Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — 2iro račun St. 50120-603-55029. — Cena 2 dinarja. Letna naročnina 24,00 din. — Tisk: Tiskarna LJUBLJANA v LJubljani POSEBNA IZDAJA ST. 2 Domžale, 10. oktober 1975 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE PREDLOGI SREDNJEROČNIH NAČRTOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 1976-1980 IN PREDLOGI ZA DELO V LETU 1976 Pri oblikovanju osnov za pripravo izhodišč za okvir skupne porabe v letu 1976 v občini Domžale, je upoštevana družbena usmeritev, ki nalaga opredelitev za prednostne in neprednostne naloge. Taka opredelitev je nujna, dokler ne moremo zagotavljati ustrezen nivo razvoja vseh družbenih dejavnosti, ki pogojujejo družbeni standard delovnih ljudi. V letu 1976 bodo na enakih osnovah in enakih izhodiščih, kot v letu 19)'5 oblikovani in uresničeni programi tistih področij, ki ne spadajo v prednostna. Kot prednostna področja, zaradi pomembnosti teh dejavnosti v zagotavljanju pogojev za razvoj, življenje in delo delovnih ljudi so v občini po predlogu odbora podpisnikov naslednja in po naslednjem vrstnem redu: 1. Področje vzgoje in izobraževanja. 2. Področje otroškega varstva. 3. Področje socialnega skrbstva. 4. Področje zdravstvenega varstva s posebnim aspektom na zdravstveno preventivno dejavnost. V prvi projekciji bilance skupne porabe se predvideva, da bodo samoupravne interesne skupnosti v občini za področje kulturne skupnosti in telesne kulturne skupnosti v naslednjem letu udeležene v sredstvih, kot v letu 1975, s povečanjem na podlagi valorizacije, ki bo skupno dogovorjena za SRS. Samoupravne interesne skupnosti, ki se povezujejo v regiji in na nivoju republike bodo vključene v obseg sredstev na podlagi skupno usklajenih stališč v SRS in regijah. Predlog odbora podpisnikov v občini je, da naj bi se okvir porabe teh skupnosti gibal v lanskem deležu, treba pa bo precej usklajevanja za področje zdravstvenegavarstva, glede na prenos obveznosti :a preventivo iz proračunov za zdravstvo. /m uresničitev programov samoupravnih interesnih skupnosti- ki so prednostnega pomena, bi z enakim deležem, kot lani le zagotovili potrebna sredstva Treba se bo opredeliti, kako na kakšen način zbirati dodatne sredstvu. Možnosti bi bile naslednje poleg samoprispevka za izgradnjo šolske mreže: na podlagi dogovora s samoupravnim sporazumom utrditi delež ali višino sredstev, ki bi jih TOZD iz skladov skupne porabe namenile za posamezne programe (h>t predvideva zasnova družbenega dogovora o samoupravnem sporazumevanju (območnega), katerega pobudnik je zveza sindikatov). Delež iz sredstev krajevnih skupnosti, ki bi jih le te namensko opredelile za skupne naloge na področju otroškega varstva in socialnega skrbstva. Nesprejemljiva je dosedanja praksa, da se gradijo stanovanja ali cele soseske, brez nujnih družbenih prostorov, kot so šole, vrtci in podobno, ki pokrivajo potrebe delovnih ljudi in njihovih družin, ki se vseljujejo v nova stanovanja. Izhodišča je iskati v okviru sredstev za stanovanjsko izgradnjo in sredstev, ki pritekajo s prodajo stanovanj ali drugih možnih oblik, da bi s sočasno zgraditvijo stanovanjskega prostora zagotavljali te nujne potrebe. Na vse te nakazane možne oblike nadaljnje usmeritve celovitega in skladnejšega razvoja občine je na eni od svojih sej opozoril odbor pod- SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OSNUTEK SREDNJEROČNEGA PLANA RAZVOJA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA ZA OBDOBJE 1976-1980 OSNOVNA USMERITEV SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA JE: - zagotovitev pogojev za oblikovanje in življenje družine zagotovitev pogojev /a uresničevanje materinstva; zagotovitev pogojev za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok. Družbena prizadevanja sc izražajo zlasti v skrbi: za zagotovitev zaposlitve staršev in ustvarjanje pogojev za preživljanje otrok: za sistem družbenih dajatev družini kot pomoči pri preživljanju otrok (otroški dodatki, davčne olajšave, subvencioniranje oskrbnin v zavodih, subvencioniranje stanarin); za zagotovitev ustreznih stanovanj za družine z otroki; za razvoj dejavnosti v pomoč mladini družinam (razne oblike varstva otrok, strokovne posvetovalnice); za ustrezne oblike izobraževanja mladih in staršev. Naloge za zagotovitev pogojev za uresničevanje materinstva obsegajo zlasti: zdravstveno varstvo mater pred, ob in po rojstvu otroka; varstvo matere in dojenčka (podaljšan porodniški dopust, ustrezen delovni čas, urejanje stanovanjskih razmer itd.); organizirane obiikc varstva in vzgoje v času zaposlenosti matere' vzgoja mladih staršev za pripravo na otrokovo rojstvo ter široko vzgojno delo zlasti med mladino za pravilno pojmovanje in vrednotenje materinstva. V pogoje za razvoj, vzgojno in socialno varnost otrok se pridružuje še: boljše preventivno in kurativno zdravljenje, zlasti predšolskih otrok — razširitev vseh ustreznih oblik družbeno usmerjenega varstva dojenčkov in predšolskih otrok v VVZ in drugih družinah, povečanje obsega predšolske vzgoje na vse otroke stare 4 oz. 5 let; socialna pomoč otrokom, če soje potrebni; skrb za naravno okolje, kjer otroci odraščajo. Cilji bodočega razvoja Glede na osnovna izhodišča bodočega razvoja občine Domžale samoupravna skupnost otroštega varstva, ki je po ustavi organ, ki ga delovni ljudje ustanavljajo za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb ter da se ti interesi usklajujejo v skupnosti predlaga skupnost otroškega varstva kot prednostne naloge: organizirano dnevno varstvo v WZ oz. VVU vključiti novih 580pred- šolskih otrok (varianta 700 otrok); v druge oblike dnevnega varstva (skrajšane) vključiti nadaljnjih 1.000 otrok. Vsak otrok v starosti 5 ali 6 let mora v letu 1980 biti deležen vsaj skrajšane oblike dnevnega varstva ki ne sme biti krajša od treh mesecev letno (porazdeljeno na celoleto s skrajšanim dnevnim časom varstva in vzgoje); zmogljivosti obstoječih WU je maksimalno izkoristiti ter pripraviti programe popoldanskega varstva in vzgoje (drugo izmeno), kjer so pogoji; z načrtno kadrovsko in štipendijsko politiko zagotoviti pravočasno in ustrezno oblikovanje zdravstvenega in vzgojiteljskega kadra za potrebe — z družbeno akcijo zagotoviti, da bo skladno z ustavnimi načeli ne glede na materialne zmogljivosti in druge, možnosti družine in okolja, v katerem otroci živijo, omogočena predšolska vzgoja in priprava otrok na šolo; - s sooblikovanjem celovite politike za denarne dajatve družinam zaradi otrok in za otroke v slovenskem prostoru v okviru zveze skupnosti otroškega varstva in izvajanje tistih nalog, ki terjajo široko solidarnost za hitrejši in čimbolj enakomeren in skladen razvoj otroškega varstva na območju SR Slovenije. Bodoča usmeritev Bodoča usmeritev je zasnovana v konceptu na temeljnih izhodiščih družbenoekonomskega razvoja občine, SR Slovenije, upoštevane pa so najnujnejše potrebe otrok in zaposlenih staršev z vidika vsestranske varnosti družin in otrok. Gospodarski razvoj občine predvideva porast zaposlenosti 6 % ob predvideni rasti DP 16,3 % letno. Taka globalna gospodarska usmeritev bo še naprej pogojevala močno dinamiko gibanja prebivalstva ter še dodatni priliv novih mladih družin. Zmogljivosti vzgojnovarstvenih ustanov - zavoda so za srednjeročno obdobje zagotovljene ob pogoju, da bo maksimalni izkoristek prostorov v naslednjih krajevnih skupnostih: Ihan, Jarše, Preserje, Radomlje in Vir. V krajevnih skupnostih, kjer že obstojajo objekti za dnevno varstvo otrok, pa ne zagotavljajo vključitev najbolj potrebnih otrok, kot so Domžale, Mengeš, Moravče bo potrebno zagotoviti dodatne zmogljivosti in izvesti preorientacijo za varstvo dojenčkov na domu ter te zmogljivosti ob minimalnih vlaganjih za opremo prilagoditi starejšim skupinam. Krajevne skupnosti z velikim številom predšolskih otrok, kjer ni objektov otroškega varstva in so evidentne velike potrebe kot so Moravče (sedaj 1 oddelek v osnovni šoli), Trzin, Homec, Dob in Lukovica bo zaradi števila otrok treba obravnavati v okviru prednostnih nalog. V okviru celotnih potreb, kjer se prednostne naloge oblikujejo glede na število do 150 predšolskih otrok in glede na odvisnost od aktivnosti staršev (zaposlenost), je problem treba motriti iz dveh vidikov: Krajevna skupnost v industrializiranem območju, krajevna skupnost v podeželju. Glede na tako razvrščenost je treba upoštevati še urbanost naselij ali centrov ter glede na to oblikovati osnove prednostnega vrstnega reda ter nosilcev skrbi za zagotavljanje novega prostora za dnevno varstvo predšolskih otrok. — z gradnjo novih sosesk se mora sočasno graditi tudi vzgojno varstvena ustanova, programirana za potrebe novega naselja, soseske (to bi moral biti sestavni del skrbi in politike ter financiranje stanovanjske skupnosti oz. investitorja); — obstoječe potrebe in sprotno porajanje novih potreb v industrijskih centrih (središčih) občine naj bi za lastne potrebe delavcev več delovnih organizacij skupaj združevalo sredstva za graditev skupne vzgojno-varstvene ustanove; — potrebe v krajevnih skupnostih z večjo in zgoščeno naseljenostjo programira in zagotavlja sredstva skupnost otroškega varstva; — varianta: Domžale na podlagi samoprispevka. Iz analize populacije predšolskih otrok izhaja vrstni red glede na število predšolskih otrok: Domžale 971 otrok Mengeš 650 otrok Moravče 346 otrok Dob 195 otrok Trzin 170 otrok Homec 165 otrok Lukovica 150 otrok Krajevne skupnosti, kjer je potrebam trenutno zadoščeno niso vključ-ne v ta vrstni red, ker bi se z orientacijo na dvoizmensko delo lahko približale pokrivanju potreb. Tako izoblikovan vrstni red glede na število predšolskih otrok je potrebno razdeliti v industrijske, urbane in podeželske skupnosti: a) industrijske: Domžale, Mengeš b) urbane: Trzin c) podeželske: Moravče, Dob, Homec, Lukovica d) Ob združitvi industrije Domžale in okolice ter drugih gospodarskih dejavnosti (trgovina) naj bi se v letu 1978 pričel graditi vrtec centralnega tipa za 120 otrok. Varianta: samoprispevek. V okviru letnega prirasta stanovanj v Krajevni skupnosti Domžale (družbenih stanovanj) se vsako leto v eni od stolpnic zagotavlja po. družnični vrtec z 2 oddelki za varstvo in vzgojo predšolskih otrok. Pričetek uresničevanja bi moral biti zagotovljen z 1. 1976. Tako bi KS Domžale pridobila: 1976 40 mest za predšolske otroke 1977 40 mest za predšolske otroke 1978 160 mest za predšolske otroke 1979 40 mest za predšolske otroke 1980 40 mest za predšolske otroke Program dejavnosti vrtcev izdela WZ, investitor se dogovorno odloči med partnerji. Potrebna sredstva za investicije ter opremo cca 16 milijonov din. Varianta: v okviru celotne izgradnje stanovanj se na ustrezni lokaciji (ki jo skupaj določita KS in strokovna služba prostorskega planiranja) zgradi centralni vrtec za 150 otrok. Izgradnjo vrtca zagotovi investitor stanovanj. Mengeš: združitev sil in sredstev v okviru industrije, programiran nov vrtec za cca 80 otrok. Gradnja se prične in konča v 1. 1979. Predvidoma potrebna sredstva za gradnjo in opremo 4 milijone dinarjev. b) Z izgradnjo nove soseske se bodo problemi varstva in vzgoje otrok zaostrili z vselitvijo novih družin. Graditev vrtca v Trzinu naj bi bila v okviru gradnje soseske kot njen sestavni del, torej tudi v kalkulaciji zaobsežen. Vrtec bi bil predvidoma za 80 otrok, veljal bi okoli 4 milijone din. Sredstva naj bi združili investitorji soseske, v deležu 20 % bi sodelovala pri investicijskih stroških Skupnost otroškega varstva Rok graditve 1977 ter dograditev v istem letu. Glede na udeležbo Skupnosti otroškega varstva pri investicijskih stroških je dosledno upoštevati in uresničevati družbeni dogovor o graditvi vzgojnovarstvenih objektov za predšolske otroke c) Moravče, Dob, Homec, Lukovica: prednost za urejanje vzgojno varstvene dejavnosti bo imela tista krajevna skupnost, ki bo ponudila Skupnosti otroškega varstva prostore za ureditev, adaptacijo ali opremljanje. Če KS ne bodo razpolagale z ustreznimi prostori, ki bi se hitro uredili za dnevno varstvo otrok, bo Skupnost otroškega varstva postopno vsako leto začevši od 1977 gradila dva oz. trioddelčne podružnične vrtce v montažni izvedbi. Upoštevajoč, da bodo KS same našle prostore za ureditev varstva otrok, bi SOV s svojimi sredstvi zagotovila ureditev, adaptacijo ali opremljanje teh prostorov. Za adaptacijo se ne sme preseči znesek 20000 po otroku varovancu. Potrebna sredstva 3,600.000 din za adaptacijo ali preu-reditev oziroma 9 milijonov za novogradnjo. Ob sklenitvi samoupravnega sporazuma glede zagotovitve novih prostorov za otroke v okviru aktivnosti industrije, stanovanjske skupnosti in investitorjev, bi lahko zagotovili v Skupnosti otroštega varstva: - zagotovitev novih ali urejenih prostorov za 180 predšolskih podeželskih otrok, kar predstavlja tudi približno populacijo otrok starih 5-6 let v teh KS. - Zagotovili bi lahko dodatno še odprtje 1 oddelka v Krtini, kjer je stanujoč velik del zaposlenih delavcev ter 1 oddelka za kmečke otroke na Vrhpolju. Za redno in sistematično skrb za kadre bo Skupnost otroškega varstva: - skrbela za popularizacijo poklica vzgojitelja in varuške; - oblikovala štipendijsko politiko za ta poklic; - zagotavljala sredstva za štipendije. Z obrnjenostjo vzgojnovarstvenih ustanov v krajevno skupnost ter povezanostjo z osnovnimi šolami ter kontakti s starši bo SOV v sodelovanju VVZ organizirala spremljanje opravil vzgojnega kadra v vrtcih s strani novih možnih kandidatk za te poklice. Štipendijska politika, ki jo bo Skupnost otroškega varstva zasledovala, bo šla v smeri: - spodbujanja odločitev mladih za te poklice; - takega izbora, ki bo zagotavljal uresničevanje vloge socialističnega vzgojitelja. - usklajenost štipendiranja s potrebami glede razvoja dejavnosti. Dosedanje analize o zdravstvenem stanju otrok kažejo na potrebo, da se zaradi boljšega spremljanja ter pravočasnih zdravstvenih ukrepov uvedejo sistematični pregledi za vse 5-letne otroke ob tem, da že uvedeni sistematični pregledi 3-letnih otrok tečejo naprej. Kolektivno bivanje otrok pogojuje razvoj nekaterih bolezni, kijih je s preventivnimi ukrepi preprečevati. V tej smeri se bo Skupnost otroškega varstva zavzemala in podpirala take programe zdravstvenega varstva ki bodo zagotavljali: - uresničevanje obveznih oblik zdravstvenega varstva matere pred, ob in po porodu; — - uresničevanje obveznih oblik zdravstvenega varstva otrok; - enkrat letnosistematične preglede otrok v varstvu WZ; - po potrebi kurativne posege in preglede otrok v kolektivnem bivanju Higiensko zdravstveni režim v VVZ je treba poostriti do najvišje možne meje zagotavljati pa večjohigiensko varnost otrok po potirtalnega higiensko-zdravstvenega prosvetljevanja vseh zaposlenih v VVU. Skupnost otroškega varstva bo sodelovala z zdravstveno in sanitarno službo ter s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi poveza nimi v skupnost socialnega varstva Enako, kot za otroke v WU bo skupnost otroškega varstva skrbela da bodo ustreznega okolja in zdravstvenega varstva deležni otroci v drugih obhkah dnevnega varstva, še posebej varstva v tujih družinah. Program zdravstvenega varstva, ki zadeva predšolskega otroka bosta medsebojno usklajevali skupnost zdravstvenega varstva in skupnost otroškega varstva. Financiranje nalog s področja zdravstvenega varstva otrok kot tudi predšolskih otrok v kolektivnem bivanju mora postati sestavni del nalog skupnosti zdravstvenega varstva. Bivanje otrok v vzgojnovarstvenih ustanovah povzroča strošle glede vzgojnega dela, nege, prehrane ter drugih opravil ali obveznosti. VVZ posluje po sistemu ugotavljanja konkretnih stroškov po otroku, upoštevajoč minimalne standarde. Ugotovljeni stroški po otroku- varovancu mesečno izkazujejo stroškovno ceno. Ker starši vsi ne zmorejo v enaki meri sodelovati pri zagotavljanju plačila stroškov, poleg njih sodeluje skupnost otroškega varstva ter TOZD, ki s subvencijami izravnavajo minimalne življenjske pogoje za otroke tistih delavcev ki tega z dose -ženim dohodkom po načelu delitve po delu ne zmorejo. Za izravnavo pogojev za minimalni življenjski standard otrok SOV za področje vse SRS v okviru Zveze skupnosti zagotavljajo denarne dajatve (otroški dodatek itd.). Glede na višino otroškega dodatka in kategorije upravičencev ter politiko, da je denarne dajatve sprotno valorizirati tako, da se združuje njihova realna vrednost in vzdržuje planirano število otrok - prejemnikov je smotrno, da se pri ugotavljanju zmožnosti staršev za plačilo stroškov vključuje tudi otroški dodatek. Na ta način se zagotavlja, da starši z nižjimi dohodki zmorejo 30% udeležbo pri pokrivanju stroškov za otroke varovance VVZ. V kolikor tega ne dosegajo, naj bi nastopila subvencija s strani TOZD v taki meri, da so sposobni zagotavljat, ta odstotek. Glede na to, da je del staršev z višjimi in visokimi osebnimi dohodki sposoben prispevati več (maksimum do 85 % - varianta 90%) bi v poprečju morali s prispevki staršev dosegati 40 % udeležbo staršev eena starši SOV+OIS TOZD leto 100 40% 57% 3% 1976 Na podlagi takega načina bi zagotovili da bi se tudi starši ustrezno orientirali, TOZD bi zagotovile svoj močan vpliv na delovni čas, na kvali*-teto, na odnose in drugo, kar je v dejavnosti povezano za učinkovito delo staršev v združenem delu, po čl. 198 pa posebna intervencija TOZD ne bi bila potrebna, ker bi se delež TOZD rezultiral le v prispevni stopnji, osnove programiranja pa se oblikujejo v TOZD in krajevnih skupnostih. Vzgojnovarstvene ustanove, ki bi jih za lastne potrebe zgradile OZD, ali pa bi jih od Vzgojnovarstvenega zavoda prevzele v svoje upravljanje, bi morale zagotavljati pokrivanje stroškov po istem principu. Pokrivanje za otroke v družinskem varstvu se lahko uresničuje: v direktnih plačilnih odnosili varuška, starši varovanca; v plačilnih odnosih preko Vzgojnovarstvenega zavoda in z družbeno subvencijo (delež SOV) kot za otroke varovance Vzgojnovarstvenih ustanov. V kolikor se varuške-starši dogovorijo za direkten plačilni odnos, se v tej dogovorjeni ceni zagotovi del stroškov, ki odpadejo po otroku varovancu za mentorstvo, usposabljanje, zagotavljanje igral itd. (Varianta: del stroškov VVZ, ki odpadejo po otroku varovancu v družinskem varstvu solidarnostno pokriva SOV). Program dvoizmenskega varstva otrok v vzgojnovarstvenih ustanovah S 1. 1. 1976 je možno pričeti z vzgojnim delom in varstvom v drugi izmeni v sledečih vrtcih: Prescrje, Količevo, Šubičeva ulica Mengeš, in to za otroke starejše od dveh let. V tri oddelke bi lahko zajeli 60 otrok. Stroški strokovnega kadra, tehničnega kadra in uprave za celoletno poslovanje treh oddelkov v drugi izmeni znašajo 796.870,80 din, kar pomeni mesečno po otroku 1.106,77 din. Starši bi plačevali po lestvici glede na njihov dohodek. Oddelki bi bili zasedeni predvidoma od 13. ure do 23. ure. V ostalih krajevnih skupnostih je dvoizmensko delo odvisno od pridobitve prostora za čakanje od 13. do 14.30 ure. Za otroke mlajše od dveh let možnosti varstva v drugi izmeni ni v nobenem vrtcu. ni solidarnostna in vzajemna in je financiranje po dejanskih stroških s strani staršev. Starši se mesečno v dogovoru z WU vežejo, da bodo koristili določeno število ur take oblike varstva in jo mesečno poravnajo. Izvajanje tega programa bi bilo lahko s strani gojenk srednje vzgojiteljske šole ob mentorstvu kvalificirane. Detajlni program izdela Vzgojnovarstvani zavod ter ga vsakoletno da v obravnavo staršem. Vzgojnovarstveno delo z razvojno motenimi otroci v okviru vzgojnovarstvenega zavoda še ni vpeljano. Zaradi učinkovitejšega usposabljanja za življenje te populacije otrok se bo zagotovilo: — bile prisotne v dosedanjih obdobjih, cilji in predvidevanja družbenoekonomskega razvoja pa tudi poudarjajo predvsem potrebo po uresni čevanju tistih temeljnih gospodarskih in socialnih kategorij, ki so bile aktualne že v preteklih letih. Posamezne naloge so kvantificirane. Nekatere naloge so postopkovno, vsebinsko in metodološko prilagojene novim pogojem dela. ki jih narekujejo zakonodajna ureditev, temu prilagojena organizacija službe ter uveljavljajoča se praksa samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja v izvajanju kadrovske politike. Poseben poudarek je dan nalogam, s pomočjo katerih bi zavirali do sedaj preveč razbohoteno zaposlovanje ter omogočili produktivno zaposlovanje kot edino pravilen način dviganja narodnega dohodka. Program predvideva povečano dejavnost na področju razširitve programa izobraževanja pod določenimi pogoji (povečarje finančnih sredstev 30 '/ in kadrovska okrepitev). Zajelo bi: 1. izdelovanje programov za postopke težje zaposlivih oseb. 2. sodelovanje pri izdelavi programov in korekcij obstoječih programov za usposabljanje delavcev, 3. sodelovanje z delovnimi organizacijami v primerili, kjer bi zaradi izboljšav v tehnologiji prišlo do tehnoloških viškov delavcev, ki bi jih prekvalificirali za druga delovna mesta. štipendijska politika /a dosego učinkovitejšega usklajevanja potreb po kadrih s sposobnostmi učencev, mora štipendiranje zagotavljati materialno osnovo za uresničitev prizadevanj poklicnega usmerjanja ter tako postati tudi vsebinsko element kadrovske politike. S to funkcijo pa mora biti iz štipendijske politike eliminirana druga funkcija socialne pomoči kot primarna, saj izhaja štipendiranje tako iz. potreb posameznika kot združenega dela. fluktuacija delavcev Do velikega dela potreb po delavcih prihaja tudi zaradi fluktuacije, ki se je močno povečala, saj kaže petletni trend kar 10'/ porast. To je za delovni učinek neugodno, saj mora biti del delavcev stalno v fazi privajanja. Del fluktuacije je lahko umesten in pozitiven, kar je odvisno od vzrokov, ki vodijo delavca (slabe možnosti napredovanja, slabi delovni pogoji itd.),Osnovno merilo pri presojanju fluktuacije pa mora biti večji delovni učinek delavca. POKLICNO USMERJANJE Za boljšo uskladitev ponudbe in povpraševanja po posameznih profilih je potrebno širiti in okrepiti vpliv delavcev strokovnih služb na odločanje dijakov ali učencev pri izbiri nadaljnje usmeritve, upoštevajoč pri tem •udi dolgoročne potrebe gospodarstva in negospodarstva I odročje zaposlovanja je kompleksno, saj je pod vplivom mnogoterih dejavnikov, ki se prepletajo, delujejo v raznih smereh ter so bolj ali manj med seboj povezani. Kljub temu so bili obravnavani dokaj nesistematsko, S3J marsikje ni določenih niti nosilcev koordinatorjev dela na posameznih področjih. Delež samoupravnih skupnosti za zaposlovanje je skrb za pospeševanje pozitivnih tokov v komponentah, na katere lahko posredno ali neposredno vplivajo, kajti poleg teh so tudi komponente, kate- POKLICNO USMERJANJE Program dela na področju poklicnega usmerjanja vsebuje temeljne naloge, ki so imanentne tej sirokovni in družbeni dejavnosti in ki izhajajo iz osnovnih ciljev samoupravne zasnove kadrovske politike in družbene razvojne usmeritve. Zato postavljene naloge ne predstavljajo le enotnega programa dela službe za zaposlovanje na tem jx>dročju. kjer je ta dejavnost institucionalizirana, temveč terjajo od vseh strokovnih sodelavcev še večje napore kot doslej za nadaljnje razvijanje in poglabljanje učinkovitega sistema poklicnega usmerjanja, ki mora biti po svojem konceptu enoten in katerega istočasno karakterizirajo tudi delitve dela, ki so možne v okviru samoorganiziranja in samoupravnega dogovarjanja strokovnih in samoupravnih organov s področja vzgoje in izobraževanja, delovnih organizacij ter njihovih asociacij. Tak pristop k izvajanju programskih nalog bo omogočal skladnost med sistemom poklicnega usmerjanja in principi naše družbene ureditve nasploh, bolj sistematično strokovno delo povsod tam, kjer je to potrebno glede na naravo te dejavnosti, kakor tudi večjo prilagojenost po klicnega usmerjanja dejanskim možnostim in potrebam. v skladu z družbenim dogovorom o štipendiranju in sporazumom o štipendiranju učencev in študentov se predvideva, da bo morala Skupnv.it zaposlovanja v prihodnjem obdobju razširiti svoje dejavnosti na tem področju. Zlasti gre tu za strokovno pomoč podpisnikom sporazuma glede na to, da ima Skupnost na področju štipendijske politike največ izkušenj in relevantnih podatkov, ki so potrebni za načrtno usmerjanje in podeljevanje štipendij. Menimo, da je štipendijska politika sestavni del načrtne kadrovske politike, ter da se ta dva elementa ne smeta obravnavati ločeno. Funkcionalno povezanost bi lahko zagotovila Skupnost za zaposlovanje, seveda le pod pogojem, da se kadrovsko in organizacijsko prilagodi novim zahtevam. ANALITIKA IN STATISTIKA Program dela analitike in statistike je tudi v bodoče naravnan pred vsem na izpopolnjevanje temeljnih funkcij te dejavnosti. Čeprav je glede teh ostalo še vedno nekaj odprtih vprašanj, so opravljeno delo in dosedanje razprave na tem področju vendarle še dokaj jasno začrtale jedrne naloge analitično statistične dejavnosti. Obseg skupnih nalog v programu dela se celo krči, ker se je v preteklih letih pokazalo, da je program preširok in kadrovska zasedba na tem delovnem področju za njihovo izvajanje številno prešibka. Razen tega pa kaže v bodoče prepustiti nekoliko več prostega časa fakultativnim nalogam, kijih ni mogoče vsebinsko in terminsko že vnaprej predvidevati. To velja še posebej v sedanjem času, v katerem se zaradi zakonskih sprememb na področju dela in sprememb v organizaciji delovanja skupnosti za zaposlovanje pričakujejo se dodatne nove naloge tudi v analitično-statistični dejavnosti. V smislu povečanja učinkovitosti raziskovalnega dela na področju analitično statistične dejavnosti, bodo temu ustrezno usmerjena tudi prizadevanja za nadaljnjo izboljšavo analitično statistične baze podatkov. Na podlagi že v preteklem obdobju izvršenih predpriprav, se v bodočem obdobju predvidevajo predvsem taka statistična zbiranja podatkov in raziskave, ki naj bi ob sicer selekcioniranem številu podatkov nudile kvalitetnejše in zanesljivejše kazalce gibanja zaposlenosti in zaposlovanja. V tej zvezi je pričakovati ugodnejše rezultate, zlasti zaradi izpopolnitve sistema evidence PD glede poročanja o zasedbi prostili delovnih mest, ki je žc doslej in bo tudi v bodoče pomenila enega glavnih virov podatkov za spremljanje in analiziranje strukture in procesov zaposlovanja. Vzporedno z racionalizacijo zbiranja in težnjo po večji uporabnosti razpoložljivih podatkov bodo potekali tudi ustrezni prilagoditveni postopki za njihovo strojno obdelavo. DELOVNI LJUDJE IN OBČANI! Socialistična zveza delovnih ljudi in Občinski svet Zveze sindikatov občine Domžale vabita vse delovne ljudi in občane k plodni razpravi o predlogih srednjeročnih načrtov in letnih programov samoupravnih interesnih skupnosti. Zaradi tega, ker je delo samoupravnih interesnih skupnosti neločljivo povezano z družbenim razvojem na vseh področjih in zaradi tega, ker postaja delovni človek nosilec naprednih prizadevanj, sodelujte v razpravah in skušajte s svojimi predlogi oblikovati vse programe tako, da bodo uresničljivi in da bodo omogočili nadaljnji razvoj. Delovni ljudje! Zavedajte se, da je vaš vpliv na delitev dohodka odločilnega pomena in da vi soodločate o obsegu in izpolnjevanju posameznih programov. Ko dajete sredstva za vse dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti, lahko istočasno zahtevate tudi pregled nad trošenjem teh sredstev. To je vaša neodtuljiva pravica, zaradi tega se zavedajte, da nimate pravico samo dajati, ampak zahtevati tudi poročila. Pri vašem prizadevanju pa morate imeti pred očmi, da vse samoupravne interesne skupnosti načrtujejo boljši standard nas samih in v prvi vrsti mlajšega rodu. katerega miselnost se oblikuje v delu samoupravnih skupnosti. Zaradi tega sodelujte v razpravah in s tem sooblikujte osnutke predloženih programov tako, da bodo resnično postavljeni v materialne okvire in da bodo resnično reševali vsa odprta vprašanja! VAŠI PRIHRANKI BODO NAJBOLJE NALOŽENI V LJUBUANSKI BANKI — PODRUŽNICI DOMŽALE!