprejmem kot učenke proti hrani, stanovanju in mesečni plači 300 Din. Ponudbe s fotografijo na naslov:. Duša.n Š i b a 1 i č, kapelnik, hotel »Imperijal«, Kraljevo. Srbija. 15797-4 Oblastveno kodcesijonirana šoferska šola Goiko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 13027-4 Akademičarka bi Instruirala iz mafematl-ke in drugih predmetov realne gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15911-4 Th. Rotnian: Zgodba o Vrtismrcku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) 54. Nisva še bila felo globoko, ko je priplaval proti nama velik ostriž — saj veste, taka spolzka žival 8 steklenimi očmi in i obrazom, kakor da bi te hotela na prvi mah požreti. »Tako, tako.« je rekel, >ali gta prišla na raj? Nn. saj imam dovolj vode, da jama ga skuham!« Radio-aparat štiricevni, zamenjam ra hišni telefon ali otroški voziček, oziroma prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15909-9 Puch 250 cm5 kompleten v dobrem stanju, vožen cca 2OO0 km, proda Levičar, Glinška ul. št. 9'I. 15925-10 Motorno kolo znamke »Harlev-Davidson«, 350 cm1, skoro nov ngodno naprodaj v mehanični delavnici na Miklošičevi cesti St. 17. 15741-10 Damsko kolo naprodaj v brivnici aa Sma-rtrinski cesti štev. K. 15856-6 Novo kolo prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 1574&-6 Moško kolo še v dobrem stanju proda Ivan Režek, Tržaška cesta štev. 34 — dvorišče. 15014-11 Moško kolo poceni naprodaj v garderobi pri Figovcu. 15934-11 Gaterist z večletno prakso, priden in pošten, zmožen tudi popravil, išče službo. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 15704-2 Železninar izurjen tudi v špeceriji, išče službo skladiščnika aH drugo. Prevzame tudi stalno m-esto potnika. Vešč je prodaje poljedelskih strojev. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Železninar«. 15730-2 Prvovrstna šivilja za damske toalete, otroške obleke in moško perilo ter modistinja vešča tudi vseh ročnih del in kitmčarstva, iščeta s 4. majem službo. Pojasnila daje ga. Lindič, Ulica na grad št. 9. 15866-2 Asistentka spretna, z dolgo prakso, išče mesto pri zobozdravniku v Ljubljani ali kje drugje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra pomoč«. 15785-2 Pekovski pomočnik samostojen, ! š S e službo. Nastop v 8 dneb po dogovoru. Sprejme tudi sezonsko delo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pek«. 15843-2 Šofer trezen ln zanesljiv, Išče službo b kakršnemkoli avtomobilu, ali pa gre tudi za sprevodnika k avtobusu Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kamorkoli«. 15877-2 Mehanik vesS popravljanja avtomobilov, dvofcoJes in šivalnih strojev, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 15873-2 Pekovski pomočnik mlajši, priden in zanesljiv želi službo. Cenj. pismpne ponudbe na podruž. Jutra v Celja pod šifro »Tudi na deželo«. 15816-2 Plačilni natakar praktičen poslovodja, 80 let star, kl govori slov., hrv., nemško in italijansko, zmožen kavcij«, išče namešče-nje. Cenjene ponudbe na naslov: Bor^ter, Put Ska-tica 3, Omiš, Dalmacija. 15722-2 Začetnica s 4 mešč. razr. in trgovskim tečajem, želi dobiti mesto v pisarni, v Ljubljani ali na deželi. Cenj. ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »pridnost ra napredovanje« 15651-2 Šofer mlad tn zanesljiv, iSč« služ bo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15S02-? Trgovski pomočnik aranzer, verziran manufak-turist in konfekci-onar tcT mod. blaga dober aranžer in spreten reklamni risar, absolvent aranžerske šole zbornice TOI, zmožen slovenske, srbohrv. in nemške konverzarije, izurjen v vseh pisarniških poslih ter knjigovodstvu, išče službo. Ponudbe na o-glas. oddelek »Jutra« pod "šifro »Fin nastop«. 15883-2 Veletrgovcem tekstilno pomodne stroke ali pletilnim industrijam se nudi strokovnjak za vpeljavo Sablonirania lastno produciranih izdelkov: namiz. prtov, zaves, dam-skih šalov, kravat itd. — Ponudbe pod zr.ačko »9a-bloniranje« na Aloma Com-panv, Ljubljana. 15926-2 Kupdm Bencinsko sesalko dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Benrim se-salka«. 15833-7 Vrtno lopico in cev za škropljenje vrta, iz gumija ali platna, v dolžini 30—40 m — oboje dohro ohranjeno kupi A. Druško-vič, trg. z m«S. blagom v Mostah pri Ljubljani — Val. Vodnikova olica 14. 1584C-7 Bukovo oglje stalno kupuje družba nirija r Ljubljani, Dunaj-ska e. 46 15796-7 Avtoplašče 760 X 90, rabljene, a dobro ohranjene kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15721-7 Decimalno tehtnico nosilnost 900 kg, dobro ohranjeno, t uteži kapi Lovro Rozman, Prod Prn-lami 5. 15689-7 Železna vrata za dvorišče k n p i m. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Železna vrata«. 15539-7 Fotoaparat 18 X 3S aJi IS X 18 kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Foto«. 15903-7 Žagar samee, vešč svojega JeTa na gat«r in venecijanko, z dobrimi spričevali, išče službo za takoi. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Žagar«. 15913-2 Trgovski pomočnik dobro kurjen v meSani stroki, pošten, dela zmožen in agilen, išče mesta. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »919«. 15919-2 Brivski pomočnik mlad, vežž moSke stroke in dober bubi itncer. želi stalno službo ▼ večj«m mestn Slovenije. Naslov v podružnici »Jntra« v Celju 15951-2 Lovorjeva drevesa visoka s po«odo 250 cm — krona v prerein 140—150 cm zelo primerna za vrtne restavracije. kavarne in hotele, za vhode pri vilah itd. n.vprodaj v Ljubljani. Marijin trg št. 4. 15692-6 3 vrata z rolojem za trg. lokale zelo ugodno proda K. Prelog, Ljubljana Gosposka ulica 3. 15724-6 Mlatilnico dohro ohranjen?« proda Kas/telic Alojrij, Smatje-Sap št. 11. 15858-6 50 cepljenih jablan T>etl«tnih odda oenovna šola na Ježici. 15867-6 Svinjska mast pristna domača DVn 15.50 kg v delikatesni trgovini K. Jarc — »Pri Turistu«. Dunajska cesta 9. 15763-6 Kuhinjska kredenca pult s steklenim nastavkom ln lonec za točenje mleka, pripraven za mlekarno, poceni naprodaj v Šiški. Jemejeva cesta 53. 15732-6 Hiša z gostilno gospodarskim poslopjem hi nekaj zemlje naprodaj za 70.000 Din. Na pismene ponudbe se ne oziram. — Istotam naprodaj velik avtomat, gramofon za 3000 Din. Naslov pove podružnica »Jutra« r Celju 15702-6 Foto-kamera »Leonar« 10 X 15 poceni naprodaj ▼ foto - trgovini Pogačnik, Tavčarjeva ulica 15697-6 Rablieno plahto montirano na les, preda St-acul, Selenburgova al. 4 15667-6 2 nova avto-plašča 815 X 115 in elektromotor V v J0Sl »j/'6. P*i Po *Po »•o ti C Sostanovalca sprejmem v sobo s posebnim vhodom — iabjak 12 pritličje. 15880-23 Sobo čieto In zračno oddam s 1. majem mirnemu gospoda — Reber St. 7. 15672-2" 1 Opremljeno sobo s strogo separiranim vhn- i d»m in elektriko oddam na Vidovdanski cesti 1/1! 15864-23 Za regeneracijo vinogradov prodamo prvovrstne trte (sadike) s posebno dobro razvitimi koreninami (podloge napram potrebi). 21ahtne so raznih vrst grozdja za belo in črno vino kakor tudi za namizno grozdje. OvL oriv. loznl razsadnik daru* varsko kupatilo drl. n Daruvaru Daruvarsko kopališče je vse leto odprto. Pred in po sezoni znatni popusti. O trtnicah in kopališču daje vse informacije • 4292 Uprava kopališča Daruvar Gospoda sprejmem na stanovanje v Mosta*. Zalojka cesta 1 /TI vrata 9. 1586C-23 Sostanovalca • brano (n vso oskrbo sprejmem takoj ta 150 Din tedensko. — Restavracija »Soča«. Sv. Petra cesta B 13207 23 Brezplačno sobo ▼ novi vili, prostorno in eolnčno, v katero se lahko postavi Štedilnik, oddam pošteni, mirni in snažni ženski srednjih let, ki bi proti primernemu plačilo pomagala nekaj nr na dan v gospodinjstvo. Našlo* pove oglasni oddelek »Jutra«. 15775-28 Opremljeno sobico s poseb. vhodom tn elektrike, v m.insardi oddam. Nas!«v v oglasnem oddelku »Jutra«. 15912-23 ZAHVALA Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše blagopokojne, marljive hčerke IVANKE POČEK dijakinje trgovske šole v Maribora se tem potom najprtsrčnejSe zahvaljujemo. Posebej zahvalo smo dolžni gg. docentu dr. Matko, primariju in zdravnikom bolnice, ki so storili vse, da bi ji vrnili zdravje, profesorskemu zboru trgovske šole, sošolkam in sošolcem tega zavoda, bivšim njenim so-gojenkam 3. b. letnika drž. žen. učiteljišča za prekrasne vence in šopke svežega cvetja, s katerim ste zasuli njeno krsto in njen prerani grob ter jo spremili na njeni zadnji poti. 5733 ŽALUJOČA OBITELJ. E. BMVSMR 22 Dva zakona Roman Ta vnema, ki se je odevala v slovesno resnobo, se je zdela Maji zmerom nekam smešna. Ne, ljubiti Dicka Wardleya ni bilo moči, niti tedaj ne, če ne bi bilo spominov... A da bi postala njegova žena samo zato, ker je bil bogat? Majin pogled se je mahoma zmračil. Čudno, da so se zdele take stvari ljudem tako samoumevne! Prav tisti, ki so si toliko domišljali zastran svoje osebne prostosti, so smatrali za popolnoma naravno, da prodaš ne le prostosti, ampak sebe vsega za bogastvo in dobro življenje. Tudi Heinz Thursen jo je imel za takšno. Ali je bil denar res tako velika reč v življenju, da je mogel odtehtati srečo, prostost in spoštovanje do samega sebe? Ali je bila sreča tega sveta res samo v jemanju? Majin pogled je zamišljeno obvisel na nebesnem oboku, v čigar sinjini so štrlele velike, temne, zlato obrobljene kope oblakov. A zdajci se je zdrznila sredi svojega premišljevanja. Dick Ward-ley je stal pred njo. Njegov razgreti obraz se je temno odražal od bele flanelaste obleke in njegove višnjeve oči so ji očitajoče in vendar blaženo zrle v obraz. »Tak semkaj ste se skrili, miss Maja? Zakaj niste ostali pri nas? Krasno igro smo imeli!« Maja se je nasmehnila. »Saj veste, da imam na žalost malo nmevanja za svetovni pomen tenisa. Prava barbarka sem v teh rečeh.« »Izpreobrnili se boste, ko boste nekoliko delj na Angleškem. Šport je najlepše na svetu. Ne vem, kaj bi počeli vse leto na svojih gradovih, če ne bi bilo športa.« »Nu, vi ste seveda tako srečni, da prosto razpolagate s časom in denarjem. Mi navadni ljudje moramo časih tudi pomisliti na delo.« Dick Wandley je skremžfi obraz. »Ženske ne bi smele vobče nikoli delati! To je tako, kakor če ba vprezali golobice v plug ali pekli pudinge iz rož in narcis.« Maja je globoko zasopla. Pogled ji je obvisel na zlato obrobljenih oblakih. »Ne govorite tako, Mr. Wardley. Delo je v življenju nekaj zelo dobrega in lepega.« »Mogoče — za nekatere ljudi!« V teh besedah se je nehote izrazila vsa ošabnost bodočega pairja. Nato si je primaknil vrtni stol in sedel Maji nasproti. »Nekaj bi vas rad prosil, miss Maja. Ali smem?« Ustrašila se je. Nato si je hotela pomagati s Salo. »O, seveda. Samo da ne sme biti nič velikega.« »Ne — do nadaljnega ni nič velikega. Cujte, miss Maja — ali vam je znano, da se lady Asherjeva drevi nadeja novega gosta?« »Ne, tega nisem vedela. Kdo pa pride? Ali kdo iz Londona?« »Ne — iz Mumble-Halla pride nekdo!« Maja se je iznova prestrašila. Mumble Hali je bil bivališče vojvode P***. »Tedaj najbrže pričakujete svojega očeta, Mr. \Vardley?« »Da. Prosil sem ga, naj pride na Rosehill, je vneto rekel Dick in pomenljivo uprl svoje višnjeve oči v Majo. »Tako rad bi, da bi vas spoznal — in vi njega! Mislim, da se bosta dobro razumela, čeprav je moj oče resen star gospod, vi pa mlado, veselo dekle.« »Jaz? Ali sem res tako vesela? Zmerom mislim, da sem se že čisto odvadila veselja.« »O ne. Onkrat, ko ste tekli z Grace Wmdmereovo in lordom Lyonom po pravkar pokošenih travnikih, ste bili tako prelestno veseli kakor otrok. Z okna sem vas videl. Obmetavali ste drug drugega s senom in vaš smeh je zvenel kakor drobni srebrni zvončki. Na žalost vas ni bilo več tam, ko sem prišel dol!« »Oh da. Seno je tako sladko dišalo in Grace, ki je res še otrok, naju je oba zamamila s svojo prešerno veselostjo. A drugače...« Dick Wardley je zdajci zvedavo pogledal Majo. »Povejte mi, miss Maja, z lordom Lyonom se vsekako zelo dobro razumete?« »O da — kakor z bratom. Zmerom je bil tako dober z menoj,« je neprisiljeno odgovorila. «A vendar bi vam bfl iagije oče kakor brat!« je z ostrim poudarkom rekel Dick. Maja ga je široko pogledala. »Nimam občutka, da bi bfl lord Lyon že tako star,« je hladno odgovorila. »Vsaj navznoter ne. A hoteli ste me prositi za neko uslugo, jelite?« »Res!« Dick je zmedeno pogledal v tla. Nato je hitro nadaljeval: »Ali bi hoteli biti tako prijazni, da bi drevi po večerji še kaj zapeli? Moj oče zelo ljubi petje in — zdi se mi, da bi se najhitreje zbližala, če bi vas slišal, kako pojete.« »Prav rada bom zapela, če bodo gospoda tako želeli,« je udržano rekla Maja, »čeprav ne razumem, zakaj bi se morala vojvoda in jaz zbližati drug z drugim, ko sva vendar popolna tujca.« Užaloščen po tej nedostopnosti je Dick povzdignil oči. Cez nekaj časa je tiho izpregovoril: »Ali res ne slutite, da je to moja najbolj vroča želja — in zakaj tako želim?« V tistem trenutku se je približal dvojici pod cedrovcem lord Lyon. »Dragi Wardley,« je zaklical že od daleč, »po vsem gradu vas iščejo. Vaš oče se je pravkar pripeljal.« Dick je vzdihm'1 in vstal. Naj mu je bilo do očetovega prihoda še toliko, v tem trenutku se ga ni razveselil. Maja pa se je oddahnila in hvaležno pogledala lorda Lyona. 12. Horace Lyon je bil sedel na Dickovo mesto. Nekaj trenutkov je pazljivo gledal Majo, nato se je nasmehnil in dejal: »Nu, takšni ste videti, kakor da bi bil pravkar srečno ušli smrtni nevarnosti. Najbrže sem prišel še za časa?« Tudi ona se je neprisiljeno nasmehnila, zakaj Horace Lyon je bil njenemu srcu v resnici kakor brat. Kadar sta bila sama, sta ogovarjala drug drugega samo s krstnim imenom in Maja mu je smela vse zaupati, ne da bi jo bil napak razumeL To lastnost je pri njem posebno visoko cenila m zaradi nje se je bil sčasoma povzpel na neko izjemno stališče, ki ga je odlikovalo pred vsemi drugimi. »Da — skoraj da je bilo tako. In pomislite, zdaj je povabil očeta. Kaj naj storim?« .t eventuelno tudi začetnika, sprejme takoj v svojo pisarno dr. Artur Wnrz-bach, odvetnik v Litiji. 5730 POZOR! Iznašel sem nov način kemičnega pranja in barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje in barvanje po najnižjih cenah. ANTON BO C, Ljubljana Selenburgova ulica 4. 166 HOTEL SKUSIČ »JUŽNI KOLODVOR«, ZAGREB. Ljubljanska SS. Telefon 68—50. priporoča svoje dobro mano sedišče Slovencev s prvorazredno restavracijo in čistimi okusno opremljenimi hotelskimi sobami po najnižjih cenah. — Potniki te Slovenije dobijo za mal denar prijetno prenočišče in dobro domačo kuhinjo. 3114 suefocmo zdrouilisčo Češkoslouoike Vari Mariaissfee Lažne rantiškove Lažne Teplice - Nchonan Vež stoletij so ta štiri zdravilišča v službi trpečega občinstva, število njih, ki so resnično ozdraveli, našli okrevanje, ozdravljenje in razvedrilo, pre-seza milijone! Zahtevajte od uradnih obvestilišč teh štirih zdravilišč, pri „Jngoprotnetn" d. d. Zagreb, Praška ulica 6 ali od posameznih uprav zdravilišč prospekte in pojasnila. D D D 0 D □ D □ D D D D 5378 ObSias LJoblJan« Xeet.it! pogrebni aarod V"'.!'-' Upravni in nadzorstveni svet »Elektra« d. d. v Ljubljani naznanja prežalostno vest, da je preminul njihov upravni svetnik, gospod dr. ALOJZIJ KOKALJ odvetnik Pogreb bo v soboto, dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Marmonto-va ul. št. 14, na pokopališče k Sv. Križu. Požrtvovalnemu in vzornemu sodelavcu ohrani družba trajen časten spomin! V Ljubljani, dne 16. aprila 1931. 5752 za privatne odjemalce 16 CE denarni zavod. Ponudbe solidnih gospodov {»nosimo pod šifro: »Osigurana Stednja« na oglasni oddelek »Jutra«. 5635 Avtomehanična in kovinsko - strugarska delavnica izdeluje cilindre in ročična vratlla z ameri-kanskim Stormizingcstrojem. Precizna to-* delava, za katero jamčim. Cena za sve-t drino Din 100. Franjo Grede!J, Zagreb, De-žeUčeva uL 6, telefon 22-07. 4517 Zastopnice in potnišee ki imajo zvezo s trgovinami s stavbnim materijalom in stavbniM, kakcr trgovinami z železnino, takoj sprejmemo. Pismene ponudbe pod »Stavbni mv terijal« na oglasni oddelek »Jutra«. 5749 izlili tt a p #• o 1 pri železniški postaji v mestu hi v najbolj prometnem kraju. Naslov se Izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 5729 .a' t Upravni, nadzorstveni svet in ravnateljstvo Obrtne banke javljajo tužno vest, da je preminul njihov upravni svetnik, gospod dr. Alojzij Kokalj odvetnik Pogreb blagega pokojnika bo v soboto dne 18. aprila L 1. ob 3. uri popoldne od hiše žalosti, Marmontova ulica št. 14, na pokopališče k Sv. Križu. Zvestemu in odličnemu sodelavcu ohranimo trajen in časten spomin! Ljubljana, dne 17. aprila 19S1. 5750 ;■■: W • * v- ' ' : -M"-M i". ■;■■;• . • . •• ■ v ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti naših preljubih staršev, gospe IVANE KNAFLIČ roj. VERBIČ in gospoda FRANCA KNAFLIČ-A tovarnarja In posestnika kakor za poklonjene vence in cvetje se tem potom vsem najiskre-nejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom za njihovo požrtvovalnost v bolezni, čč. sestram usmiljenkam, čč. duhovščini, zastopnikom sreskega poglavarstva, občin Šmartno tn Litija ter drugih javnih uradov in društev, tako: Pevskemu društvu »Zvon« za gin-ljive žalostinke, Sokolu in gasilskim društvom iz šmartna, Litije in okolice ter domačemu delavstvu za častno spremstvo, zastopnicam Ciril Metodove družbe, lovskim tovarišem, zastopnikom godbenega društva ter za poslovilne besede gg. govornikoma Ferdo Tomazinu in Avgustu šuligoju. Končno izražamo svojo najlepšo zahvalo vsem Številnim prijateljem in znancem, ki so predraga pokojnika spremili na njimi zadnji poti. V Šmartnem pri Litiji, dne 16. aprila 193L 5753 Žalujoči ostali. Urejuje Davorin, Ravljen. Izdaja za konzorcij > Jutra« Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn ar ja Franc Jezeršek, Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. ysi v Ljubljani.