St. 55. ' V (jorici, v torek dne 11. julija iyi>5. Letnik VII. Izhaja vsa1: torek in a.ofooto ob I 11. uri predpoldne za mesto tor oL 3. uri pop. za deželo. Ako pad« na ta dneva praznik izido dan proj ob ß. zvoö(»r. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na doin pošiljan , cf loletno 8 '{, polletno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz y Nunskih ulicah in L <>- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (Zjntraiije Izdanje.) lT«Mlnis»tvo in upraynistvo se nahajata v n\',irodni tiskarni>, ulica Vctturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravnišlvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 yin., 2-krat po 1Ü vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marnšič). Proč z nemškimi napisi! | Zadnje case se mnogo piše in go- vori o napisih in tablah. Povod temu je dalo mariborsko županstvo z od- redbo, da smejo biti v ozračju mesta Maribora samo nemški napiai, bodi javni, bodi privatni, zasebni. „Slovenec" je nato pozval slovenske občine, v prvi vrsti pa Ljubljano, naj odgovore na to strnpeno nemško nestrpnost z enako odredbo. Kakor je videti, je bil poziv nevspešen ; zakaj to, ne bomo tu premotrivali, in za zdaj sploh prezrimo Ljubljano, našo „belo Ljubljanico", popolnoma, pa se raje oglejmo malo p o d e ž e 1 i. V „blaženih" časih slovenske ne- zavednosti so se utihotapili po širni naši domovini, po vseh naših občinah dvojezični, slovensko-nemški ali celo nemško-slovenski javni na- pisi, ki še dandanes pričajo o slovenski „miroljabnosti", da ne rečemo o sloven- skem hlapčevskem dahn, kar bi mnogo bolj pristojalo in odgovarjalo resnici. Vsakega zavednega in odkritosrč- nega Slovenca mora zaboleti, ko vidi v popolnoma slovenskih, celo najoddalje- nejših, zakotnih, hribovskih vaseh — povsod poleg domačenega še taj, n em- ski ali laški napis, ki je v največje veselje našim smrtnim sovragorn. Ako pa prestopitno mi Slovenci meje svojih občin, v katerih imarno večino, v kate- rih mi gospodnjemo, zaman iščemo dvo- jezičnih napisov. vasij, kažipotov itd. Nemec piše tndi v krajih mešanih narod- nostij — 1 e n e m š k i, Lah ravnotäko. AH mi n e moremo živeti brez nemščine in laščine ? Kakor je videti, živimo lahko ; — bojimo s e le, da bi tujec — naš sovrag, ko pride na de- želo kazat nam svojo oholost, poti ne zgrešil; bojimo se ma zameriti in nžaliti njegovega starega gospodovalnega duha nad nami, bojimo s e, da bi nas ne pogledal očitujoče — da bi nas za nevljadnost ne okrcal, in zato mn te- čemo nekako naproti, ko prihaja k nam, s tablo v roci, se mu ponižno odkrijemo in ga proseč nagovorimo : „Prosimo lepo, žlahtni gospod, poglejte, kam ste prišel, poglejte, kam greste 1 Ali nismo nljudni ? Pohvalite nas I" Proč stem hlap- čevstvom, ki pristoja komaj — psu ! Proč s sramotnimi oziri, pročz brez- brižnostjo in kimanjem ! Dokler bomo Slovenci hlapčevskega duha, nas ne bo nihče spoštoval in se ne bo oziral na sicer opravičene zahteve o jednakopravnosti ! Zahtevajmo, naj se z nami govori in nradnje slovenski, sklicujoc se na vso mogoče paragrase in pa na svoje ime „Slovenci" — zraven besede „Sloven ci" pa imamo zapi- sano na čelu še nemško „Slovenen"! Saj se nam mora vsakdo smijati — p o- m i 1 o v al n o smijati ! Zdaj se poganjamo na Goriškem za dvojezične napise ob b o h i n j- ski železnici. Kdo ve, ali jih do- bimo ali ne ? Pravzaprav bi morali do- biti na slovenski zemlji — saraoslo- venske — bojevati se pa moramo še le za n e m š k o - s 1 o v e n s k e ! In ako ne dobimo zraven nemških tadi slo- venskih napisov, se nimamo pravzaprav nič čaditi. Odločnjoči faktorji bodo lahko ironično, s posmehora dejali, ozirajoč se na občinske slovensko-nemške napise, da slovenekih ni treba, ker itak razu- mejo vsi Slovenci tudi — nemški ! Kvišku, slovenske občine ! Pokažite, da ste res in izključno slovenske ! 0 d- režite nemško polovico občin- skih tabel, postavite povsod samo slo- venske napise ! Kakor občine same, tako naj se zganejo pa tudi posamezniki, ki imajo morda dvojezične napise! Dežela pojdi z lepim vzgledom naprej, v a s i in trgi naši naj nam otvorijo pot slednjič tndi v naša mesta ! Pozivljamo naše občinske zastope, i naj čim prej ukrenejo, da pokaže naSa j čisto slovenska zemlja čisto slovenske lice ! D opisi. Iz Gorice. — (Okrajna a č i t. konferenca in koncert.)— Uči- teljstvo goriäkega okraja je imelo običajno | konferenco v telovadnici c, k. učiteljiača dne 5. t. m. Poleg učiteljstva so bili tadi navzoči gg. c. k. prosesorji učiteljišča in vadnični učitelji. Počastila sta konferenco s svojo navzočnostjo prebl. gg. grof Attems, c. k. dvor. svetnik, in ravnatelj učiteljišča, šol. svetnik Križnič. G. pro- fesor Ant. Gvaiz je predaval o novem načinu risanja v soli. Lepe podobe, ki so bile razstavljene, so kazale v praksi, kar nam je g. proiesor tolmačil. Hvala mu za njegov trud. Zastopnikom v c. k. okr. Sol. sveta sta bila izvoljena gg. Križman Ignac in Franc Bajt; prvi je dobil čez 100 glasov, g. Bajt pa 74. Vseh volilcev je bilo 115. Kljub silni vročini, ki je bila tadi vzrok, da nieo bili vsi sedeži polni, se je vršil zvečer napovedani koncert v „Trg. Domu". Zastopani so bili vsi sloji, od visokorodnega g. grofa Attemsa du priprostega seljaka in delavca. Hvala in cast vsem. Gmotni vspeh koncerta je prav agoden, ker so mnogi gospodje z obilnirm preplačili več nego nadomestili, kar nam je pokvarila vročina. Nekateri rodoljubi, ki se niso mogli adeležiti, so poslali za vstopnino večje ali manjše zneske; toko n. pr. veleč. g. dr. Anton Gregorčič, državni poslanec itd. svoto 50 kron. Iskrena hvala ! Pevske in glasbene točke so iz- padle dobro. Umetniäke dovrsenosti pač nismo mogli pričakovaii od pevcev, po vsej deželi raztresenih, ki so imeli prav- zaprav le jedno skupno vajo. Gg. pe- vqvodji Širca in LavrenčiČ sta svojo težavno nalogo častno izvršila. Bog plati trud in požrtvovalnost! Solospev gosp. učitelja Drovenika je pokazal, da bode njegov glas, ko bo dovršeno izeežban, še v ponos goriškemu učiteljstva. — Prolog, ki ga je zložil pesnik Gangl, je prav z občutkom prednašal g. nadučitelj E. Prinčič. — Po koncerta je igrala vo- jaäka godba na vrtu „pri Jelenu", kjer je postalo ob nočnem hlada prav ži- vahno. Tako se je ta dan izvršil prav častno za učiteljstvo. Hvala V3em, ki so k temu priporaogli! Plitvice, 5. jnnija. — Pasje dneve imate v Gorici, sopar Vam zapira sapo. Jaz pa sem pobegnil na hlad, da umirim razgrete živce tu ob divnih plitvickih je- zerih. Mnogim čitateljem „Gorice" Plitvice niso znane. Je pač tako, da ta biser hr- vatske zemlje celo omikani Jagoslovani malo poznajo. Potegni črto od Senja do Ogulina in na sredi te črteimaš plitvicka jezera. Radi svoje divne lege v ozki do- lini med starimi gozdi so ta jezera sicer znana Amerikancem, Angležem, Rasom itd., a Jugoslovani jih malo poznamo. Edino Zagreb je ustanovil družbo, ki skrbi za ta kras svoje zemlje. Trinajst jezer v dolgosti 13—15 kilometrov pojita dve rtJČici. l^ |oz->ra v ;ez'n ^' slapi zelena voda. lz enega v drug > >>.- pre- taka voda v slapih mnogih in krasnih. Kdor ima razgrete živce, pridi tu sem. Narava te ohladi, ozdravi in navdaši. Ako se izvrši nameravana žeicznica od Ogulina do Vihača, bo vozila blizo mimo Plitvice, takrat se ta kras narave gotovo oživi in privabi mestjane v svoj mir in hlad. Politiöni pregled. Državni zbor. Zbornica je pričela v petek raz- pravo o naknadnih kreditih za alpske že- leznice. V razpravo je posegpl tudi mi- nisterski predsedüik baron Gautsch, ki je izjavil, da prične vlada nemadom« s pripravami za podržavljenje severne te- leznice, severo-zapadne in dragih že- lezuic. Baron Gautsch je rekel, da do- aedanja organizacija in vodstvo državnih železnic ne odgovarjata popolnoma pri- čakovanjem, ki ee jih je s pravico go- jilo v iinancijelnem in gospodarskem po- gledu. Bistvena pogreška obstoječih na- prav je v tem, da se v prometnem polju preveč birokratično upravlja. Minister meni, da bo treba ravno tukaj dobiti novih svobodnejih oblik. Vlada predloži parlamentu povodom predlog za po- državljenje omanjenih železnic svoj pro- gram, ki se bo raztezal tudi na to polje. Posl. Schrott je zagovarjal tudi po- državljenje južne želpznice ter je pre- dlagal več želj glede Tirolske. Na to je govoril contra dr. Ellenbogen ter ostro j prijemal bivšega ministra Witteka, ki je prekoračil kredite za alpske železnice za 60 milijonov; to pa vadi tega, ker se je Wittek uklonil željam vojaške .uprave. Wittek je bil oni minister, ki je z naj- večjo Irivolnostjo zlorabil § 14. Govornik je radostno pozdravil izjavo ministerskega predsednika glede podržavljenja železnic. V soboto je zbornica nadaljevala razpravo o kreditih za alpske železnice. Posl. baron Kübeck je popolnoma odo- USTEK. Življenje brez smotra. irSpis;il .1 an k o H r a t i na. (Dalje.) Čez par dnij smo bili pri „Zvezdi". Jaz sem sedel čisto blizo gospoda Le- muta, ki je zadnjič govoril na grobu. Pomaknil sem stol že malo bolj k njema in ga nagovoril. — Gospod Lernut, oprostite, a meni se zdi, da ste nagrobnico gospodu Gva- hteja dobil že twkano, kaj ? — Kako mislite to ? Če pa ste govorili tako, kakor bi vedeli, ne vem, koliko o njegovem Živ- ljenju. Radoveden sem, kjo ste to dobili. — Počasi — to ni še za javnost. Začela sva govoriti tiho in gospod Lemut mi je povedal o nekem starem dnevniku, katerega je pokojnik nosil vedno v žepu. Z Lemutom sta bila precej dobra prijatelja in tako mu je te dni tisti dnevnik posodil — kakor bi slutil, da ga on ne bo več rabil. — A tako, sem vskliknil. — Gospod Lemut, prosim — — — Že vem, kaj hoöete — ne vem, če vam bi ga dal. , — Prosim vas lepo. — — Pa dobro. Pojdite sedaj z menoj — a ko prečitate, koj nazaj. — Dobro. Plačala sva in odšla. Temno je že bilo po mestu, ko sva šla gori v njegovo stanovanje. Ta je gospod odprl mal predal pri svoji : pisalni mizi in mi izročil precej debel v zamazano, oglodano usnje vezan dnevnik. Skrbno sem ga vtaknil v žep kakor zaklad in odšel proti domu — — II. Doma sem sedel za mizo in öital. Slika za sliko, novo življenje, novi pri- zori so mi stopali pred oči in spomnil sem se profesorja Cvahteja, kakoršen je' bil pred smrtjo. Cisto drug človek, kakor onij ki je pisal ta dnevnik. — Dandanes ne pišemo več dnevnikov, le kaka krat- kokrilka si s čudno pisavo Se zapisaje svoje „doživljaje", mi veliki ljudje tega ne delamo več in morda ni prav, da ne. Iz tega v usnje vezanega dnevnika sem čital velik dogodek. sko.ro celo živ- Ijenje pokojnikovo, kajti potem ni bilo nič več zanj in tad! dnevnika ni več pisal. „In sejlaj je moje življenje brez smotra", so bile zadnje besede in potem še tri, štiri prazne strani, katerih ni več popisal. Pred dolgimi leti, kakor pravi dnevnik, je bil tudi profesor Cvahte mlad in vesel. Ko je začel pisati oni dnevnik, je bil iilozof četrtega leta. Sam je bil, starišev ni imel več in tako se je pehal iz kota v kot. Okusil jo vso tisto dijaäko bedo, kakor že mnogi pred in za njim, a njemu je bilo to še hujše. Nikogar ni poznal, nikdo ga ni ljubil, edino knjige so zrle zvesto nanj doli s police. S tovariši se je sicer razumel, a srce njegovo je bilo pri vsem tem tako prazho. Kedo od nas 3o ni imel tega občutka ? Stanoval je gori pod streho v ve- liki dunajski hiši. Spodaj vse svitlo in lepo, a čim višje so šle stopnice, tem «labejši in podrtejäi. Tarn na drugi strani mostovža je bil nekod krojač in ves dan rogovilil nad svojimi učenci, zraven pa neka debela prodajalka s svojo hčerjo. Gospodar njegov je bil sobni slikar in vedno pijan, če je le kaj zaslužil. Pre- tepal je ženo, ko je prišel domov, da je bilo slišati jok po celem nadstropju. Gvahtejeva sobica je bila taka, kot so navadno dijaške sobice. Tesna in mračna, da komaj dobro spoznaš pred- mete, katerih na srečo ni dosti notri : miza, postelja, • stol, pa umivalnik — vsiasih niti tega vsega ne. In prostorna je taka le laknja,' šest korakov iz kota v kot, kakor bi rekel Šorli. Na zida kako staro obesalo in zaprašena slika iz „Das Buch für Alle". Tako je stanoval cand. phil. Cvajite, tako stanuje ali ložira, če hočete, tudi danes slovenski dijak tarn zunaj v sveta. — Na mizi je bil kup knjig, od botra Homerja pa do strica Tolstoga si našel tu celo zbirko. Papirji, popisani in nepo- pisani so ležali po mizi in po, tleh, kakor to že mora biti. Tudi to ima svoje tradicije. Proti večeru je bilo meseca julija. Cvahte je sedel, kakor se bere iz dnev- nika, sam v svoji sobici in prišel je k njemu tovariä Ozmec. — Slaga, kaj pa ti ? braval postopanje vlade ter je naglašal potrebo, da se dogradi tržaška laka. Ko sta še govorila poročevalec manjšine posl. Mastalka in poročevalec dr. Sylve- ster je zbornica preäla v specijalno de- bato. Po kratki debati je bila vsprejeta todi znana resolucija posl. Doberniga, naj se podržavi tadi jažna železnica. Zbornica je na to po kratki debati vsprejela pincgavsko železnico v državni nbrat, ter je izvolila permanentni obrtni odsek. S tem je bij izcrpljen dnevni red. Zbornica je pričela razpravo o nnjnem predlogu čeških radikalcev glede dra- ginje zivil. Posl. Klosač je utemeljil nnjnost, ki jo bila odklonjena brez de- bate. Nato je zbornica razpravljala o nnjnem predloga Vsenemcev, v katerem pozivljajo vlado, naj skliče parlament, ko bo sestavljena nova ogrska vlada. Poslanec Stein je utemeljeval nujnost. Po daljši debati je zbornica vspre- jela nujnost predloga. Nato je zbornica rešila nujnim potom poročilo odseka za olajšanje bede. Koncem debate sta mi- nister za deželno brambo in minister za trgovino odgovorila na več interpelacij, Presednik je zaključil sejo ob 6. uri ter je želel poslancem vesele počitnice. Italijanska in slovenska pravna fakulteta v proračunskem odseku. Ker ni moglo priti do tega, da bi se bila poslanska zbornica že v tem za- sedanju bavila z drngim in tretjim čita- njem vladne predloge glede ustanovitve italijanske pravne l'akultele, in so Lahi zaradi tega žagali z obstrukcijo, pomirilo se jih je vsaj s tem, da je proračnnski odsek omenjeno predlogo rešil. Dotična seja je bila v petek. Proračnnski odsek vsprejel je z veliko večino vladni pred- log, da se osnuje italijanska pravna la- kulteta v Roveretu. Malfatti, nacelqik italijanskega klaba, je sicer predlagal kot sedež t'akultete Trst, a za njegov pred- log glasovalo je le pet poslancev, namreč poslanci: Malfatti, Mazzorana, Roman- czuk, Lapnl in Pernerstorfer. Proti usta- novitvi italijanske fakultete sploh pa so glasovali le nemški nacijonalci. § 6, ki določa, naj se odpravijo olajšave za študije in izpite laških dija- kov na graškem in inomoäkem vseuči- lišču, je večina proračunskega odseka za- vrgla in črtala. Za to glasovali so tudi vsi Slovani. To je sicer vlado presene- tilo, ki se pa ne bo mnogo brigala za ta sklep. Odsek je izvolil za reserenta v zbornici Starzynskega. „Slovanska zveza", ki je sklenila, da vloži v petkovi seji formalni predlog o ustanovitvi slovenskega vseučiliača v Ljubljani in je ta predlog poverila po- slancu Robiču, je to svojo namero opu- stila in sicer vsled tega, ker je vlada obljubila, da hoče svojo izjavo glede slo- venske pravne sakultete, katero je že jedenkrat dala, zopet ponoviti. Načelnik naprednega jugoslovanskega kluba dr. FerjanČič se je izjavil, da se s tem po- polnoma strinja. Vsled tega je torej iz- ostal predlog, in poslanec Robičje vpra- äal v petkovi seji proračunskega odseka vlado, ako boče lojalno ostati pri svoji izjavi, na kar je naučni minister Liartel izjavil, da bode vlada v tem p o - gledu brez ozirov na narod- nostne boje vedno objektiv- no postopala inje prosil zato, da se ne dvomi o lojalnosti vladnih izjav. Poslanec Steinvender se je ostro izjavil proti nstanovitvi slovenske pravne fa- kultete, trdec, da ji nasprotuje iz „stvar- -— Študiram. — Kedaj delaš izpit ? — V par dneh. — Tako je prav, vidiš. Sicer pa suh si tadi kot trska. — Nič ne de, se že poredimo. — Pa veš, kaj novega ? — Ne. In Ozmec je izvlekel dnevnik iz žepa in mu začel čitati. „Išče se doma- čega učitelja za en mesec. Dela zelo malo, plača dobra po dogovoru. Vožnja prosta sem in nazaj. Ponudbe pod „Glavar, Postojna na uredniätvo*1. — Kaj pravis na to ? — Nič. Ti si čuk — pojdi. Čas imaš, en mesec te vrag ne vzame. Dobro zaslažiš in potem greš v složbo, kaj pa boš delal ta čas? — Skoro bi bilo res prav, da grem. Čakaj, takoj narediva. In sestavila sta ponudbo in Cvahte je bil sedaj malo bolj zadovoljen. — Vederemo — npam, da bo šlo dobro. (Dalje pride.) nih vzrokov", ker ni za tratanovitev take pravne akademije pogojev in ker bi slo- vonski juristi preplavljali razne kraje ter bi mir v deželi trpel. Stein wenderju od- govarjal jo posl nee Robič ter rekel, da mu odreka vsako sodbo, ker še ni čul, da bi Stein winder ätudiral kedaj sloven- ski jezik ali slovensko literaturo. Nemcl prcti slovenskl pravni takulteti. Načelnik nemškeljudske stranke dr. Derschatta podal se je v soboto k ba- ronu Gautschu in je v imenu svoje stranke protestiral proti izjavr naučnegs ministra glede slovenske i'akultete v Ljubljani v seji proračunskega odseka. Min. predsednik baron Gautscb je re- kel dr. Dersehattir da vlada ni rreogla po- polnoma prezirati te zahteve, ker so se za pravno fakalteto v Ljubljani soglasno izrekli vsi poslanci v kranjskem dežel- nera zboru. Sicer, rekel je dalje baron Gautsch, bila je izjava naučnega mir»istra le nekaj sploänega in oi vlada dala no- benih obveznih obljub, ampak le iaja- vila, da se hoče äele baviti s proučera- njem tega vprašanja. Dr. Derschatta bil je z odgovorom barona Gaafcscha zad©^ voljen. Kaj pa Slovenci ? ! Kriza na Ogrskem. Te dni bil je grof Fejervary pri cesarju v Isehln. Vračajoč se t Budim- pešto ostal je jeden dan na Dunaju; Listi poročajo, da prenehajo za sedaj vsa pogajanja s koalicijo ter da se začno vnovič šele takrat, ko se vrne- cesar iz Ischla na Da naj. itaiijanske finance. Skupni prihodi v upravnem letu' 1904/1905 so presegli one minalega leta za 46,961.884 lir. Marokansko vprašanje. Med Nemčijo in Francosko je prišlo do sporazumljenja. Francoska je namreč privolila, da se predloži marokansko vprašanje mednarodni konserenci. Vohun&ka asera Ercolessl. Glasom poročila iz Messine je bil stotnik Ercolessi radi veleizdaje in k-raje vojaäkih papirjev obsojen na pet let in 10 mesecev ječe. Njegova soprogsi je bila oproščena. DogodkJ na Ruskem. Straäilo, s katerim so strasili rnso- sobski listi teden. dni na najsmesnejäi način ves svet, namree uporna ruska vojna ladija „Potemkin", nahaja se sedaj v Konätanci. Uporna posadka omenjene vojne ladije je izročila namreč v soboto ladijo in pa torpedovko, ki jo je sprem- ljala, rumunskim oblastim ter se izkr- cala, ker so ji rumunske oblasti oblju- bile, da ne bodo izročile upornikov Ru- siji, ampak da bodo postopale ž njimi kakor z begani, katerih Rumunska ni vezana izročiti Rusiji, ker ne obstoji med Rusijo in Ramutisko taka pogodba. Do- tične briojavke o predaji' „Potemkina" se glase: Oklopnjača „Poterakin" in torpe- dovka št. 267 sta dospeli v soboto v Konštanco ob 2. uri zjutraj ter se usi- drali 600 metrov daleč od pristanišča. Kapetan pristaniäca se je takoj podal na ladijo. Sodi se, da ne bodo uporniki ra- bili nasilstev, marveč se meni, da so se isti povrnili, da izroče ladijo rumunskim oblastnijam, poslužuje se ponudbe, da se izkrcajo, kjer zamorejo biti kakor de- zerterji svobodni, ker med Rusijo in Rumunsko ne obstoja pogodba izročitve. Deset mornarjev „Potemkinau je pri- plulo na kopno v čolnu. Dva mornarja sta se podala v mesto k poveljniku pri- stanišča, kateremu sta izjavila, da je vsa posadka pripravljena, da se izkrea v Konätanci, ako se bodo oblastnije držale obljube, da jih smatrajo kakor dezerterje. „Agence Roumaine" poroča : Križar „Knjaz Potemkin" in torpedovka, ki ga je spremljala, sta v soboto ob 2. uri zjutraj priplula v KoDS'.anco. Oblastnije so pozvale moštvo, naj se uda pod pogoji, ki so mu bili stavljeni, ko se je ladija prvikrat pojavila v pristanišču oziroma naj oklopnjača takoj zapusti rumunske vode. Moštvo „Knjaza Potemkina" se je ob 1. uri popoludne udalo pod stavlje- nimi pogoji. lzročili so obe ladiji ru- munskim oblastnijam, ki so jih vzele v posesst ter razvile na njih rumunsko za- stavo. Moätvo sejeizkrealo ter bo, razde- ljenc v male skupine, odvedeno v razne kraje dežele. „Reuterjev biro" poroča iz Odese z dne 7. t. m.: 0 polunoči se je tukaj go- vorilc, da je bil „Knjaz Potemkin-' blizo Feodozije raz9treljen. Car je pisal admiralu Kriegerju pismo, v katerem izraža v zelo ostrih besedah svojo nevoljo zaradi admiralo- vega poslopanja napram upornikom na oklopnici „Potemkin". Obenem je car zapovedal, da mora moštvo črnom rskega brodovja odstraniti s svojih kap Jarjev trak. ki znaei vojaäko odlikovanje. GQvorice o nemirih na vojnih la- dijah v LibsTu so neosnovane. Mden pogojev upornikov rPotem- kina" je bil, da se jim dovoli vzeti seboj blagajno. Rumunska vlada je to odločno odbila. Oblastnije so prevzele ladijo in blagajno, v kateri je bilo 800.000 rubljev. — Z ladije je stopilo okolo 700 mor- narjev, ki so bili videti zelo žalostni. Vse moštvo „Potemkina" je bilo v skupinah izkreano v čolnib. Prirejen je bil poseben vlak, da odpelje mornarje v razna rumunska obdonavska pristanišča, odkoder se lahko podajo, kamor hočejo. Bil je tudi napravljem zapisnik vseh mornarjev z označenjem kraja, kam da 86 podajo. Ko je bila na „Poterakinn" razvita Tumunska zastava, &o vsi mornarji ugo- varjali, izjavivši, da ae ne morejo lahko ločiti od svoje narodn© zast^ve. Konečno se jih je prepričalo, da ta čin zahteva mednarodno pravo. Mo^rnarji so se odpeljaii v Brailor Calarasi, Gjurjevo, Zimnice, Magurele, Galafat in Torn-SeveriD. Prefektom je ukarano, da jim na vsak način> olabčajo pasimnje ineje. V Petrograd je bila odposlana nota, v katsri so opisani dogodbi v Konätanci. Istočaano je minister vnanjih stvari ge- neral Lahovary, priobčil grofa Lams- i dorila, da je „Potemkin'1 na razpolago ruske vlade. Le mornarji „Potemkina" so se ndali, moätvo torpedovke se ni udaloy ampak se je raje vrnilo v Rusijo. V ne- deljo zjutraj je priäla ruska eskadra. 5>red Konätanco. Potem ko so se izme- njali običajni streli, j& rumunski poveljnik mornarice sporočil poveljniku ruske eskadre, da je ramauski kralj zapovedal,. da se oklopnjačo „Potemkin" iz^roöi oarju. Nato je bil ,TPotemkin" izrooen. rtiski eskadri. V Bukarešto je dospela vest,; da se je torpedovka ät. 2Q7 branila kapitulirati Moštvo je izjavilo, da je bilo od. „Potemkina" teroriziraao in prisiljeno, da^ ga je spremljalO'. Moroarji torpedovke se hocejo kakor zvesti. in vdani vojaki, povrniti v Odeso. Rusko-japonska vojska. General Linevič je 5. t. m. poalal tx)-le brzojavko: Po dopolnilnih porodilib o bitki pri Sanrajfii se j,& boj pričel ob 9: uri zjutraj. Neka kolona je prodrla, predaleö in je dobila povelje, naj se zdraži z glavnim vojem;.. pri tem pa je naletela na znatne zapreke, kar je zelo oteževalo napad» Konč&o je le z vso energijo navalila na japonske utrjene pozieije. Ob 7. uri zvečer je osvojila. te japonske pozieije ia> aničila en ja- ponski bataljon. Japonci so se utnaknili, naäi voji so jih pa zasledovali. Ko so pa dobili okrepljenja,. so< znova priöeli boj, ne da bi si mogli iz^ vojev-ati kakänega uspsha. Nnäi voji so. odbiii vse napade in obdržali pozieije do večera v svojih rokak Nato se je naša kolona na moje po- veljß umaknÜÄ. Japonci so imeli zelo velike izgube. Mi srao nplenili velike množine streljiva. Na naši strani je bilo zelo mnoga težko ranjenih, kar je dokaz, da so Japoaci rabili kroglje dumdum. Dopisnik „Novega Vremena;' po- roča iz llodzjadana : V brzojavki „Cen- tral Newsa" iz Tokija z. dne 28. jan. se- je trdilo, da je Linevič cbkoljen na, obeh kril^h, da so Japonci v svrb^ po- polnega objema na široko raategnilii svoja krila in da se raska armada na- haja v zelo resnem položaju. Vie te vesti so od konca do kraja neresničae. Japonci niso obšli niti enega. naäeg«, knla : nasprotno pa je res, da objema naša vojska na obeh krilih. maräala Ojamo, da ne more niti ene ateeije izvr- äiti neopaženo. Armada genorala Line- viča se sedaj nahaja v taka izbornei» in sijajnem položaju, kakor äe nikdar preje. Vojaški guvemer otoka Sahalina, generalni lajtnant Njajnuov, je dne 7. t. m. brzojavil : Danes ob 9. uri predpo- ludne se je japonska eskadra približala vasi Šipisan, 20 vrst južno-zapadno od Korsakovska ter je pričela obstreljevati obrežje. — Druga brzojavka generalnega lajtnanta od istega dne pravi: Ob 2. uri popoludno se je japonska eskadra približala vasi Meree ('?), ki se nahaja med Šepisanom in Korsakovskem, 15 vrst od obali ter je pričela stroljati s torpedovk. lstočasno so Japonci pričeli s 15 ladij izkreavati čete. Ob 3. uri po- poludne se je 15 torpedovk bližalo Korsakovsku. Naše obrežne baterije so pričele »Ueljati. Torpedovke so obstre- ljevale baterije, toda morale so se pred našimi baterijami umakniti. Ko se je naš oddelek kolikor možno branil, je poveljnik iste^a ukazal razstreliti obrežne topove in zažgati vsa viadna po9lopja. Na to se je z oddelkom umaknil proti severu. Med obstreljevanjem Korsakovska so bile ubite 4 osebe, pogreša se en mornar. Reuterjev biro poroča iz japonskega glavnega stana : Poroča se o spopadih, k'v se vräe med patruljami na obeh straneh ravnine in na cesti Sengtua- Kaipnan-Kenangpieng. Rnsi se umikajo polhgoma proti severu. Domače in razne novice. Zn „Solski Dom" je prejelo naše upravni^tvo : Namesto vstopnine k vese- lici v „Šolskem Dornn" S. Premrou 2 K, F. B. 1 K, F. J. 1 K, T. Sedlaček 2 K, Francelj 10 K. Predsedniätvu je doSlo: Nabral na- rodni tlačan na patra Vilibalda go- dovni dan: Ctgoj, ajdovski 10 K; Me- sar, lokaväki 10 K ; Vidmar, župan lokaväki 10- K \ S. Gregorčič, st. 10 K; Franke, oseäki 10 K ; prof. Žnideršič 10 K; Poljšakj štomaaki 2 K; Kos, opajski 2 K; Kranjec, ämarski 2 K; Bmtina, do- brdobski 3 K; Franke, črniški 2 K; Abram, pliskov&ki 2 K. SrČna hvala ! Imeiiovaii)e v iinaučuS stroki. — C. kr. finanöno ravnateljstva je ime- novalo iinančnega koncipista dr.a O^karja Heida financnim komisarjem v IX. či- novnem razredü, konceptneg« praktikanta dr.a Gvidona de Bori-ja financnim koncipistom v X. činovnem razredu. Zrelostni izpiti na tukajšnji glmnaziji. -- Zrelostni izpiti na tukajšnji gimnaziji so se vršili od srede do so- bote. Z odliko je napravil izpit g. Higin Valdemarin iz Romansa. Z dobrim vspehom pa so prestali izpit gg.: B e- 1 i n g a r Avgust ia Ravnice, B.o b i č Le- opold 8 Peči, Evgen Brandl iz Trsta, Bressan Rudigir iz Pevme, Brezi- gar Emilij iz Dobrdoba, Cigoj Leopold iz Malovš, Ernest Holz er iz Gorice, Vladimir Komavli iz Deskel, L o u- v i e r Vivald iz Gorice, Karol M a 1 y iz Celovca, Karol Michelstädter iz Gorice, Rudolf Mioönik iz Med ali na, Jožef Peternel iz Pluženj, Ignac R ys iz Budjejevic, Ivan Semich iz Pulja, Jožef Srebrnič iz Solkana, Ribard Zach iz Gradca, Alojzij Z e i iz Gorice, Ž i g o n Alojzij iz Volčjegrada in P e 1- 1 i s iz Gorice. Zrelostni izpiti na tukaj^nji re- alkl. — Na tukajänji realki oglasilo se je k zrelostnemu izpitu deset dijakov. Z dobrim vspehom napravilo je izpit pet od njih. Ostalih pet pa bode moralo po- navljati izpit po dveh meseeih. TL. dobrim vspehom napravili so izpit gg.: baron Feliks Biancbi, Bratuš Anton, Hemm rieh Franc, Mendler Ed- vard in Perndaner Karol. Vspehl zreJostne presku^nje slo- venskih gojenk na tukajšnem c. kr. ienskem izobraževališču, ki so se za- čele 7. in Jkončale dopoldne 10. t. m., so jako ugodni ki se zrcalijo is. sledečega izkaza : Napravile so preskuänjo in sicer z odliko s slovenekim in nemškim učnira jezikom g.čne :. Bajt Roža, Koser Pavlina, Leeker Stefanija, Majde Josipina, Makuc Pavla, Milost Ljudmila, Pahcr Viktorija, ŠkoUanc Zofija, Zalai- Marija;. Trpin An- tonija pa s slovenskim učnim jezikom. — Z dobrim vsp&hom napravile «o pre- skušnje h sloven&kim in nemškim nč. jezi- kom in sicer g.čne: Jonke Melanija, KavčiČ Marija, Usar Marija, teg-ovič Oliva, Mrevlje Gabrijela, Praprotaik Pavla, Smerdu Katica, Smole lva, T>ošt Lojzika, Zupanek Mara ; s sloven&kim in hr- vatskim u.čnim jezikom je napravila izpit gčna: Merhar Jožefa. — S slovenskina nčnim jezikom pa so napravile izpit in sicer g.čne: Cigoj Viktorija, Gomiäc^t Rataela, Hmelak Pavla, Jelenec Marija, Kavčie Kristina, Kaoafara Ljudmila, Ko- mauli ŠtefKa, Omahen Ivana, Silic Ja- stina, Stucin Stefka, Sturm Alojzija> Trampuž Amalija. Pri ti priliki naj z veseljem kon- ätatiramo, da so vse abiturijentinje razan štirih ali petih bivše gojenke ,,Šolskega Doma", kar najbolj dokazuje, kako ime- nitno vršita svojo nalogo ženski priprav- ljavnici našega „Šolskega Doma". Solska veselica o priliki sklepa šolskega leta na zavodih „Solskega doma". — Kakor druga leta priredila nam je tudi letos na zavodih ,.Sol3kega doma" učeča se slovenska mladina, pod vodstvom svojih učiteljev in učiteijic äolsko veselico, ki se je vršila na dvo- rišču „Šolskega doma" v soboto popo- ludne in se je v nedeljo popoladne isto tam ponovila. Udeležba pri veselici bila je sicer povoljna, a bi bila še večja, ako bi ne bile prišle vmes nekatero neprilike vsled nkaza deželnega šolskega sveta, s katerim je bilo določeno, da se preneha s šolskim podakom že v četrtek. Veselica bila. je prav lepa in je v polni mori za- dovoljila vse one, ki so se udeležili ter se prepričali o vedno večjem napredku našib šolakih zavodov. Vse točke pro- grama izvršile so se točno in na občno zadüvoljnost, kar je pričalo živahno plo- skanje, ki je sledilo vsaki točki. Tako je n. pr. jako ngajala pesem „Slavček", ka- tero so štiriglasno pele učenke obrtne sole. Istotako ubrano pele so učenke obrtne sole in pripravljavnice ätiriglasno pesem „Pod Iipogt, kakor tudi učenke ženske pripravljavnice pesem „Lahko noč*1, G. učitelju Širci častitamo na tem vspehu. Jako mično so prednaäali učenki Marija Erjavec in M. Flojban ter uöenca Iskra Peter in Sardoč Teodor razgovor „Po poti". Posebno živahen je bil mali „Ambrož", ko je rekel, da upa, da po- atane vsaj general če ne že cesar. Pri- pravila jih je k temu gdč. nčiteljica Mercina. Gojenka Ferluga Jastina dekla- roovala je „Kraško cvetko" prav dobro in z obcntkom. Pripravila jo je k temu gdč. ueiteljica Doagan. Krona veseüce pa je bila igra „Čašica kave". Igralke: Henrika Kosova, ki je predstavljala gospo „Matildo Vrček*', Slava Sancinova, pred- stavljajoč gonpo „Rozo Trček", Angela Čendemova, ki je predstavljala „Antonijo", Matildinovo prijateJjico,'Marija Novakova ki je nastopila kot „Lizika", Matildina dekla, Helena Tomažič, predstavljajoč krošnjarko, Gabrijela Rajerjeva, ki je pred- stavljala neko gospo, Olga Petričeva, kot nabirateljica milodarov, Ivanka Saksidova, ki je predstavljala čevljarjevo ženo, Va- lerija Lutmanova in Marica Grbecova, ki sti predstavljali dva otroka, vse to na- stopalo je na odru tako živahno in tako sigurno, kakor da bi bilo tem deskam, ki pomenjajo svet, že Bog ve kako pri- vajene ter provzročilo med obeinstvom vse polno smeha, tako, da je prav za- dovoljnih obrazov odhajalo od veseüce. To je zaslnga gdč. učiteljice Koršič, ki je razmeroma v prav kratkem času, namreč v osmih dneh, dosegla pri svojih učen- kah tak lep vspeh. Z jedno besedo, nžili 8mo med našo mladino par prav lepih nr ter se prepričali o lepih sadovih, ka- tere nam prinaša naš „Šolski dorn". Tadi z gmotnim vspehom pri veselici smemo biti zadovoljni. Brezplačuo o^tajauje tovornega blaga na postajl južae železnlcc v GorlcI. — Vsled vednega nakopičenja blaga na tnk. postaji južne železnice 8krajšana je s privoljenjem ministerstva, in sicer od dne 10. t. m. naprej, doba, v kateri zamore blago v skladiščih brez- plačno ležati, na dva dni, doba pa za izkr- cevanje iz tovornih vozov na 12 ur. lzpred sodišča. — Kaznjenec 21- letni Ivan Pogačar iz Kranja, ki je zaprt v gradiäki kaznilnici, obsojen je bil na 6 tednov ječe, ker je ukradel nekatere predmete, pripadajoče kaznilnici ter jih dal nekemu vojaku v zameno za cigarete. Zaradi tega bil je dotični vojak od vo- jaških oblasti obsojen v Trstu na 3 me- sece garnizijskega zapora. Utonii je v četrtek 6. t. m. v Vi- pavi pod Batajami 28 letni zidar Jožef Cigoj, doma iz Malovä, žnpnija Črniče. Ko so ob 10. nri dopoldne vsled pre- velike vrocine na železnici nstavili delo, sei se je omenjeni gotovo ves razgret kopat v Vipavo, kjer ga je popadel naj- brže krč in je tako v vodi naäel žalostno smrt. Obleko njegovo so našli na brega vode. Truplo ponesreöenega so šele po dolgotrajnem iskanju našli. Preineščeni kaznjenci. — Oai kaznjenci, ki so bili zadnjič zaradi svo- ječasnih nemirov v Gradiäcu od tok. okrožnega kot kazenskega sodišča obso- jeni, ne povrnejo se več v Gradišče, ampak odvedeni so bili v kaznilnico Karlaü. Zaprli so deklo Marijo Pipan iz Lnbinja pri Tolminu, ker je ukradla raz- nih predmetov svoji gospodinji Trevisan, gostilničarki pri Marzinija. Vajaške vestl. — Te dni inšpicira tuk. topničarski polk brigadir Karol Janda. 13. t. m. odide jedna polovica topničar- skega polka k streljanju na Kräko; druga polovica odide pa 14. t. m. Nsjdeni iitopljenec. — Kakor smo svoječasno poročaii, utonii je 2. t. m. blizu Plavi v Soči, kamor se je sei kopat, 53 letni delavec Anton Križnič iz An- hovega in takrat ga niso mogli najti. To se je zgodilo še le v nedeljo. „Slovenska čitalnlca" v Dorn- bergu priredi v nedeljo 16 t. m. vese- lico s prosto zabavo. Svirala bo pri ve- selici in pri prosti zabavi vojaäka godba pespolkä ät. 47. iz Girice. Naprosili si tudi za poseben vlak, ki naj bi rozil ob 10. uri zvečer iz Ajdovščine do Gorice ter pdtem nazaj v AjdovšČino. Kažipot po novih alpskih želez- nicah. — V knjigarni A. Hartleben na Dunaju je izäla ravnokar knjiga pod na- slovom „IllustrierterFührer aufder Tauern- bahn und ihren Zugangslienien", katero jo spisal na podlagi uradnih podatkov Josip Rabl in ki je opremljenaz zemlje- vidi dotičnih železniških črt, kakor tudi s 46 drngimi slikami, predstavljajočimi razne važnejše točke in naravne lepote, ki se nahajajo ob novih zelezniäkih čr- tah, med katorimi se nahajajo tudi one, predstavljajoče n. pr. Podbrdo, izliv reke Bače v Sočo, Sv. Lucijo, Sočin vodopad pri Sv. Luciji, Tolmin, Dantejevo jamo pri Tolminu in druge, kakor n. pr. Tri- glav z Vrat itd. V knjigi so železniške črte natančno opisane. V nji se nahajajo vsi tuneli in viadukti ter vse postaje in postajice, njih velikost in njih visokost nad morsko gladino, kakor tudi se opi- sujejo razgledi z raznih took ter opisuje okolica. Navedena je tudi povsod razda- Ija od jedne postaje do druge itd., tako, da je ta nova knjiga pravi knžipot po naših alpskih železnicah, ki vzbujajo že j zdaj mnogo zanimanja in se zategadelj I njih otvoritev komaj pričakuje. Cena I knjigi znaša 6 K in se jo dobi v zgoraj omenjeni knjigarni. Ustaiiuvui shod društva ka- meujirjev za Primorsko s sedežem na Nabrežiui se je vršil v četrtek ob ogromni udeležbi nabrežinskega in oko- ličanskega kamnoseškega delavstva. Dasi se je pričelkom zborovanja vlil dež, ni to splašilo navzočih delavcev, ki so vstra- jali do konca. Prvi govornik Moškerc iz Ljubljane je opisoval dolžnosti delavskih strokovnih druätev, ki morajo biti po- polnoma nestrankarska in »lužiti na- menu, da se podpirajo delavci med- sebojno. Pravila novega društva je pa prečital g. Oblak, ki jih je razložil jako poljudno. Delavci so bili iako navdušeni in so s ploskanjem sprejeli vsak govor. Izvoljeni odbor se je sestavil sledeče : predsednik: FranČišek Gulič, podpred- sednik: Jožes Franceskin, blagajnik: Ferdinand Stolfa, tajnik: Jožef Košuta, odborniki: Bernard Caharija, Jožef Pangos, Alojzij Sardoč, Anton Peric, Mihael Kralj, Angel Lenardon. Xa tržaški državni gimnaziji je bil v začetku šolskega leta 501 učenec, koncem leta jih je ostalo še 456. Iz Trsta jih je bilo 309, iz Primorske 49, iz Kranjske 17, iz drugih kronovin 56, Slovencev in Hrvatov je bilo 152, Ita- lijanov 152, Nemcev 141, nadalje 6 Grkov, 3 Francozi in 3 Angleži. Odlič- njakov je bilo 40, prvi red jih je dobilo 323, ponavljalni izpit 30, drugi red 42 in tretji red 20. Slovenskega pouka sta se udeležila 102 dijaka. DruStvo „Narodul Dom" v Trstu. — Druätvo „Narodni Dom" v Trstu je imelo te dni svoj občni zbor, na kate- rem je bil izvoljen novi odbor. Doseda- nji predsednik g. dr. Gustav Gregorin ni I hotel več vsprejeti izvolitve za predsed- nika, in je bil namesto njega izvoljen g. Ante Bogdanovic, za podpredsednika pa g. dr. Simon Pertot. V odbor pa so prišli gg. dr. Otokar Rybdf, dr. Gustav Grego- rin, dr. Ivan Novak, prof. Matko Mandič, Vladko Trnovec, Jernej Pintar in Josip Rože. Odbor društva „Narodni Dom'de- lati hoče na to, da se v Trstu zgradi tudi slovensko gledališče. Keklamacije protl tržaškim vo- lllnlni llstam. — Upravno sodišče na Dunaju se je bavilo v öetrtek s pritožbo tržaškega obrtnika Valentina Vouka proti odloku tržaškega namestništva. Po večurni razpravi je upravno sodišče iz- podbijani odlok tržaakega namestništva razveljavilo kakor nezakoniti. Nadalje je upravno sodišče raz- pravljalo o pritožbah, ki jih je zastopal dr. Bailalini, s katerimi je bila spodbi- jana volilna pravica vseh kategorij dr- žavnih in dvornih uslužbencev. Upravno sodišče je po daljši razpravi odbilo vse pritožbe kakor neosnovane. Promet v Odeso. — Ravnateljstvo avstrijskega Lloyda je objavilo, da se zopet v popolni meri vrši promet v in iz Odese. Odkrit podzemski potok. — Blizu kanala Leme v lstri je Dominik Ferra iz Rovinja razbijal pečine ter o tej priliki naletel na podzemski potok, ki aa steka v omenjeni kanal. Po računu Ferre od- teče na dan do 100.005 kubičnih metrov vode v kanal. Vo.da je čista in dobra. In ako se res potrdi, da je ta potok tako bogat na vodi, potem bi bil en del za- padne tetre preskrbljen z dobro pitno vodo. — Velika tatviua v Trstu. — Gosp. Fran Paita, stanujoči v hiši št. 8 v ulici T. Grossi, je prijavil v četrtek na policiji, da so mu neznani tatovi ukradli mnogo dragocenostij in nekaj denarja. Ukra,dene stvari je gosp. Paita označil nastopno : ena zlata zapestnica, vredna K 750 ; trije prstani vredni K 1250 ; zlata ura vredna K 150; zlata ovratna verižica vredna K 60 ; razne manje dragocenosti v skupni vrednosti K 80. Tatovi so tö stvari vzeli iz omare, v kateri jih je g. Paita hranil pod ključem. Poleg teh dra- gocenosti so pa tatovi vzeli še 320 kron denarja, ki se je nahajal istotam. Gospod Paita trpi torej 2610 kron škode. Lepši dnovi za bedno Istro. — htrska posojilnica v Pulju je imela 25. m. m. svoj redni občni zbor. Napredek tega zavoda, ki je eden prvih in naj- večjih korakov za gmotno in moralno rešitev bednega istrskega kmeta, je velik. Denarni promet v Pulju znaša 1,876.44618 K, v pazinski podružnici pa l,065.345-21 K, torej skupno 2,941.787*39 kron. Hranilnih vlog je bilo v obeh po- sojilnicah 1,317.915 89 K, torej so na- raale od 1. 1903 za 301.073 82 K. Čisti dobiček obeh posojilnic znaša 3881-37 K. Ta se je razdelil tako-le : 1500 K v rezevni zaklad, 700 K dijaškemu pomož- nemu družtvu v Pazina, 900 K družbi sv. Girila in Metoda, dijaškemu domu v Pazinu pa 200 K. 68137 kron se pripusti starešinstvn, da ž njimi nagradi uradnike. Naposled so pa odkazali še 100 kron istrskemu puljskemu Sokolu. V upravni odbor ao izvoljeni: dr. Laginja, dr. Zuc- con, Mardešič, Pavešič, Dujmovič. Na puljski gimnaziji, na kateri je učni jezik nemški, je bilo v tem šol- ßkem letu 48 Nemcev, 39 Hrvatov in Slovencev in 96 Italijanov. Med odlič- njaki je ve<5 biväih uöencev zasebne sole družbe sv. Cirila in Metoda za latro, na- hajajoče se v Pulju, kar z veseljem kon- statujemo. Slaba letlna v Dalmacijl. — Iz Dalmacije prihajajo glasovi, da bo tamkaj tudi letos slaba letina. Spomladi je ka- zalo vse lepo, ali potem je neprestano deževje in nevihte škodovalo poljskim pridelkom ; v vinogradih se je pojavila peronospera Društvo „Zveza slovenskih od- vetnikov v LjubJjani" sklicuje letoänji občni zbor na dan 16. julija 1905 (dan Prešernove slavnosti) ob 10. uri dopoldne v Ljubljano v mestno dvorauo s sledečim dnevnim redom : 1. poročilo o društ- venem delovanju v preteklem letu ; 2. poroöilo blagajnika ; 3. poročilo o ko- roških justičnih razmerah v preteklem letu (g. dr. Brejc); 4. poročilo o ätajer- skih justičnih razmerah v preteklem druätvenem letu (gg. dr. R)sma in dr. Hrašovec); 5. porocilo o primorskih ju- stičnih razmerah v preteklem društvenem letu (g. dr. Rybaf); 6 volitev odbora (predsednika, 8 odbornikov, 2 pregled- nikov); 7. alučajnosti. Vojaške vaje ob scdanji vročiui. — Ljubljansko vojaäko štacijsko po- veljstvo izdalo je umesten ukaz, da se z ozirom na nenavadno vročino vaje vo- jaätva kolikor mogoče omeje in sicer na jutranji in večerni čas, kadar je nižja temperatura, — vendar pa nočni po- čitek radi tega ne sme biti prikrajšan. Najkaaneje do 10. ure dopoldne' mora biti vse vojaätvo doma, in nikdar ne sme moätvo na vaje s praznim želodcem. Posebno se mora skrbeti za zdravo pitno vodo. Pri vsaki vaji mora biti navzoča sanitetna straža, ki ima s seboj vinsko ali citronovo kislino. Toča kpt kurja jajca je padala 3. julija v sodnem okraju Trebnje in napravila na več krajih veliko škodo, ker je uničila polovico poljskih pridelkov zlasti pa je vinograde zelo opustošila. V novo zasajenih vinogradih je toča od- bila trtam cepiče, da je vae letožnje delo in trud zaman. Prvc obäodbc radi domžalskih dogodkov. — Okrajno glavarstvo v Kamniku je izreklo obsodbe, ki opra- vičeno razburjajo vso slovensko javnost in ki bodo gotovo našle globoki odmev tudi pri drugih Slovanih. Cela vrsta oseb je bila obsojena radi tega, ker je kli- cala na slovenskih tleh ,,/ivio !" in „Na zdar !" — Obsojenih je pet Kamničanov in 11 oseb iz Domžal in Stoba deloma na 24 urni zapor, nekaj pa tudi na 3 do 5 dni zapora. Obsojeni so ljudje, ker je okrajni glavar Ghron izjavil, „da so s svojo navzočnostjo na množico huj- skajoče vplivali" ne da bi vedel povedati, .ali so sploh kaj upili. Za kapelnika vojaške godbe peä- polka ät. 6 na Dunaju je imenovan Slo- venec g. dr. Jožef Č e r i n, biväi glas- beni ravnatelj „Glasbene Matlce1'. Vihar na Vrbskem jezeru. — V sredo popoludne je bil silen vihar na Vrbskem jezeru (blizo Gelovca). Parnik „Loretto" je bil poškovan ter so ga va- lovi zanesli na suho. Težko poškodovan je bil tudi parnik „Carinthia". Poätni oficijal Josip Oppacher je utonii. Neko drugo osebo so rešili le z veliko silo. Učiteljski disciplinarui zakon. — Naučni odsek drz. zbora je sprejel predlog posl. d1 Elverta, naj vlada vsem deželnim zborom predloži enake učit. disciplinarne zakone in naj se pri tem ozira na tozadevna določila ätajerskega in moravskega dež. zbora. Krvava rodbinska drama. — Mesarski pomočnik v Zagrebu Franc Premel je svoji ženi z velikim mesarkim nožem prerezal trebuh in potem zabodel ž njim Še sebe. Predno se je to zvršilo so slišali sosedje, kako sta se zakonska prepirala. Ko je prišla policija, sta bila oba dva že emrtni boj. Brat in sestra wkupaj promovl- rana za doktorja.«— Na dunajskem vse- učilišču sta bila v petek Artur Boltzrnann in njegova sestra Margareta promovirana iatočasno. Iznasel nov smodnik. — iz Cle- velanda poročajo: Strelni prah, ki se lahko napravi v mliniču za kavo in ki ima za tretjino večjo silo nego japonsko „šajmuz" (shimose), je razkazal veščakom ßmodnika F. H. Briggs iz Clevenlanda. Ta smodnik se no more razstreliti vsled pretresa. Napravlja se ga lahko na bo- jišču. Iznajditelj trdi, da ga je možno rabiti ne samo za orožje, marveč tuii za razstreljevanje. Knga v Iiidijl. — Angleški list „Lancet" poroča iz Kalkute, da umira sedaj v Indiji na dan 5000 oseb za kugo. Meseca aprila in maja je umrlo celo na dan do 8000 oseb za kugo. V veliki po- krajini v PendSabu se je ätevilo umrlih za kugo znižalo na teden od 30.000 na 25.000. Angleška eskadra na Ileki. — Kakor javljajo z Reke, pride dne 20. t. m. tjakaj angleška eskadra. ki ostane tamkaj dva tedna. Strela pri poroki. — Dne 3. t. m. je strela udarila v župno cerkev v Knježaku, ko se je ondi vräila poroka. „Krojaška zadruga" Gosposka ulicaiftili Postrežba strogo poštena!! Priporoca svojo bogato zalogo krojnega blaga za Vzorci se posiljajo n;i zsihlevanjc zastonj. Cene so stalne. Strela je odbila samo nekema moža peto na čevljn. Nevarnost za Čikago. — V Či- kagi se je en mestni del ponižal za 10 palcev. Vsled tega bo nastale velike pre- membe pö alicah in tuneln, ki vodi skozi mesto. Narodno gospodarstvo. Zavarovanje ppoti toei. Odkar 9e je pričelo streljati zopet točo, je skoraj popolnoma ponehalo za- nimanje za zavarovanje vinogradnikov proti tej aimi. Sedaj pa, ko se je po večletnih izknšnjah pokazaJo, da se na streljanje ni mogoče v vsakem slnčaju popolnoma zanesti, nasprotno, da se čestokrat dogajajo prav presenetljivi slu- čaji, zato bodi skrb nmnega in previdnega gospodarjfi, zlasti vinogradnika, da evoj s težavo in z velikimi stroški napravljeni in vzdrževani vinograd vsaj deloma tako zavaruje, da more pokriti oskrbovalne etroške. Zlaeti veljaj ta migljaj onim go- spodarjem, ki so navezani le na tuje delavne moči. Zavarovanja vinogradov proti toči ne prevzame nobona družba rada, ker račnna z gotovo izgubo; zato pa na- gtavljajo tako visoke zavarovalne premije, da se v to nihče ne mara spastiti. Edina zavarovalnjca „Assicnrazioni Generali" v Trstn, se je vendarle od- ločila tudi prevzeti zavarovanj« vino- gradov. Zavarovalnina znaša 11%, t. j. za vsakih 100 K zavarovanega zneska 11 K, ali za 1000 K 110 K. Zavarovalnina za vinograde je rea velika, a äe veöja je skrb, ki tare vino- gradnika ves čas, dokler ne spravi svo- jega vinskega pridelka pod atreho. Zato bi pa priporočal vsem vino- gradnikom,ki zmorejo tako zavarovalnino, da letos posknsijo s takim zavarovanjem, in sicer v kolikor mogoče znatnem šte- viln, ker za slučaj ogodnega izida utegne drcžba v prihodnjih letih znantno zni- žati zavarovalnino tndi pri vinogradih. Pogoj pa je, da vsakdo poleg vino- rada zav^ruje tndi nekaj poljskih pri- delkov, bodisi žito, sočivje, gomoljne pri- delke ali tudi travo in deteljo. Zavarovalnina znaša: Za travo in deteljo 150 K od 100 K, za turšico, peso, krompir 2*10 K od 100 K, za pšenico 2 40 K od 100 K, za drugo žito 340 K od 100 K, za sočivje itd. 4 80 K od 100 K, za konoplje, mak, semensko deteljo 7'40 K do 100 K, za trtje, hmelj 11'— K od 100 K. Odäkodnina se izplača po razmerju Skode, in sicer od 5—100% cenjene škode, ter se pri vinogradib odmeri šele tedaj, če je grozdje še odcvetelo. Zato se pri vinogradih ne izplača zavarovati se, preden grozdje ne odcvete. Sedaj je pa zato najngodnejši, a zaradi hndih neviht tudi najnevarnejäi čas. In pri tern ne- navadnem letošnjem lelu ni izključeno, da bi zlasti vinogradnikov ne zadela kaka huda nesreča. Letoa dobro kaže, in če se letina posreči, bo vsakdo lehko prebolel te male izdatke za zavarovalnino. Pri- pomnimo še, da se je drnžba zavezala škodo preceniti po svojih zanesljivih ce- nilcih takoj po uimi. Kdor se želi za- varovati, naj se pismeno ali ustno obrne naravnost na ravnateljstvo zavarovalnice v Trstu. V polici mora zavarovanec na- tančno navesti, koliko veder, oziroma hi vina pričakujo in potem ga namerava jeseni prodati, ker so na podJagi te na- povedbe tudi odškodnina odmeri. Loterijske številke. Y !>. julija Trst...... /7 76 87 16 9 Line......81 47 51 29 80 Rojaki! liupujte narodni holeh „Solskega Qomo". M. Šuligoj urar c. kr. železnic («os[>o*ka ulic;t 25. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tud i. na teden-i ske ali mesečne oboroke. Stroji so \z prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoca se slav. občinstvu. Dr. L. Färber, štabni zdravnik v üorici, «apisoval je vselej z najboljšim uspehom osebam, katere so že dlje časa . bolehale na živcih železnato Vino G. PICCOLI-ja. dvornega založnika Nj.Svet, papežalnlekarja, Ljubljana Pollitrska steklenica 2 K in se viianja naročila izvršujejo obratno. Ivan Bednarik priporofa svojo knjigoveznico v tirorici ulica Vetturini St. 3. UC6s1K6 vsabe starosti sp vzamejo prihndnie šolsko leto nasta- | novanje. Slrogo nadzorstvo in fina vzgoja ! se zagotavlja. Priložnost za nčenje mo- dernih jozikov, vsakovrstnih rocnih del in godbe v hiži. Ponudbe yprejema sedaj gospft Marijo Draschler roj. pi. Garibaldi, I Via Trigemina 7, I. nadst. Ferratin in Ferratose (lekoci Ferratin) najboljše krepčilo pri in bledici, od zdravnikov najtop- lcjo priporoceno. Fer- ratin je v zvozi z bo- ljakom. sostavljon že- loziKil hranilni proparat.« Poveksuje tek in sboljsttje prebavo. Oobi se v Ieharnah G. F. Bochringcr und Söhne Mannheim - Haldhof. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Soiskega doma". Samo enkrat ,.„„ naj vsakdo kupiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšega,, llepseya in kakovosti primerno cenega blaga.j pkakor se tu dobi. ' \ Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za l>onila<1aiisko in poletno se- zono v nedosegljivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in evirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebsöinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, evirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene. in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter ysaljovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemn, kdor dokaže s potrdili najine nove ütnerikanske blagajne, da je knpil pri najn za 100 krön blaga, v Prosiva zahtevati listke! * Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! " ,CentPQlna posojilnica' pegistroffona zndruga fj Borici, ulica Vetturini hiš. štcv. 9. Posojujo svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5%\, na vknjizbo pa po 5°|0 z 1|8°0 apravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna .mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. Anton Ivanov Pecenko. Gorica Veliiia zologn Pristnih belih in Črnih vin iz las if! lit in drngih firisna- nih vinogradov. Dostaylja na dom in ra/.po- Silja po zelezni